BESEDA ŽIVEGA BOGA  
Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešíti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? (Mt 16,24–26)

BESEDA O BESEDI

BREZ ODPOVEDI, NI USPEHA Mt 16,21–2

Če znamo kdaj iti vase ter pogledati na svoje življenje in na dogajanje okoli sebe nekoliko globlje, vidimo, da vse poteka po neki zakonitosti, katere gospodarji nismo mi sami. Kdor ne veruje v obstoj Boga, pravi, da vodi naše življenje in vrtenje sveta usoda (tako ti je bilo usojeno, tako se dogaja). Verujoči človek pa je prepričan, da je nad njim Božja modrost ali previdnost, ljubezen, »ki čudno vodi k seb’ otroke ljube in ne želi nobenega pogube«, kot je lepo zapisal Prešeren. Mi bi marsikaj naredili drugače in Bogu to tudi očitamo. Imamo ga za neusmiljenega, ker nas ne usliši, ko ga tako goreče prosimo za kakšno stvar. Pozabljamo, da smo navsezadnje samo omejena bitja, da smo podobni otrokom, ki se trmasto jezijo na svoje starše, če ne ustrežejo kaki njihovi želji. Starši tega nočejo storiti, ker so modrejši in vedo, da bi spolnitev te želje otroku, ki ga ljubijo, lahko škodovala. – Po naši človeški pameti bi moralo biti na svetu tako, da se ne bi bilo treba ničemur odpovedati, da bi se izpolnila vsaka naša želja. Beseda odpoved, ki je »motila« v današnjem evangeliju, zveni nekam tuje v svetu, kjer reklame obetajo same užitke in radosti. Trezno razmišljanje pa nam pove, da po tej poti ne pridemo do sreče. Z drugimi besedami: ne moremo uresničiti svoje osebnosti, tistega najboljšega, kar je v nas, tiste sposobnosti, da bi se darovali, da bi z dejanjem izkazali ljubezen. Povejmo to z besedami, ki jih je uporabljal Jezus: brez odpovedi in križa ne moremo hoditi za njim. Cesta odpovedi mora biti tlakovana z ljubeznijo , potem nas ne bo zbadalo. Če pa ljubezni ni, potem je vse težko. Naj vsakdo pogleda sam vase: koga ima rad, kaj bi storil zanj. – Jezus nam pravi, da smo njegovi prijatelj, če izvršujemo, kar nam on zapoveduje. Ne daje nam samo zapovedi, ampak tudi zgled odpovedi do konca, žrtvovanja do zadnje kaplje krvi. Človeško modrovanje ima vse to za nespamet, Božja modrost pa vidi v tem edino pot do odrešenja. Jezus nam daje celo več kot zgled, daje nam samega sebe, da bi živeli iz življenjske povezave z njim. (po: M. Čuk, Misli srca)

22. nedelja med letom

PUŠČAVSKA KARAVANA

Karavana je potovala po suhi, peščeni in mestoma kamniti puščavi. Člani karavane so zaupali vodniku in sprejemali njegove odločitve. Posebej jim je ugajalo, ko je zaradi hude dnevne vročine odločil, da bodo potovali samo ponoči in spali podnevi. Neke noči, ko je bilo potovanje še posebej utrudljivo, je vodnik nepričakovano zaklical: »Stoj! Za trenutek se bomo ustavili. Kot ste lahko opazili, gremo pravkar čez skalnato pobočje. Svetujem vam, da naberete čim več kamnov in kamenčkov. Če boste z njimi napolnili torbe, jih boste lahko nesli s seboj domov.
Dobro, pojdimo torej ponje,« je nadaljeval in plosknil z rokama, »imate samo pet minut časa, potem nadaljujemo.«
Popotniki, ki so se že veselili dolgega počitka in zasluženega spanja, so mislili, da se je njihovemu vodniku zmešalo.
»Pobirati kamne?« so rekli. »Kaj pa bomo počeli s kamni?«
Samo nekaj jih je naredilo tako, kar je predlagal vodnik, in nekaj prgišč manjših kamnov spravilo v torbe.
»Dobro,« je dejal vodnik. »Gremo naprej!«
Ko so po nočnem počitku nadaljevali pot, so bili preutrujeni, da bi govorili, toda želeli so vedeti, kaj je pomenil vodnikov nenavadni ukaz.
Ko se je na obzorju prikazalo sonce, se je karavana spet ustavila in postavili so šotore.
Peščica popotnikov, ki je nabrala kamne, jih je sedaj lahko prvič videla. Osupli od začudenja so zavpili: »Sreča! Spremenili so barvo. Svetijo se in iskrijo. To so dragoceni kamni in biseri!«
Toda ta navdušeni občutek je kmalu izginil v žalosti in potrtosti: »Ko bi le poslušali vodnikov ukaz in pobrali še več kamenja, kot smo ga.«

Človekovo življenje lahko primerjamo potovanju skozi puščavo. Potujemo v Božje kraljestvo. Zaupati moramo našemu vodniku. Četudi kdaj ne razumemo smisla njegovih zahtev in križev, ki nam jih nalaga, je smisel v njegovih zahtevah, ki nam jih daje. (po: P. Ribes, Zgodbe in prilike)

Naslovljeno na vas

NA PRAGU NOVEGA VEROUČNEGA LETA
Rednega verouka ta teden še ne bo, načrtujemo ga pa za naslednji teden.
Bo pa predstavitev in vpis prvošolcev, oziroma vseh novincev za verouk ta torek po končanem programu v šoli na prvi šolski dan. Vabljeni torej starši s svojim otrokom prvošolcem v Dom srečanj. Starši otrok, ki bodo obiskovali šolo v Trnavi pa v kolikor bi jim omenjeni čas ne bo ustrezal, pa lahko pridete v nedeljo po maši v cerkvi v Šentrupertu. Ob tej priložnosti boste lahko nabavili veroučne delovne zvezke. Otroci, kar pridite veselo in pogumno naprej!
Pripravniki na sv. birmo pa bodo začeli bližnjo pripravo na prejem zakramenta. Tako je bilo na sestanku staršev birmancev in kateheta dogovorjeno, da bodo namesto devetdnevnice devet dni pred birmo razčlenili na tri petke, sobote in nedelje, ki so pred nami —torej z začetkom ta teden. Ob petkih in sobotah bo 18.00 uri posebna priprava, nato pa sodelovanje pri sv. maši, ki bo ob 19.00 uri. Ob nedeljah pa bodo vsi prišli k drugi sv. maši, ki je ob 10.00 uri.
Tisti kandidati, ki imajo še na dolgu »izpit« iz vprašanj ali molitvenih in učnih obrazcev, naj se pridejo javit v dveh naslednjih dveh petkih ali sobotah ob 17.30 uri. Druge dni pa po dogovoru s katehetom – prideta pa naj vsa dva skupaj.
Pripravlja pa naj se na župnijske binkošti in osebne binkošti teh mladih kristjanov celotno naše občestvo, da bi vsi že birmani poživili milosti tega zakramenta Svetega Duha. Posebno pa z spodbudnim zgledom, lepimi željami, ter zaupno molitvijo spremlajmo naše birmance!
Vse ostale skupine veroučencev pa naj se na verouk tudi pripravljajo, v nedeljo pa bodo dobili tudi urnike.

NEDELJA: Bog nam je dal nedeljo, da se telesno odpočijemo in se duhovno okrepimo. Dal nam je en dan v tednu, da se posvetimo njemu in si vzamemo čas drug za drugega; da upočasnimo svoj korak in umirimo svojo dušo; da prisluhnemo Božji besedi … In danes nam Jezus v evangeliju pravi: »Kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi?«
Ne zapravljajmo svojega življenja. Odprimo se Božji milosti. Naredimo nekaj iz njega. Učinkovalo ne bo zgolj nate, temveč tudi na druge okrog tebe. To je pot v polnost življenja. (po: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih sv. mašah – leto)

MAŠNI NAMENI

NED – 30.8.
22. ned. med letom
Feliks (Srečko), mučen.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Antona in vse Praznikove
Ob 11.30 v cerkvi sv. Krištofa sv. krst

PON – 31.8.
Nikodem, Jez. učenec
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

TOR – 1.9.
Egidij (Tilen), opat
19.00 za +Vladkota Juharta (r. d.)

SRE – 2.9.
Marjeta, devica, mučenka
19.00 v zahvalo (V.)

ČET – 3.9. prvi četrtek
Gregor Veliki, papež, cerkveni učitelj
19.00 za + Majdo in Silvota Lenko
Molitev za duhovne poklice

PET – 4.9. prvi petek
Rozalija, devica, spokornica
19.00 za +starše Rojnik in Ivana
Litanije Jezusovega srca

SOB – 5.9. prva sobota
Mati Terezija, redovna ustanoviteljica
19.00 za +Ivana Pinterja –oblet.
Litanije Matere Božje

NED – 6.9. angelska n.
23. ned. med letom
Zaharija prerok
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za zdravje R. in prijateljice Mari ter
+svakinjo Zoro (v Šentrupertu)

V tem tednu
Bralci: v ned.: I. Lucija Blatnik, Jure Vasle II. Št.R. Matjaž Rožič, Ana Šram
Dežurni ministrant(ka): Tjaša Glušič, Zala Jelen
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž
Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
– Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
– Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
– Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Simon Peter je odgovóril; rekel mu je: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Jaz pa ti povem: Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. (Mt 16,15–17)

BESEDA O BESEDI

TRDNOST IN TRDOTA Mt 16,16–20

Ko je Jezus postavil Cerkev na skalo, je gotovo mislil na njeno trdnost. Ta ji bo namreč potrebna. – Potrebna ji bo trdnost človeka, ki jo bo vodil. Kako bi sicer mogla imeti obljubo, da bo trajala do konca sveta? Zato je Jezus Simona preimenoval v Petra–Skalo. Naj se zaveda, da zgradba Cerkve na njem sloni, naj bo njen nepremakljivi in neporušljivi steber. Ključi nebeškega kraljestva morajo biti v roki, ki jih je sposobna čvrsto držati. Kdor na zemlji tako zavezuje in razvezuje, da njegove odločitve veljajo tudi v nebesih, je moral to oblast prejeti od nekoga, ki trdno in nepreklicno vlada.
Potrebna ji bo trdnost nauka. Če ta nauk o sebi pravi, da vsebuje največje in najvišje resnice o Bogu in človeku; če obljublja večno življenje in vsebuje možnost večnega pogubljenja; če se splača zato, da ga pridobiš, izgubiti vse na svetu, potem mora imeti ta neuk trdno podlago in krepko zagotovilo. – Potrebna ji bo trdnost ustanove. Taka trdnost, da je peklenska vrata ne bodo sposobna premagati, četudi se bodo z vso močjo in na vse načine vanjo zaganjala. – Ker je trdnost Cerkve izročena človeškim rokam, ni čudno, da se je kdaj pa kdaj sprevrgla v trdoto.
Ni bilo malo ljudi v zgodovini Cerkve, ki so čutili, da je roka Kristusovega namestnika na zemlji bolj trda, kot bi pričakovali. Prav tako še vedno odmevajo med njenimi poslušalci znane besede iz evangelija: Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati? Nekaterim spet se zdijo pretrdi in odveč cerkveni zakoni. Svetujejo, naj jih Cerkev ukine in oznanja samo ljubezen. – Cerkev se tega zaveda. Žal ji je vsakogar, ki trpi zaradi trdote njenih predstavnikov, njenega nauka in njenih zakonov. Ne more pa se zaradi nje odreči svoje trdnosti, ker bi se s tem odrekla Kristusa. S trdnostjo je deležna njegovega božanstva, s trdoto pa njegovega križa. In z obojim nas posvečuje. (po: F. Cerar)

21. nedelja med letom

Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih. Mt 16,19

Brez spovedi bi Cerkev morda imela več pripadnikov; ta zakrament imajo v želodcu mnogi ljudje.
Vendar to ne bi bila več Jezusova Cerkev.
Rekli boste: »Ali ni dovolj, da priznam svoje grehe Bogu in ga prosim odpuščanja? Zakaj bi moral povedati svoje grehe nekemu človeku, ki je takšen kakor jaz, če ne še slabši?«
Priznati grehe in prositi za odpuščanja Boga je potrebno in nujno. Vendar vse ostane v naši notranjosti, za našo osebno rabo.
Poklekniti pred človekom pomeni povedati vsem: »Grešnik sem. To vidite. Če sem grešnik, moram odpustiti drugim, ne smem ravnati tako, kakor je ravnal neusmiljeni služabnik« (prim. Mt 18,21–35).
Zakrament sprave nam omogoči, da črpamo iz izvira usmiljenja, in nas spremeni v vodnjake usmiljenja.
Oblike in načine opravljanje spovedi je treba očistiti, obnoviti in posodobiti, kakor se je zgodilo že nekajkrat v zgodovini Cerkve, toda njene značilnosti »vidnega znamenja« se ne bomo smeli nikoli dotakniti.
»Ampak težko je videti Jezusa v duhovniku!«
Ga je morda lahko videti v koščku kruha, v vodi, v olju pri drugih zakramentih? (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV
/med njimi –na čelu/ naš Izidor Završnik

Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen

Naslovljeno na vas

NA PRAGU NOVEGA VEROUČNEGA LETA

Nastopamo zadnji počitniški teden, v naslednjem tednu pa bo počitniškega časa le še za slovo. Že pospešeno potekajo priprave na novo veroučno in šolsko leto. V veroučnem letu bodo verouk vodili trije veroučitelji: prvo triado in četrti razred veroučencev na POŠ Trnava gospa katehistinja Marija Rančigaj, drugo triado, razen četrtega razreda na POŠ Trnava, gospod Simon Brdnik, ki je letos zaključil Katehetsko pastoralno šolo, tretjo pa katehet župnik Martin Cirar. Tako se boste lahko po začetne informacije lahko obračali na svojega veroučitelja/ico. Njihove mobilne telefonske številke so: M. Rančigaj –041 696 866, S. Brdnik-041 783 952 in M. Cirar-041 673 716. Kasneje bodo objavljeni tudi elektronski naslovi.
Urnika zaenkrat še ni mogoče objaviti, ker ga je potrebno uskladiti s šolskimi, ki pa še nastajajo. Bo pa urnik verouka verjetno že v naslednjih oznanilih. Prav tako informacije o veroučnih knjigah, delovnih zvezkih in drugih pripomočkih. Zelo, zelo priporočljiva je otroška revija Mavrica, za najstnike od 13. leta naprej pa revija za mladostnike Najst. Starši, stari starši, botri — kdo se bo najprej podvizal?
Starši novincev, ki bodo šolo obiskovali na Gomilskem, ste na prvi šolski dan po končanem pouku, z otrokom prav lepo vabljeni v župnijski Dom srečanj k predstavitvi in vpisu. Na voljo bodo tudi delovni zvezki. Starši otrok, ki bodo obiskovali pouk v POŠ Trnava, pa v kolikor vam omenjeni kraj in čas ne bo ustrezal, pa lahko isto naredite prvo nedeljo v septembru v Šentrupertski cerkvi po sv. maši, ki bo ob 9.00 uri.
Letošnje veroučno leto bo v marsičem posebno: imeli naj bi kar dvakrat slovesnost prve sv. spovedi in prvega sv. obhajila—najprej 11. oktobra za te, ki naj bi ga imeli že v mesecu maju, nato drugo pomlad za pripravnike v novem šolskem letu — kot upamo.
Še prej pa bo — prav tako preložena — sv. birma in sicer že 20. septembra. Zadnji čas je, da pospešimo pripravo. Nekateri kandidati pa imamo še na dolgu nekatere obveznosti, ki naj bi jih skoraj uredili.
VABILO: Na vsak način moramo priti skupaj in se pogovoriti in dogovoriti. Zato prav lepo vabim vse starše birmancev in birmance na sestanek ta petek ob 17.30 uri v Dom srečanj na Gomilskem. Kateri ne bi mogli priti, pa naj pridejo v soboto ob istem času. g. župnik

MAŠNI NAMENI

NED – 23.8.
21. ned. med letom
Roza iz Lime, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Franca Šrama –oblet., sv. krst

PON. 24.8.
Jernej (Natanael), apostol
19.00 za +Jureta Bogataja

TOR – 25.8.
Ludvik IX. Francoski, kralj
19.00 za +Franca Orožima in vse Mlinarjeve

SRE – 26.8.
Zeferin, papež
19.00 za +Marijo Podbregar in vse Murnove

ČET – 27.8.
Monika, mati sv. Avguština
19.00 za + Ivana (god) in Marijo Knez

PET – 28.8.
Avguštin, škof, c. učitelj
19.00 za +Ivana Vadlana in sorodnike

SOB – 29.8.
Mučeništvo Janeza Krst.
19.00 za +Frančiško in Gašperja Toman

NED – 30.8.
22. ned. med letom
Feliks (Srečko), mučen.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Antona in vse Praznikove

V tem tednu
Bralci: v ned.: I. Nejc Lončar, Elza Vasle II. Marija Rančigaj, Anja Šket
Dežurni ministrant(ka): Jošt Polak, Janez Vošner
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.«
Tedaj je Jezus odgovóril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodí naj se ti, kakor želiš!«
In njena hči je ozdravela tisto uro. (Mt 15,26–28)

BESEDA O BESEDI

TRDA VERA DOSEŽE TUDI MILOST Mt 15,21–28

Prikličimo si pred oči podobo žene, ki jo srečamo v današnjem evangeliju. Ta poganska Feničanka se Jezusu približa s ponižno prošnjo: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo muči hudi duh.« Jezus, ki ga iz evangeljskih poročil poznamo kot dobrotnika vseh, ki so v stiskah in težavah, se do te žene obnaša prav strašno, neprijazno. Najprej se zanjo sploh ne zmeni, potem ji reče, da s pogani noče imeti opravka, višek zavračanja pa so njegove besede: »Ni lepo jemati kruha otrokom in ga metati psičkom.« Otroci so člani izvoljenega ljudstva, psički pa podoba poganov. Žene ta »rasistična« izjava ne odbije, Jezusa vseeno prosi za »drobtinice, ki padajo z mize«. Takšno vztrajno zaupanje Jezusa razoroži in vpričo apostolov, ki so se čudili njegovi dotedanji trdoti, jo pohvali: »O žena, kako velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« Razlagalci tega odlomka pripominjajo, da je Jezus s svojo navidezno grobostjo in neprijaznostjo preizkušal vero te uboge žene. Ni pa to zapisano zato, da bi tudi mi (tudi duhovniki) ravnali podobno v odnosu do ljudi, ki iščejo pomoč. Jezus je s svojimi Božjim pogledom videl ženi v srce in je dobro vedel, da je s takšnim ravnanjem ne bo odbil, vedel je, da je v njenem srcu tako močna ljubezen do bolne hčerke, da ji njene prošnje ne bo mogel odreči.
Zgodba je zapisana zlasti zato, da bi se ob tej ženi, ki Boga ni poznala, naučili trdne vere. Takšna vera je »slepa ljubezen«. Slepa, ker ne vidi nobenih ovir, slepa, ker vidi tudi v temi preizkušenj. Vera je »slepa ljubezen«, ker se da voditi Jezusu in sprejema njegov pogled na življenje. Ta pogled pa je jasnejši, višji. Komu se moram zahvaliti za ta pogled? Upam, da bo marsikdo lahko odgovoril: staršem, posebno materi. (po: S. Čuk, Misli srca)

20. nedelja med letom

Jezus se v današnji evangeljski pripovedi pomika proti poganskim krajem. Neka Kanaanka pride iz poganskega področja, da bi se srečala z Jezusom da bi ga rotila in prosila, naj ozdravi njeno hčerko.
Za celotno pripovedjo se skriva posebna problematika: Pod katerimi pogoji so lahko pogani del ljudstva, ki se zbira okoli Jezusa? Ali morajo morda Judje, ki so prvi sestavljali to ljudstvo, poganom vsiliti svoja stara izročila, ali pa vera poruši vsako razlikovanje med kristjani judovskega izvora in pogani, ki postanejo kristjani? – Ko je Matej pisal svoj evangelij, je bil sicer ta problem že rešen. Vendar ta pripoved pričuje o težavi, ki so jo čutili na začetku, in kako so jo razrešili, tako da so posnemali Jezusa. S tem smo pokazali razlog, zakaj je bila ta prelepa pripoved ohranjena. Potrebno pa je obrniti pozornost prav na ženo, ki je pred Jezusom. Pred nami je mama, ki je pogreznjena v trpljenje. Vsaki mami govori, kaj pomeni verodostojno in do junaštva živeti svoje materinstvo. – Kanaanka je dejal: »Gospod, Davidov sin, umisli se me! Mojo hčer zelo muči hudi duh.« Iz teh besed zveni prava in pristna vera: Jezusa razglaša kot Davidovega sina, kar pomeni, da ga priznava kot »Mesija«, ki je bil obljubljen Izraelu; še več, v Jezusu vidi Odrešenika in ga razglaša za Gospoda. V tem naletimo na vero učencev, ki v Matejevem evangeliju Jezusa vedno imenujejo tako, razen Juda, ki te pravice nima, ker je izdajalec. Imajo pa jo Kanaanka, poganski stotnik in dva slepa, katerih vera je poudarjena. Samo tisti, ki veruje, ga lahko kliče kot Gospoda – … in zasluži njegovo milost, kot je je bila deležna Kanaanka. (po: M. Galizzi, Evangelij po Mateju)

Velja še posebno za zakonce
Kako radi rečemo: »Samo da bo zdravje, pa bo vse v redu!« Res, zdravje je velik dar, ki se ga skoraj redno zavemo šele, ko ga izgubimo sami ali kdo od domačih. Potem se večkrat ob bolezni ne znajdemo. Pritožujemo se, tarnamo morda drug čez drugega in si s tem težo bolezni v hiši še povečujemo. Zakonca sta si ob poroki obljubila, da si bosta ostala »zvesta v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju!« Prej ali slej pride ura, ko je treba to obljubo začeti uresničevati. To pa gotovo ni lahko. Vendar, kot v nesreči spoznamo prijatelja, tako si zakonca še posebej v bolezni pokažeta, koliko se imata zares rada. Kristus, ki sta ga ob poroki povabila medse, bo njun najboljši prijatelj in pomočnik v bolezni in njenem prenašanju. (po: p. Vital Vider)

Naslovljeno na vas

KAKO SE ŽUPNIJSKO OBČESTVO SOOČA S KORONA KRIZO?
O tem, kako se sooča Cerkev po svetu in tudi v Sloveniji se veliko razmišlja in piše. Gotovo veliko tega kar velja zlasti za Slovenijo, velja tudi za našo župnijo. Dejstvo je, da te krizne okoliščine zelo krnijo župnijsko življenje. Opravlja se najnujnejše, vse slovesnosti in izredna dogajanja se prelagajo na kasnejši čas, v upanju, da bo vendar kmalu bolje. Seveda vse to ni brez negativnih posledic za versko duhovno življenje. To je dejstvo! Če pomislimo, kako korenite ukrepe sprejema svetna družba za omilitev posledic za gospodarstvo, se vprašajmo, kaj mi storimo za omilitev posledic za versko življenje? Škofje so nam dali kar nekaj pobud v tem smislu. Zlasti več verskega življenja po domovih, več molitve po družinah, pa tudi sodelovanje pri bogoslužju v cerkvi naj bi bilo ob upoštevanju vseh ukrepov dovolj varno, razen za najbolj rizične skupine, med katere pa zdravi otroci ne spadajo. Zato spodbujamo vse, zlasti pa družine kandidatov za sv. birmo in prvo sv. obhajilo k sodelovanju, da čez en mesec ne bomo ugotovili, da še niso pripravljeni. V teh otežujočih razmerah, naj bi tudi vse občestvo več molilo za naše mlade upe.
Zelo narobe bi pa bilo, če bi se na to duhovno podhranjenost navadili tako, da bi mislili, da je to kar v redu in bi tudi potem, ko bo stanje, kot upamo spet normalno, ne vrnili na predhodne tirnice.

V reviji Prijatelj je na hrbtni strani objavljena slika Izidorja Završnika z zapisom: slovenski duhovnik, na čelu seznama 6 žrtev nacizma, ki so v postopku za beatifikacijo. Sledi besedilo molitve:

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV

Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen

MAŠNI NAMENI

NED – 16.8.
20. ned. med letom
Rok, romar, spokornik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Jureta Bogataja

PON – 17.8.
Evzebij, papež, mučenec
19.00 za +Mojco Rojnik in sorod.

TOR – 18.8.
Helena (Alenka), cesarica
19.00 za +Terezijo Kokovnik –30. dan

SRE – 19.8.
Janez Eudes, duhovnik
19.00 za +Marijo Semprimožnik in starše

ČET – 20.8.
Bernard, opat, c. učitelj
19.00 za + Mladena Krsnika (v Šentrupertu)

PET – 21.8.
Pij X., papež
19.00 za +starše Topovšek

SOB – 22.8.
Devica Marija Kraljica
19.00 za +Ivana Rojnika in starše

NED – 23.8.
21. ned. med letom
Roza iz Lime, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Franca Šrama –oblet. Sv. krst

V tem tednu
Bralci: v ned.: I. Majda Jelen, Nejc Lončar II. Robi Natek, Nika Šram
Dežurni ministrant(ka): Nejc in Matevž Lapuh
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
– Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
– Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
– Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!«
Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvómil?« (Mt 15,28–31)

BESEDA O BESEDI

JEZUS JE Z NAMI Mt 14,22–33

Pater Albin Škrinjar je zapisal: »Tako kot k učencem, tudi k nam prihaja Jezus včasih kot prikazen; tako se nam dozdeva, ker so naše duhovne oči slabotne. Ne spoznamo Jezusa, ko prihaja, bojimo se, dokler nas ne potolaži njegova milost.« Ognjevitega apostola Petra Jezusova bližina kar »upijani«, tako da svojega Gospoda prosi, naj mu dovoli priti k njemu po vodi. Prvi koraki so trdni, kmalu pa se Peter prestraši vetra in valov in se začne potapljati. Na pomoč pokliče Jezusa, ki mu ponudi roko in ga pokara: »Malovernež, zakaj si dvomil?« Tudi naša zaupanje – vera se zdaj dviga zdaj pada: dviga se, če gledamo na Jezusa, pada, kadar gledamo na nevarnost. – »Včasih nam neverujoči ljudje skoraj zavistno potarnajo, češ da je nam, ki verujemo v Boga, lahko, ker so nam prihranjene tolike negotovosti in dvomi,« pripominja ob razlagi današnjega evangelijskega odlomka p. Lojze Bratina, ki poudarja, da tudi kristjanu niso prihranjene težke in temne ure. »Blagor vere je v tem, da omogoča potovanje skozi temo in premagovanje valov življenja zaradi roke, ki nam je ponujena, zaradi klica, po katerem postajamo romarji k Božji polnosti.«
Za srečanje slovenske mladine s papežem sv. Janezom Pavlom II. v Postojni na njegov 76. rojstni dan so člani glasbene skupine Čuki pripravili skladbo Naša barka. Pesem govori o usodi Kristusove Cerkve skozi zgodovino, v kateri je prestajala hude viharje. Tudi v današnjem času ji z njimi ni prizaneseno. »Mnogo čeri danes skriva ta čas, / naj nam up ne potone nikdar! // On naši barki pokazal bo kam, / on pokazal bo pot in pristan. / Z nami na poti nikdar nisi sam, / skupaj plujemo v jutrišnji dan.«
Če zaupamo v to, da na tej poti nikoli nismo sami, da je Jezus tisti, ki nam vselej kaže pot, bomo lahko pogumneje stopali skozi življenje. (po: S. Čuk, Misli srca)

19. nedelja med letom

Za tvoj napredek je potreben pogum, tveganje, korak naprej

Življenje je tveganje. Kdor si drzne živeti svoje življenje, se vedno izpostavi tveganju. Ne more vedeti, kako se bo izšlo. V besedi drznost leži oboje: tveganje in nevarnost. Življenje je vedno polno tveganja. Toda če se kdo želi zavarovati proti tveganju, bo potrošil ves svoj denar za zavarovanje. Ostal bo brez denarja za življenje. Ostal bo brez energije, ki bi mu omogočila, da bi tvegal življenje.
Danes mnogim ljudem manjka drznosti. Ljubše jim je, če se lahko zavarujejo, si zagotovijo, da se bo vse dobro izšlo. Toda življenje se ne pusti zavarovati. Notranja pobuda pogosto izhaja iz tveganja. V sebi imamo vedno oboje: željo po tveganju – in strah pred njim. Racionalizacija okrepi strah in nam preprečuje, da bi našli veselje ob tveganju ter se resnično lotili dejanj. Zaradi tega se prvi učni korak glasi: sledi svojim notranjim vzgibom. Ne odrini jih takoj stran s tisoč razumskimi razlogi. Poslušaj svoje srce. Kaj ti pravi? Katere moči tičijo v tem vzgibu? Predstavljaj si, da bi sledil temu vzgibu! Kako se počutiš? Poskusi dopustiti strah, ki se ob tem lahko poraja v tebi. Kateri so razlogi s katerimi se vedno znova izmikaš temu, da bi sledil svojim notranjim vzgibom? Zaupaj svojim občutkom in premisli, kako bi jih lahko spremenil v konkretne korake. Zaupaj, Jezus je tisti, ki je vedno tukaj. Pomagal ti bo premagati vsak težek korak. (po: A. Grün, Ne zamudi svojega življenja)

Naslovljeno na vas

V župnijskem občestvu

Današnja nedeljo je zaznamovalo slovo duhovnika g. Vladota Bizjaka, ki je leto dni deloval in tudi bival v naši župniji. Čeprav je že lani sredi novembra prevzel oskrbovanje polzelske župnije, je tudi naši župniji namenil nemalo časa in moči. Povrhu so prišle še izredne pandemijske razmere, ki so močno okrnile vse dogajanje v župnijah, celo samo bogoslužje. Pa bo njegovo dušnopastirsko delo kljub vsemu obrodilo sadove in ostale bodo trajne sledi njegovega delovanja med nami. Župljani z župnikom mu izrekamo iskreno zahvalo. Bog naj mu obilno povrne. V župniji Žalec, kamor zdaj odhaja za župnika, pa mu želimo veliko Božjega blagoslova.

Zahvala in slovo

Dragi župljani in župljanke Gomilske župnije. Lansko poletje me je škofijski upravitelj obvestil, da je vaša župnija zaradi težke bolezni začasno ostala brez župnika in me prosil, če bi za čas bolniške odsotnosti nadomeščal g. Martina. Izziv sem z veseljem sprejel. Zelo lepo ste me sprejeli in čutil sem, da mnogi med vami doživljate župnijo kot svojo in jo imate radi, prav tako pa tudi župnika. Tega sem bil od vas deležen tudi sam. Imam občutek, da vam nisem dal toliko, kot sem od vas prejemal, saj sem že po treh mesecih moral prevzeti večino pastoralnega dela na Polzeli, med vami pa je bil — hvala Bogu in p. Piju — zopet zdrav župnik Martin, ki je skoraj vse delo sprejel nazaj. V gomilski cerkvi me od takrat skoraj niste več videli, bil pa sem na hrani in stanovanju pri vas (glede tega sem vaš dolžnik) in se vozil na Polzelo. Sedaj me čaka večji zalogaj in izziv — župnija Žalec, kjer ne bom le začasni namestnik, ki pride in gre, ampak me kot župnika čaka breme večje odgovornosti.
Ob slovesu vas prosim, da se me spomnite v svoji molitvi. Hkrati pa se vsem iskreno zahvaljujem: najprej g. župniku Martinu, za njegovo bratsko in prijateljsko sprejemanje, sodelovanje in potrpežljivost. Tistim najbližjim, ki so bili vedno na razpolago za pomoč: g. Simonu Brdniku v cerkvi, ge. Mariji Rančigaj za katehezo in vse ostalo, ge. Mariji Orožim, Rozi Roter Milki Praznik, ki so skrbele za gospodinjsko pomoč, ključarjem za materialne zadeve na Gomilskem in na vseh podružnicah, posebej g. Karliju, ki je kot »najboljši sosed« vedno pri roki. Članom ŽPS za sodelovanje. Hvala pevcem, bralcem, ministrantom, veroučencem in njihovim staršem, mladim animatorjem, udeležencem Delavnic molitve in življenja. Hvala vsem, ki prihajate čistit in krasit cerkev. Hvala tistim družinam, ki ste nas duhovnike med tednom sprejemali na kosilo. Hvala bolnikom, ki sem jih smel obiskovati. Hvala vsem, ki ste zame molili, zame darovali kakšno žrtvico ali me obdarili s kakšnim vidnim darom.
Hvala vsem, ki niste izrecno omenjeni, ker vas je preveč, in sem bil deležen vaše podpore. Rad se bom spominjal vaše dobrote in vas priporočal Gospodu. Če boste kaj v Žalcu, ste zelo dobrodošli, da pridete na obisk v tamkajšnje župnišče. Zbogom.
Vlado Bizjak

MAŠNI NAMENI

NED – 9.8.
19. ned. med letom
Terezija B. od Križa (Edit Stein), mučenka. sozavetnica Evrope
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Borisa Turnška—oblet.

PON. 10.8.
Lovrenc, diakon, mučenec
19.00 za +Kristino Pirc

TOR – 11.8.
Klara (Jasna), redovna ustanov., Suzana, muč.
19.00 za življenje

SRE – 12.8.
Ivana Šantalska, vdova, redovnica
19.00 za +Ivano Grah

ČET – 13.8.
Radegunda, kraljica, redovnica
19.00 za + Franca Kneza (v Šentrupertu)

PET – 14.8.
Maksimilijan Kolbe, redovnik, mučenec
19.00 za +Antona (oblet.) in Miro Turk

SOB – 15.8. d. p. d.
MARIJINO VNEBOVZETJE – veliki šmaren
7.30 v čast Mariji Vnebovzeti
10.00 za +Marijo Sovinc

NED – 16.8.
20. ned. med letom
Rok, romar, spokornik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Jureta Bogataja

V tem tednu
Bo predvsem v znamenju priprave na veliki šmaren in samega obhajanja tega praznika. Nebeški Materi se bomo znova izročili in posvetili.
Bralci: v ned.: I. Matjaž Rožič, Magda Šalamon; II. Aljaž Lončar, Damjana Rojnik,
Dežurni ministrant(ka): Matic in Matevž Basle
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

In vêlel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslôvil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar. Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok. (Mt 14,19–21)

BESEDA O BESEDI

BOŽJA ROKA NAS NASIČUJE Mt 14,13–21

Mnogi rečejo: »Kar imam, moram pošteno prigarati, vse je sad mojih žuljev, nobene reči mi ni nihče podaril, tudi Bog ne! Pri darovanju mašnik, ko prinaša kruh, moli: »Hvaljen Bog, Gospod vesolja, po tvoji dobroti smo prejeli ta kruh, tebi ga prinašamo: sad zemlje in dela človeških rok, naj nam postane kruh življenja.« Bog nam podarja kruh. Podarjen nam je kot sad našega dela, znoja in žuljev, kot sad zemlje, ki jo je bilo potrebno pognojiti, zorati, posejati, požeti … Koliko dela! Bog nam je pri tem podaril pomlad in poletje, dež in sonce, da je žito raslo; podaril nam je veliko parov močnih rok, da so obdelovale njivo. Kako bi še mogli reči, da je laž govoriti, kako je vse Božji dar?
Pred našimi očmi se neprestano ponavlja čudež pomnožitve kruha, o katerem poroča današnji evangelij, vendar zdaj na drugačen način, ki pa ni nič manj čudovit in čudežen. Jezus je s petimi hlebi in z dvema ribama nasitil pet tisoč mož, zdaj pa Bog iz enega zrna privabi v življenje žitni klas, ki bo nosil dvajset, trideset zrn. Tudi to so čudeži, ki pa se ne godijo brez človekovega sodelovanja. – Darovi kruha in vina pri maši so simbol našega dela in naporov ter izraz našega priznanja, da bi bilo brez Božje pomoči naše delo brez pravega uspeha. Med mašo se ti darovi spremenijo v Jezusovo telo in kri. Pri obhajilu smo vsi povabljeni, da se nasitimo s to Božjo hrano. »Blagor povabljenim na Jagnjetovo gostijo!« reče duhovnik, ko pokaže sveto hostijo. Vsi slišimo te besede, a nas ne ganejo prav posebno. Kadar je kakšna gostija denimo nova maša ali ohcet, bi bili vsi radi med povabljenci in ponavadi je zmeraj kakšna zamera, ker ta ali oni ni bil povabljen, čeprav je »v žlahti« s slavljencem. Pa kaj je ohcet ali novomašno kosilo v primeri z Božjim obedom! Namen obhajila je, da bi bilo, ko prejmemo Božji dar Jezusovega telesa, naše življenje spremenjeno v Božjo službo. (po: S. Čuk, Misli srca)

18. nedelja med letom

Božje kraljestvo je v Jezusovih prilikah podobno tudi nebeški gostiji, ki jo Bog pripravlja svojim otrokom. O takšni gostiji nove in večne zaveze govori danes prerok Izaija v prvem berilu. V podobah je napovedano neizmerno bilje, ki pomeni večno življenje. Ne preslišimo prerokovega in hkrati Božjega klica: »O, vi nespametni, zakaj trošite svoj denar za stvari, ki niso pravi kruh, in svoje premoženje za stvari, ki vas ne bodo osrečile.
Evangelij pa je odgovor na to prvo berilo. Tam nas je Božja modrost vabila na svojo enkratno gostijo, tukaj pa Jezus pogosti veliko množico s petimi hlebi in dvema ribama. Ne gre za to, da bi Jezus delal namesto nas, saj nismo nedorasli otroci; gre za to, da zaupamo v Boga in da ga v svojem življenju vedno postavimo na prvo mesto. (po: Molimo s Cerkvijo, leto A–3)

Tisti čas je Jezus slišal za smrt Janeza Krstnika in se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. (Mt 14,13)
Jezus je slišal za umor Janeza Krstnika. Umaknil se je v samoten kraj. Hotel je premisliti, kaj to pomeni. Hotel je meditirati o Janezovem liku. Kaj mu ima povedati ta mož? Saj ga je vendar krstil. Jezus se je navzel njegove duhovnosti, četudi se je v svojih lastnih pridigah jasno odmaknil od njega: ne stroge besede o pokori, ampak najprej veselo oznanilo, da se je približalo Božje kraljestvo. Jezus se je umaknil, da bi razmislil tudi o svojem lastnem poslanstvu. Kaj hoče Bog od mene? Kako naj srečujem ljudi? V kateri govorici naj jim spregovorim o Bogu? Jezus potrebuje tišino, da bi njegove besede resnično prihajale od Boga in ne bi postale le pozunanjeno govoričenje.
Jezus potrebuje samoto. Mislimo si, da naj bi bil vendar nenehno povezan z Bogom. Toda očitno je bilo tudi zanj pomembno, da se je umaknil iz vrveža vsakdanjika, da ne bi izgubil svoje povezanosti z Bogom in ga ne bi začela določati pričakovanja ljudi, ampak da bi ostal zvest svojim najglobljim temeljem. Če že Jezus potrebuje samoto, da bi v tišini prisluhnil Bogu, koliko nujneje jo potrebujemo mi sami. Nenehno smo namreč v nevarnosti, da bi nas določala pričakovanja in želje drugih ljudi, ali pa da bi preprosto dovolili, da bi nas gnale naše lastne potrebe. V osamljenosti pa srečamo svojo lastno resničnost. V takšnih okoliščinah v nas vzniknejo vse mogoče misli in občutki. Osamljenost pa je tudi kraj, kjer lahko te misli in občutke prečistimo, kjer lahko spoznamo, kaj je primerno našemu najbolj notranjemu bistvu. V tišini samote spoznamo, kako naj bi nadaljevali svojo pot, kako bi lahko. (po: A. Grün, Kaj nam omogoča živeti)

Naslovljeno na vas

V župnijskem občestvu

S 1. avgustom se je iztekel bolniški dopust župniku Martinu Cirarju, z istim dnem pa je bil g. Vlado Bizjak razrešen službe župnijskega upravitelja župnij Gomilsko in Sv. Jurij ob Taboru. Župnik bi sobratu Vladotu rade volje prepustil mesto župnika obeh župnij, če bi on to želel, kar pa mu sploh ni mogoče, ker ga škofija nujno potrebuje drugod—na več mestih. Zdaj je odločeno, da sprejme poslanstvo župnika v Župniji Žalec. Službo bo nastopil s 15. avgustom, a bo verjetno do konca avgusta bival pri nas, da se med tem na novem mestu pripravi, kar je potrebno za vselitev.
Prihodnjo nedeljo, 9. avgusta bo g. Vlado v obeh župnijskih cerkvah – pri Sv. Juriju ob Taboru (ob 9.00 uri) in na Gomilskem (ob 10.00 uri) daroval sv. mašo pri katerih se bo poslovil, mi pa se mu zahvalili za njegovo velikodušno duhovniško služenje med nami, poleg upravljanja Župnije Polzela. Lepo vabljeni – tudi veroučenci!

PRED NAMI JE NAJVEČJI MARIJIN PRAZNIK – MARIJINO VNEBOVZETJE—15.8.

Na ta praznik, ki mu pravimo tudi veliki šmaren, smo se običajno pripravljali tudi z župnijskim romanjem. To je bilo celodnevno in sicer v soboto v prvi polovici avgusta. Lani je bilo izjemoma zaradi spleta okoliščin kasneje. Letos pa zaradi te nadležne in trdovratne epidemije tudi skoraj zagotovo ne bo pred praznikom, če sploh bo. Največji problem je prevoz, ker mora biti toliko sedežev praznih zaradi obvezne razdalje med potniki. Morda ima kdo v mislih kakšno pametno rešitev ali dober predlog, naj pride z njim na dan. Morda z osebnimi vozili, a te možnosti nimajo vsi. Agencija Ariturs, s katero navadno potujemo na daljša romanja ponuja programe za enodnevna romanja znotraj Slovenije. Bi poskušali kaj v tej smeri? Razmislimo, predlagajmo!

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:

* Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
*Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
*Nenehno ohranjanje medosebne razdalje 1,5 metra, razen med osebami istega gospodinjstva.
*OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA in naslova)!

MAŠNI NAMENI

NED – 2.8.
18. nedelja med letom
Evzebij iz Vercelija, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za †Poldiko Novak in Roka Teršek (v Šentrupertu)

PON. 3.8.
Konrad, redovnik
19.00 za †Magdo Mahor

TOR – 4.8.
Janez Vianney, arški župnik
19.00 za †Ivana Čulka

SRE – 5.8.
Marija Snežna (Nives)
19.00 za †Radota in Anico Drev

ČET – 6.8. prvi četrtek
Jezusova spremenitev na gori
19.00 za †starše Vede in teto Štefko (v Šentrupertu)

PET – 7.8. prvi petek
Sikst II., papež, mučen.
Obiski bolnikov na domu
19.00 za †Jožeta Kunsta
Litanije Jezusovega srca

SOB – 8.8. »1.« sob.
Dominik, duhovnik, ustanov. dominikancev
19.00 za †Rozalijo Pustoslemšek
Litanije Matere Božje

NED – 9.8.
19. ned. med letom
Terezija B. od Križa (Edit Stein), mučenka. sozavetnica Evrope
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za †Borisa Turnška—oblet.

V tem tednu
Pomenljivi dnevi v začetku meseca: prvi četrtek, prvi petek, sobota po prvem petku (»prva sob.«). Vabljeni k mašam in prejemu zakramentov.
Bralci: v ned.: I. Lucija Blatnik, Sonja Mandelc II. Tilen Natek, Nika Šlander
Dežurni ministrant(ka): Lara Natek, Ana Srebočan
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl