BESEDA ŽIVEGA BOGA

Preljubi, poglejte, kakšno ljubezen nam je izkazal Oče, da se imenujemo in smo Božji otroci. Zaradi tega nas svet ne pozna, ker njega ni spoznal. Preljubi! Zdaj smo Božji otroci in se še ni pokazalo, kaj bomo. Vemo, da bomo njemu podobni, ko se prikaže, ker ga bomo gledali, kakršen je. (1 Jn 3, 1—3)

BESEDA O BESEDI

Smrt

Sveti Frančišek Asiški jo imenuje sestra, Prešeren ji v Sonetih nesreče kliče: prijazna smrt, predolgo se ne mudi (pa ni bil nič kaj preveč svet), ljudje pa bežijo pred njo, kot da bi ne vedeli, da ji ni moč ubežati. Zato pa skušajo pregnati sleherno misel in spomin nanjo. Samo poglejte, kako počasi izginjajo pokopališča okoli cerkva. Stoletja so naši predniki počivali tako rekoč sredi naselij, v neprekinjenem stiku in pogovoru z živimi, zdaj pa so jih slednji (ki jim pravzaprav le še pogojno lahko rečemo živi) odrinili na obrobja mest, skupaj s skladišči in trgovskimi centri. Namesto da bi naši otroci sprejeli, ali še bolje povedano, dojeli smrt kot del življenjskega ciklusa, se s smrtjo srečujejo šele, ko jim pogine hrček ali zlata ribica. In že ob tem nam stroka skoraj priporoča psihoterapevta.

Smrt nastopa le še v vicih, filmih in reklamah. Ljudje, ki našo vero označujejo za praznoverje, bodo prav v teh dneh izvotlili buče, jih osvetlili in praznovali … Kaj že? Noč čarovnic! Vse le zato, da bi prikrili in utišali lastno izvotljenost in temo. Še praznik vseh svetih so nam, hvala Bogu neuspešno, skušali prebarvati v dan mrtvih! Človek bi rad večno živel in zato skuša na vse načine uničiti ali vsaj pretentati smrt, vendar pa le tisti, ki sprejme, razume in vzljubi smrt, doseže večno življenje.

Morda se bo kdo čudil, da pišem o ljudeh, kot da sam nisem človek. Vendar vse bolj spoznavam, da verujoči nismo od tega sveta, kakor piše evangelist Janez, da smo svojevrstni »vesoljci«, ali kot pravi Slomšek: »V nebesih sem doma, od tega ne sveta …«!

In še: da mi ne bo kdo zameril, ker sem ljubega Prešerna označil za »nesvetega«, saj trdno verjamem, da je že »med svetimi«. Sem pa prav v teh dneh spoznal, da nebesa ne zahtevajo popolnosti, temveč le vero in dobroto.

Po: G. Čušin, Na tretji strani

 POPOLNI ODPUSTEK ZA RAJNE V NOVEMBRU

Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za vsak obisk pokopališča in molitev za rajne.

Prav tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. novembra ter na prejšnjo ali na naslednjo nedeljo, če smo bili pri spovedi in obhajilu ter molimo po namenu svetega očeta. (Po namenu svetega očeta izmolite Oče naš, Zdravo Marijo, Slavo. Vendar morate pred molitvijo izreči: “Po namenu svetega očeta.”)

Odpustek lahko namenimo rajnim, ki so še v stanju očiščevanja v vicah in jim lahko pomagajo tisti, ki so že pri Bogu in mi, ki še romamo po zemlji s svojimi molitvami, darovanimi mašami, dobrimi deli in odpustki. Sami sebi namreč ne morejo več pomagati.

MOLITVENI SPOMINI ZA RAJNE pri nas

Večina okoliških župnij ohranja že večstoletno tradicijo tako imenovanih molitvenih spominov za rajne ob dnevu spomina na vse rajne. To bomo poskusili obuditi tudi pri nas.

Drugega novembra cerkev obhaja molitveni spomin za vse tiste naše pokojne sorodnike, ki še niso v nebesih in so potrebni še očiščevanja v vicah. Temu dnevu rečemo tudi »vernih duš dan«.

Že v stari zavezi, torej že kakšnih 2500 let nazaj je znano, da so Judje za duše pokojnih darovali duhovnikom za daritve v templju: »Napravil je nabirko od moža do moža in poslal v Jeruzalem približno dva tisoč srebrnih drahem, da bi se opravila daritev za greh. V tem je ravnal zelo lepo in plemenito, saj je mislil na vstajenje.« (2 Mkb 12,43)

V Cerkvi pa se je tradicija molitev za rajne posebej razvila pred kakšnimi 1000 leti. Ljudje so duhovnike prosili, da za njihove pokojne sorodnike molijo ali darujejo svete maše, v zahvalo pa so jim dali dar za njihovo vzdrževanje. Hkrati pa je to bila njihova materialna žrtev, s katero so pokazali ljubezen do svojih dragih. Tako še danes duhovniki sprejemamo darove za maše, ki jih opravimo po namenih vernikov, posebej za njihove pokojne.

Poleg svetih maš pa se je na vernih duš dan, oziroma na predvečer tega dneva, ko molimo za vse pokojne, razvila tradicija, da se zanje daruje tako imenovani »molitveni spomin«. To pomeni, da imajo verniki priložnost, da duhovnika prosijo, naj za njihove rajne moli in jih ob tem tudi javno imenuje. V ta namen lahko prinesejo tudi skromen dar. Na različnih župnijah ima ta molitev različne oblike, glede na domačo tradicijo. Običajno se ti rajni imenujejo (»preberejo«) ob molitvah na pokopališču ali pred tem v cerkvi, ponekod pa se imenujejo tudi med večernim rožnim vencev v domači župnijski cerkvi.

Na Gomilskem (in v Šentrupertu) bomo letos naredili tako, da bomo tiste rajne, za katere boste prosili, imenovali in zanje molili takoj po popoldanski sveti maši, preden bomo odšli na pokopališče. Če se bo navada izkazala za dobro, jo bomo ohranili. Na vernih duš dan (2. novembra) pa bo duhovnik tudi večerno mašo (17.30) na Gomilskem daroval za vse te pokojne iz molitvenih spominov. Tam jih bo še enkrat vse imenoval.

Kako torej do tega, da poimenoma molimo tudi za vaše pokojne?

V cerkvi bodo od danes naprej (nedelja, 27. 10.) kuverte, ki si jih vzamete domov in na list napišete vaše pokojne, za katere želite, da se jih pri molitvi v cerkvi imenuje. Izpolnjeno vrnete duhovniku najkasneje do popoldanske maše 1.11. Če želite, lahko ob tem tudi kaj darujete.

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Elza Vasle, Nejc Lončar

                                 pri 2. sv. maši: Tea Pogorevc, Ana Šram

Za praznik vseh svetih in vernih duš prosimo bralce, da ste na voljo!

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Dežurni ministranti: Matic in Matevž Basle

Ob stranskem oltarju so na voljo nagrobne sveče Karitas. Prosimo za dar 1,5€. Od tega gre približno polovica vsote za namene župnijske Karitas Gomilsko in škofijske Karitas Celje. Hvala lepa za vaš dar!

Ta teden so šolske počitnice, zato tudi ni verouka. Vabljeni k sv. mašam!

BESEDA ŽIVEGA BOGA

In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Pa Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice.

Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?«                                                        (Lk 18,6–8)

BESEDA O BESEDI

S prosilno molitvijo imamo vsi težave. Včasih namreč ne deluje tako, kot smo si mi zamislili. V porabniški družbi smo se pač navadili, da stvari, ki odpovedo, vržemo na odpad. Prav to mnogi storijo z molitvijo.

Vendar nas Jezus vedno znova prepričuje, da je molitev potrebna in tudi uspešna.

Osnovni nesporazum je najbrž v tem, ker menimo, da bomo z molitvijo spremenili Boga in njegove načrte. Podobni smo poganom, ki hočejo z magijo pridobiti bogove, spremeniti njihove namene in jih zdramiti iz njihove ravnodušnosti.

Molitev ne spreminja Boga in njegovih sklepov, ampak nas in naše načrte. V njej se kakor v kakšni čistilni napravi naše številne želje in zahteve očistijo in uredijo. Počasi se izloča navlaka neurejenih in vse preveč človeških prošenj. Polagoma spoznavamo, kaj je tisto, od česar se moramo posloviti. Postajamo sprejemljivi za Božje odločitve. Zato je molitev boj s samim seboj, včasih boleče uglaševanje na Božjo voljo.

Po: B. Dolenc

MISIJONSKI MESEC IN MISIJONSKA NEDELJA

Letošnji mesec oktober je prav posebni mesec, saj ga je papež Frančišek razglasil za »Izredni misijonski mesec oktober 2019«. Misijonstvo, po papeževih besedah, ne sme biti več zgolj neka eksotika znotraj širše pastoralne dejavnosti, ampak mora biti njen najpomembnejši del . Ta, po krivici zapostavljeni vidik življenja Cerkve, mora postati bistvena programska pastoralna usmeritev vse Cerkve, ne samo Cerkve v misijonskih deželah. Cerkev, kot je povedal že papež Janez Pavel II., je: »Vedno prenavljajoča se Cerkev.«

POROČILO O MISIJONSKI NABIRKI 2018

Darovi vernikov iz nabirke na misijonsko nedeljsko se zberejo pri Svetem Sedežu, kjer Papeška družba za širjenje vere sprejema prošnje misijonarjev za pomoč. Po načelu solidarnosti jih razporejajo glede na potrebe in možnosti. Cerkev na Slovenskem je iz nabirke na misijonsko nedeljo v letu 2018 misijonskim deželam pomagala z darovi v višini 197.151,12 EUR. Z našimi sredstvi je tako Sveti sedež odgovoril na dve od številnih prošenj in sicer v državi Benin.

Botrstvo

Med vedno bolj priljubljenimi oblikami pomoči misijonom v revnih deželah je sodelovanje v programu botrstvo, ki ga vodi Misijonsko središče Slovenije. Dobrotniki z rednim mesečnim nakazilom prispevajo za šolanje in hrano otrok. Že od 12€ mesečno vzdržujemo šolanje enega otroka.

V Slovenji je trenutno 1650 botrov, ki skrbijo za več kot 3000 otrok in bogoslovcev v različnih državah od Angole do Salomonovih otokov in Zambije.

Slovenski misijonarji

Slovenskih misijonarjev po svetu je trenutno 50. Delujejo v 28 različnih državah sveta. 27 jih je v Afriki, od tega kar 9 na Madagaskarju. 5 v Aziji, 7 v Južni Ameriki, 9 v vzhodni in južni Evropi, ter po ena misijonarka v Kanadi med Inuiti ter ena v Oceaniji, na otoku Samoa.

Vir: Misijonska nedelja 2019, gradivo za bogoslužje in pastoralo

UTRINKI IZ ŽIVLJENJA ŽUPNIJE

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Magda Šalamon, Sonja Mandelc

                                 pri 2. sv. maši: Tilen Hadolin, Tilen Natek

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Dežurni ministrantki: Ana Srebočan, Lara Natek

• Današnja nabirka (20. 10.) je za potrebe misijonov in misijonarjev!
• Danes (20. 10.) po sv. maši bomo krstili Urha Kvartiča. Molimo zanj in njegovo družino, da bi rasli v veri.
• Zakonski jubilanti lahko v zakristiji dvignete fotografije slavja pretekle nedelje.
• Srečanje za starše prvoobhajancev bo v četrtek, 24. 10. ob 18.00 v Domu srečanj na Gomilskem.
• Srečanje za starše birmancev in botre bo takoj po večerni maši v sredo, 23. 10. v Domu srečanj na Gomilskem.
• Na razpolago so že Marijanski koledarji za leto 2020.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samariján.

Jezus pa je odgovóril: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počástil Boga, razen tega tujca?«

In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.« (Lk 17,15–19)

BESEDA O BESEDI

Jezusovo srečanje z desetimi gobavci, ki ga je zapisal evangelist Luka (prim. Lk 17,11–19), še zlasti pa besede, ki jih je Gospod izrekel enemu izmed njih: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila«, nam pomagajo, da se zavemo pomembnosti vere tistih, ki so obteženi s trpljenjem in boleznijo, da se približajo Gospodu. V srečanju z Gospodom lahko resnično doživijo, da tisti, ki veruje, nikoli ni sam! Bog nas v svojem Sinu zares ni zapustil v naši bolečini in trpljenju, ampak nam je blizu, da nam ju pomaga nositi in nas želi ozdraviti v globinah naših src.

Vera edinega gobavca, ki se je, ko je videl, da je bil ozdravljen, poln navdušenja in veselja ter v nasprotju z drugimi, takoj vrnil k Jezusu, da se mu je zahvalil, nam omogoča dojeti, da je povrnjeno zdravje znamenje še nekaj bolj dragocenega kot zgolj telesna ozdravitev, in to je znamenje odrešenja, ki nam ga Bog daje po Kristusu ter se izraža v Jezusovih besedah: »Tvoja vera te je rešila.« Kdor v trpljenju in bolezni moli h Gospodu, je prepričan, da ga Božja ljubezen nikoli ne bo zapustila. 

Po: Benedikt XVI.

ZAKONSKIM JUBILANTOM

Ni srce hitreje bilo in glas zvenel prevzet od sreče, ko si ji, ko si mu nataknil/-a na prst prstan kot simbol ljubezni in zvestobe? Ljubezen med dvema človekoma je velik čudež. Človek se lahko samo čudi.

Ne obstajajo več meje, ni več zemlje in nebes. Ure ne tiktakajo več. Ves svet se ustavi. Luna sije svetlo kot sonce. Ptice žvrgolijo pozimi. Cvetlice cvetijo v očeh. V vseh rečeh tiči čar in človek začne sanjati o skupnem praznovanju življenja.

Ne tehtaj ljubezni. Ne meri, kako široka in kako dolga je. Odtehtana in izmerjena ljubezen ni ljubezen, ampak izračun. Pusti ljubezni, da je spontana, brez skritih misli, prvobitna in pristna, tedaj te bo preplavilo veselje, postalo ti bo toplo pri srcu, srečen boš, lahko boš pel, plesal in skakal.

Po: Phil Bosmans, V tebi je sreča

DA BI LAHKO POSTALI ZAKONSKI JUBILANTI …

»Zakaj bi se poročila? Ali ni dovolj, da se imava rada?«

Mnogi pari se danes sprašujejo, zakaj bi se pravzaprav poročili?

Zakaj je potreben »papir«?

Začnimo pri najpogostejšem argumentu, da je poroka le papir. Res je poroka (tudi) papir. A ta papir ima globoko vsebino. Ste na koncu faksa, potem ko ste opravili vse izpite in napisali diplomsko nalogo, dejali, hvala, diplome pa ne rabim, to je samo papir, zadostuje mi znanje, ki sem ga pridobil? Ali ste v avtošoli zavrnili vozniško dovoljenje, ker vam je zadostovalo znanje vožnje?

»Ali ni dovolj, da si ljubezen izpoveva med sabo?«

Fant in dekle, ki se odločita za poroko, si ljubezni ne izpovesta le en pred drugim. Na poroko povabita ljudi, ki jima veliko pomenijo, in javno oznanita, da se imata rada, se podpirata in spoštujeta ter si bosta zvesta do konca življenja. Bližnji ju pri tej odločitvi podpirajo in jima po svojih močeh pomagajo, zato ima javna izpoved ljubezni še posebno težo.

»Poroka je prevelik strošek«

Malo za šalo: da je poroka veljavno sklenjena, sta potrebna le ženin in nevesta ter dve priči. A tudi če ne boste šli v takšno skrajnost, nikjer ne piše, da je poroka nepozabna samo, če zanjo porabite veliko denarja.

Včasih je preprost obred, sproščen piknik ali kosilo za ljudi, ki so nam res blizu, mnogo prijetnejši od gala zabave za vse mrzle strice in sošolce iz osnovne šole.

Še en »trik«, s katerim lahko stroške poroke zmanjšata na minimum? Svate namesto za darila prosite za finančni prispevek. Če poroka ni prerazkošna, bosta z zbranimi prispevki brez težav pokrila večino stroškov.

»Toliko porok se konča z ločitvijo …«

Včasih je razlog za odlašanje s poroko strah pred neuspehom, sploh če poznamo ljudi, ki imajo za seboj bolečo ločitev. Poroka res ni jamstvo, da bo naša zveza obstala. A če nas že pred morebitno poroko obhajajo dvomi, ali bi se zakon obnesel, je koristno, če si postavimo dve vprašanji:

   – Ali je moj fant/ dekle zares pravi zame? Si z njim zares želim preživeti preostanek življenja?

   – Se bojim zavezanosti? Me je strah misli na dokončno odločitev?

Pri razreševanju težav in ozaveščanju strahov je številnim parom v pomoč predzakonska terapija. (Ne, terapija ni namenjena samo starim skreganim parom, ampak se je lahko udeležimo že pred poroko.)

Razpad resne zveze nikoli ni scenarij, ki si ga želimo (pa če smo poročeni ali ne) in prav je, da se na poroko pripravimo resno in odgovorno. A če iz previdnosti ostanemo »na koruzi«, svojemu partnerju ne izpričujemo brezpogojne ljubezni, ampak ljubezen, ki si za vsak slučaj pušča odprta zadnja vrata.

Poroka, pri kateri nama pomaga Nekdo tretji …

Za kristjane ima cerkvena poroka še poseben pomen, saj gre za zakrament – znamenje, s katerim nam želi Bog izkazati svojo neskončno ljubezen. Zaročenca obljube, da si bosta ostala zvesta v sreči in nesreči, vse življenje, ne izrečeta le drug pred drugim in pred svati, ampak pred Bogom. On pa se zaveže, da jima bo v sreči in nesreči vse življenje stal ob strani.

Kako neverjetna tolažilna misel je to! Na ladji zakona nisva sama. Nisva odvisna le od lastnih moči in človeških slabosti. Imava Boga, ki si bolj kot kdorkoli želi, da nama uspe. Zato je pripravljen narediti čisto vse. Ne samo »na papirju«, ampak čisto zares – če ga bova le povabila …

Vir: iskreni.net

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Majda Jelen, Jure Vasle

                                 pri 2. sv. maši: Eva Skok, Petra Rančigaj

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Dežurni ministranti: Urška Rančigaj

V sredo 16. 10. bo srečanje župnijskega pastoralnega sveta. Vabila prispejo po elektronski pošti. Začnemo ob 19.45 z molitvijo v cerkvi.

Danes 13. 10. ob 15.00 je v župnijski cerkvi v Taboru srečanje dekanijskih pevskih zborov. Vabljeni vsi ljubitelji cerkvene glasbe!

V sredo 16. 10. ob 17.00 je otvoritev in blagoslov obnovljenega cestišča v Šmatevžu. Vabljeni!

Za romanje na avstrijsko Koroško v soboto 19. 10. je prostih še 8 mest! Ker je pot dolga je odhod ob 6.30 izpred župnijske cerkve. Vračamo se okrog 21.00. Za pokritje stroškov bomo denar zbrali na avtobusu.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Se mar zahvaljuje služabniku, ker je narédil, kar mu je bilo ukazano? Tako tudi vi; ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, govorite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹«  (Lk 17,9—10)

BESEDA O BESEDI

Gospod Jezus, te tvoje besede nam zvenijo trdo. Mi smo navajeni delati za plačo, za plačilo ali vsaj za besedo zahvale.

Ti pa praviš, da nam ne pripada nič, da smo nekoristni služabniki.

Ali nisi nekoliko prezahteven? Ali si mi, ki udejanjamo tvojo besedo, in to marsikdaj z mnogo truda, ne bi zaslužili vsaj nekaj priznanja, morda, kaj vem, kakšen majhen čudež?

Kaj pa imamo sicer od tega, da smo dobri, ubogi v duhu, usmiljeni, pošteni, čistega srca, nenasilni? Kakšno korist imamo, če odpuščamo, če se borimo za pravičnost in mir?

Gospod Jezus, kako težko nam je razumeti, da ti ničesar ne zahtevaš od nas zaradi sebe!

Vse, kar nam zapoveduje tvoja beseda, je v naše dobro, za naše odrešenje, večno življenje. Le kaj bi si lahko še želeli?

Gospod Jezus, imaš prav, smo nekoristni služabniki, saj vse, kar želiš, da naredimo, naredimo za sebe.

Po: T. Lasconi, 365+1 dan s teboj

ŠETNRUPERT — BLAGOSLOV OBNOVITVENIH DEL

nagovor ob koncu slovesnosti blagoslova

Spoštovani vsi tukaj zbrani!

Ob koncu te pomenljive slovesnosti blagoslova obnovljene fasade in novih oken na podružnični cerkvi sv. Ruperta, v po njem imenovanem Šentrupertu, v župniji Gomilsko, je prav, da se nekoliko ozremo nazaj.

Ob koncu drugega tisočletja — leta 1999 — je bila na tej Bogu posvečeni zgradbi izvedena obnova strehe, ostrešja in kritine. Zanimivost, ki je vsem, ki so bili takrat na strehi, ostala v spominu, je bil skoraj popoln sončni mrk, tako da je bilo treba za nekaj časa prekiniti delo.

Pri obnovi strehe pa je poškodovanje fasade skoraj neizogibna posledica. Sicer pa je tudi že pred tem marsikje gledalo kamenje skozi vrzeli fasade. Ker pa je že obnova strehe bila velik strošek, ki je zapustil dolg, smo se odločili, da zaenkrat fasade še ne obnovimo, ampak samo popravimo. In tako so bile luknje v fasadi samo zakrpane, celotna zunanjščina z zvonikom vred pa je bila prebarvana. Slovesnost obnovljene strehe in popravljene fasade je bila jeseni, točno pred 20 leti.

Tako je bila za dve desetletji podaljšana funkcija ali življenjska doba prejšnje fasade. Proti koncu pa je že začela kazati resna znamenja, da je potekel »rok trajanja«, kar je bilo najbolj očitno na zvoniku, ki je najbolj izpostavljen vremenskim vplivom.

Zato je v župnijskem gospodarskem svetu lani prišlo do odločitve, da pristopimo k celoviti obnovi fasade. V pomoč se je oblikoval gradbeni odbor s cerkvenima ključarjema go. Marijo Posedel in g. Jožefom Rakunom, katerega je nadomeščal sin Peter. Ostali člani pa so bili: g. Simon Brdnik, g. Roman Cizej, g. Jože Rožič in g. Franjo Šram. Nalogo nadzornika je velikodušno prevzel g. Peter Hadolin — vse za Božji lon.

Delo je potekalo tako, da je bil najprej odstranjen ves omet do golega kamenja na celotni zunanjščini cerkve z zvonikom vred. Nato so gasilci celotno fasado dobro oprali, zvonik celo dvakrat. Na streho ob zvoniku pa je bil razširjen pas bakrene kritine. Za omet se je uporabilo staro apno, nakar je bila na novo ometana zunanjščina tudi prepleskana s starim apnom po sistemu freske — to se pravi na še vlažen, svež omet. Zamenjana so bila tudi okna, ki imajo sedaj dvojno zasteklitev.

Zahvala gre:

• gradbenemu odboru,
• nadzorniku g. Petru Hadolinu,
• izvajalcem: podjetju D gradnje, mizarstvu Drev, Franju Šramu,
• lastnikom grobov za njihovo potrpljenje in nenazadnje
• vsem velikodušnim darovalcem in dobrotnikom, tudi tistim, ki bodo še kaj prispevali.

Stroški vseh del so znašali dobrih 40.000€. Večina se je pokrila iz rednih nabirk in varčevanja v preteklih letih. V preteklem letu do danes pa se je z dodatnim zbiranjem nabralo še dobrih 7500€ (v Trnavi dobrih 4000€, v Šentrupertu dobrih 2500€ in v Orli vasi slabih 1000€). Kljub vašim velikodušnim darovom je še nekaj tisočakov dolga. Verjamemo, da ga bomo z vašo pomočjo v prihodnosti tudi pokrili.

Hvala vam in hvala Bogu!

SREČANJE ZAKONSKIH JUBILANTOV

V nedeljo 13. 10. bo srečanje zakonskih jubilantov, ki praznujejo 10, 15, 20 … 50 in več let poroke. Hvaležni smo vam za vaš zgled zvestobe!

Slovesnost bo pri sveti maši ob 10.00, pri kateri boste pari obnovili svojo življenjsko zavezo, se Bogu zahvalili ter ga prosili blagoslova še za naprej. Praznovanje bomo nadaljevali s pogostitvijo v Domu srečanj.

Vabljeni ste tudi tisti, ki vas osebna vabila iz različnih razlogov niso dosegla. Če je le mogoče, svojo udeležbo javite župnijskemu upravitelju na telefon ali po e-pošti.

ŽUPNIJSKO ROMANJE

Župnijske sodelavce in vse župljane vabimo na romanje na avstrijsko Koroško. To bo v soboto 19. 10. 2019.

Obiskali bomo antično krščansko naselbino na hribu sv. Heme, najstarejšo slovensko cerkev pri Gospe sveti, samostan Vetrinj in dom dialoga v Tinjah z bogato versko in umetniško vsebino.

Prijavite se čim prej pri župnijskem upravitelju!

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Simon Brdnik, Jan Juhart

                                 pri 2. sv. maši: zakonski jubilanti

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Dežurni ministranti: Nejc in Matevž Lapuh

V soboto bomo krstili Zara Mernika iz Gomilskega. Molimo zanj in za nastajajočo družinico.

Še zadnjič vabimo oklevajoče na Delavnice molitve in življenja. V četrtek 10.10. ob 19.00 v Domu srečanj. Kasneje se ni mogoče več pridružiti, ker bomo že predaleč naprej!

Mesec oktober je mesec rožnega venca. Vabimo vas da to lepo molitev poživimo osebno, v družinah, pa da to lepo tradicijo vzdržujemo tudi v cerkvi pred sv. mašami.

Dekanijsko srečanje župnijskih pevskih zborov bo v nedeljo 13. 10. ob 15.00 v župnijski cerkvi v Taboru. Vabljeni vsi ljubitelji sakralne glasbe!