Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.« (Mt 5,3–12)

BESEDA O BESEDI

DOPOLNJEVANJE SEDANJOSTI IN VEČNOSTI Mt 5,1-12

Iz odlomka o blagrih razberemo, da bo na zemlji v odnosih med ljudmi vedno kaj narobe. Vedno bodo med nami ubogi, žalostni, lačni in žejni pravice ali kako drugače zapostavljeni. – Razberemo tudi, da Bog do vsega tega ni brezčuten. Vse hudo, ki se dogaja, vidi in spremlja. Obljublja, da bo ob svojem času vse spremenil v blagor. Deloma izpolnjuje to obljubo že na tem svetu z blagrom mirne vesti. Glavni blagor pa čaka pravične takrat, ko bodo preizkušnjo prestali. Kakor čaka marljivega učenca ob koncu leta lepo spričevalo ali prizadevnega kmeta v jeseni obilen pridelek. – Jezusov govor o blagrih nam je tudi opomin: Glej, da ne boš kriv tuje žalosti, da ne bo zaradi tvoje sebičnosti ali malomarnosti kdo lačen in žejen pravice, preganjan, lažno obdolžen! – Govor o blagrih nam je tudi spodbuda,. Če je rečeno, da bo na svetu vedno kaj narobe, to ne pomeni, da tako mora ostati in da se ne bi dalo česa spremeniti. Ni nam dovoljeno predati se v usodo ali malodušno vzdihovati. Kjer vlada nasilje, smo ga dolžni preprečevati; kjer se šopiri trdosrčnost, smo dolžni opozarjati na usmiljenje; kjer se vsiljujeta umazanija in prostaštvo, moramo naglašati čistost in dostojnost; kjer so strasti razburkane, jih moramo miriti; kjer so ljudje lačni in žejni pravice, moramo lakoto tešiti in žejo gasiti. To je »filozofija« vernih ljudi. V te vrste »filozofijo« se moramo vključevati. Četudi nas bo zaradi tega kdo zapostavljal, preganjal, nam očital, da se vmešavamo v njegovo področje, o nas lažnivo govoril ali nam kako drugače nagajal. Če bomo tiho, ko je treba spregovoriti, in če se bomo izmikali, ko je treba ukrepati, se utegne zgoditi, da se nam obljubljeni blagor spremeni v gorje. – V Jezusovih izrekih o blagrih se tako dopolnjujeta sedanjost in večnost. Ne gre zanašati se na to, da bomo blagre uživali šele v onostranstvu: že tu jih moramo uresničevati. Obenem pa dobro vemo, da nas njihovo polno uresničenje čaka nekje drugje. (po: Beseda da besedo)

4. nedelja med letom

Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo (Mt 5,3)

Ubogi v duhu niso brezdomci, brezposelni ali ljudje, ki nimajo zaposlitve, primerne svoji izobrazbi, ljudje z začasno zaposlitvijo, ljudje, ki si ne morejo privoščiti kosila in še večerje, ljudje, ki imajo mnogo nižji standard od povprečnega, ljudje, ki ne morejo privoščiti ne sebi ne svoji družini dobrin, ki so nujno potrebne za mirno in dostojno življenje.
Zamenjevanje ubogih v duhu z ubogimi v socialnem pomenu je neredko spravljalo kristjane v nepravičen in napačen položaj.
»Blagor vam, ki ste revni tu na zemlji,« so govorili nekateri kristjani, tudi duhovniki in redovnice, v ne tako zelo oddaljeni preteklosti, »ker boste srečni v nebesih. Mi pa, ki smo premožni, kdo ve, koliko bomo morali trpeti.«
Ubogi v duhu so tisti, ki se svobodno odločijo, da ne bodo sužnji svojega bogastva, naj bo večje ali manjše, in da ga bodo uporabljali v dobro vseh.
»Ubogi v duhu« je izbira, ki rešuje.
Revščina je krivica, ki uničuje človekovo dostojanstvo.
Proti revščini se je treba boriti, zato da bo vsak, moški in ženska, lahko izbral uboštvo v duhu.
Revščino, in to revščino vseh vrst, lahko premagajo samo ubogi v duhu. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Svečnica, ki jo obhajamo drugega februarja, je pri nas zadnji dan božičnega časa. V katoliški Cerkvi 2. februarja praznujemo praznik Jezusovega darovanja v templju, ki ga obhajamo štirideset dni po božiču, praznik pa je dobil tudi ime svečnica, ker na ta dan po stari navadi po cerkvah blagoslavljamo sveče.
Sveča ima velik simbolni pomen; ponazarja prazničnost in razsvetljenje teme duha ter kristjana opominja, da mora biti otrok luči.

VERSKI TISK BI TUDI ŽELEL PRITI V VSAK KRŠČANSKI DOM.
Tiste, ki ga prejemate preko župnije prosimo, da naročnino obnovite.
Družina 149.00 Eur, Ognjišče 37,40 Eur, Milijonar dobrote 6.00 Eur, Prijatelj 15.00 Eur, Misijonska obzorja 9.00 Eur, Mohorjeve knjige 55.00. Eur,…

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
To zadnjo januarsko soboto, 28.1., smo se s sv. mašo v župnijski cerkvi, nato pa na gomilskem pokopališču poslovili od zveste župljanke +Marije Juhart iz Grajske vasi 15 b. Zadnje leto je bivala v Domu ob Savinji v Celju. Bog naj jo obilno nagradi!

OŽIVILI SMO VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE
Preteklo sredo je bilo po dolgem času prvo srečanje. Gost je bil gledališki igralec Gregor Čušin, udeležencev pa je bilo okrog 50. Še kar lepo. Da bi le tudi v prihodnje bilo vsaj tako.
Srečanja so v Domu srečanj ob sredah ob 19.00 uri; če bi prišlo do kakšne izjeme, pa boste pravočasno obveščeni.
– Drugo srečanje bo v sredo, 8. februarja. Gost srečanja bo polzelski župnik g. Urban Lesjak s Temo Župnijsko občestvo in mladi.
– Tretje srečanje bo v sredo, 22. februarja. Gosta ne bo — g. Martin Golob ta dan, ki je pepelnica ne more priti, je pa pripravljen priti 22. marca, če bomo vztrajali še v drugi polovici marca. Bo pa na tem srečanju, na prvi dan postnega časa film o Jezusovem trpljenju.
– Četrto srečanje bo v sredo, 8. marca. Gost bo frančiškan p. dr. Andraž Arko s temo Kristjani v odnosu do filma /film je bil tema doktorata/.
Vse teme so aktualne, gostje pa taki, da nam imajo veliko povedati. Zanimivo bo tudi za mlade – dijake in študente, zato tudi lepo vabljeni , kot tudi vsi ostali. Povejte še drugim, povabite jih!

POČITNIŠKO VARSTVO: V župniji vam v petek, 3. 2. 2023 od 9. do 16. ure nudimo enodnevno počitniško varstvo otrok od 1. do 4. razreda. V kolikor imajo ti otroci sorojence v višjih razredih, so ti tudi lepo vabljeni, da jih ne bomo ločevali. Števila navzdol ne bomo omejevali, največ pa jih naj bi bilo 25. Priporočamo se za prostovoljni prispevek, ki pa ni potrebno, da bi bil višji od 5 €. S tem bomo pokrili hrano in pijačo ter ostale materialne stroške, župnija pa bo nudila vse ostalo, da preživimo nekaj prijetnih in pestrih uric. Prijave sprejemamo do ponedeljka zvečer na tel. 041-696-866 (Marija Rančigaj).

MAŠNI NAMENI

NED – 29.1.
4. nedelja med letom
Valerij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka —oblet.

PON – 30.1.
Martina, mučenka
17.00 za +Amalijo —oblet. in Andreja Urankar

TOR – 31.1.
Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev
17.00 za +Marijo Juhart –osmina
slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 1.2.
Brigita Irska, opatinja
17.00 za +Bognarjeve

ČET – 2.2. prvi četrtek
Jezusovo darovanje – svečnica
7.30 za zdravje
17.00 za vse +Šoštarjeve, mol. duh. pokl.
Obakrat blagoslov sveč

PET – 3.2. prvi petek
Blaž, škof, mučenec
17.00 za +Ido Lazar –oblet.
Litanije Jezusovega srca

SOB – 4.2. prva sob.
Leon, mučenec
17.00 za +Gerharda Seitla –30. dan
Litanije Matere Božje

NED – 5.2.
5. nedelja med letom
Agata, devica, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Elizabeto Obreza

V tem tednu: veroučne počitnice, v petek bo na voljo celodnevno varstvo šolskih otrok.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri; nato pa ob 18.45 uri Tajništvo ŽPS

Dežurni ministranti: v času počitnic vsak en dan
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Simon Brdnik; II. Neža Novak, Anže Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata Andreja. Metala sta mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: »Hodíta za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi.« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. In ko je šel od tam naprej, je zagledal dva druga brata: Jakoba, Zebedêjevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta s svojim očetom Zebedêjem v čolnu popravljala mreže. Poklical ju je in onadva sta takoj pustila čoln in očeta ter šla za njim. (Mt 4,18–22)

BESEDA O BESEDI

»SPREOBRNÍTE SE, PRIBLIŽALO SE JE NEBEŠKO KRALJESTVO. «Mt 4,12–23

Jezusova prednostna naloga je oznanjevanje. Jezus je v skladu z izvirnim pomenom besede predstavljen v drži glasnika, ki razglaša nekaj novega, ki posreduje prvo oznanilo. Jezus ni tako kot Krstnik “glas vpijočega v puščavi”, ampak je pravi glasnik, ki prinaša sporočilo tja, kjer so ljudje. Tam si išče poslušalcev in nekega dne bo rekel svojim učencem, naj gredo, danes pa to govori nam.
Oznanilo je isto, kot ga je oznanjal Krstnik, ki pa se je omejil na spreobrnite se in torej na predstavljanje kraljestva kot prihoda za dokončno sodbo. Tudi Jezus začenja s “Spreobrnite se!”, z besedo, ki je zelo globoka. Njen temeljni pomen je obrniti se naokrog, obrniti se nazaj, ker pot, po kateri hodijo, vodi daleč od kraljestva. Kraljestvo se je približalo, je tukaj, vendar ni tam, kamor gredo. Zato se morajo spreobrniti, se obrniti, če ga hočejo srečati, videti, narediti za svojega.
Kaj pa je to nebeško ali Božje kraljestvo? Beseda nebesa je Judom služila, da so se izognili izgovarjanju Božjega imena. Zaradi tega je bila ljuba Mateju, ki dobro ve, da je pridevnik nebeško ali Božje subjektni atribut in da je torej pomen celotnega izraza isti kot Bog kraljuje. To je dogodek, ki se v Jezusovem oznanjevanju samo ne približuje, ampak se je približal, je tukaj. Tam namreč, kjer je nekdo, ki izpolnjuje Božjo voljo, ki izpolnjuje vso pravičnost, tam je navzoče “Božje kraljestvo”. No, takšen je Jezus. Spreobrniti se torej pomeni srečati se z njim, sprejeti ga in vstopiti v občestvo z njim.
Vendar je sedaj potrebna primerjava med Jezusovim in Krstnikovim oznanilom. Jezus kraljestva ne vidi samo kot dogodek, ki sodi človeka, ampak kot zelo pozitivno in osvobajajočo resničnost. Kraljestvo ni samo dogodek, ampak je tudi dar, dediščina, nekaj, kar mora človek iskati z vsemi svojimi močmi, ker gre za največjo dobrino. Z Jezusom je kraljestvo resničnost, ki se je približala, je tukaj, vendar pa še vedno ostaja cilj, ki ga je treba doseči. (po: M. Galizzi, Evangelij po Mateju)

3. nedelja med letom – Nedelja Svetega pisma

Da je branje Svetega pisma koristno za oblikovanje zrele osebnosti, je mnogim lažje reči, kot pa postati redni bralec. Da bi lahko to postali, vam lahko pomagajo te vzpodbude:
1. Odločite se! Ne prižgite TV, dokler niste prebrali določenega odlomka iz Svetega pisma. Gre za odločitev, da je Božja beseda pomembnejša od nadaljevanke. Ali pa se odločite, da boste nekaj prebrali vsako jutro, preden odidete v službo, ali pa preden ležete k večernemu počitku. Naredite branje Božje besede za prioriteto.
2. Kvaliteti branja dajte prednost; ne količini (dolžini). Kot v športu, tudi tu velja, da je boljše malo in »kvalitetno« kakor pa nič.
3. Boljše je, da poslušate, kot da berete. Na razpolago so številne tehnologije. Izberite eno izmed njih.
4. Pridobite si novo navado, ki bo čut za Božjo besedo v vas še poglobila. Če ste brali  zjutraj, poskusite to prenesti na večer, ali obratno.
5. Menjajte kraj branja. Poskusite na klopi v parku ali med pavzo v službi, morda pri zajtrku, pri jutranji ali popoldanski kavi …
6. Izberite načrt branja. Nekatere reči lahko izpeljemo, če imamo družbo. Izberite si prijatelja, kot družina sedite skupaj, vprašajte sozakonca ali se pridružite skupini, ki bo brala Sveto pismo skupaj.
7. Imejte vedno v torbi ali v žepu »žepno« izdajo Svetega pisma. V trenutkih čakanja na to ali ono ne izvlecite telefona, da bi brskali za novicami; odločite se, da boste prebrali nekaj vrstic iz Svetega pisma. Če že vzamete v roko telefon, izberite aplikacijo z Božjo besedo.
8. Naučite se na pamet kakšen stavek. Postanite z njim domači. Premišljujte o njem, da zaživi v vas. Napišite si ga. Poglejte ga v kaki drugi izdaji. Potem pa še kakšnega …
9. Če ste oče ali mati, postanite otrokom zgled druženja s Svetim pismom. Berite ga v pričo njih. Potem jih povabite – in postali boste »družinski biblični krožek«.
10. Vztrajajte! Ne izogibajte se težje razumljivim knjigam Svetega pisma. Ne zanemarjajte tistih delov, ki ste jih že mnogokrat prebrali; vsakič vam bo dal novi zagon za dosego cilja.

Hvala vsem , ki ste sodelovali na župnijskem Svetopisemskem maratonu!

Naslovljeno na vas

OŽIVLJAMO VERSKA SREČANJA
Po vsem mrtvilu, ki je v času zdravstvenih omejitev zavladalo, se je življenje na številnih področjih že vrnilo na tire izpred treh let. Videti je, da na verskem področju pri tem zaostajamo. Zelo očitno je to glede udeležbe pri nedeljskem bogoslužju. Hvala Bogu, se pa je v župniji že marsikaj vrnilo, še v okrnjenem obsegu, kot na primer slovesnost zakonskih jubilantov in srečanje starejših. Za to leto pa je bila v ŽPS-ju potrjena pobuda, da zopet oživimo Verska srečanja za odrasle. V normalnih letih se je od začetka leta do sredine marca zvrstilo tudi po osem srečanj. Tokrat so v načrtu le štiri, ki naj bi bila toliko bolj obiskana. Trije gostje so že obljubili svoj prihod, eden pa še ostaja skrivnost. Srečanja bodo v Domu srečanj ob sredah ob 19.00 uri; če bi prišlo do kakšne izjeme, pa boste pravočasno obveščeni.
– Prvo srečanje bo to sredo, 25. januarja. Gost srečanja bo gledališko igralec, režiser in dramatik g. Gregor Čušin z »Evangelijem« po Čušinu in še kaj. Vstopnine ne bo, so pa zaželeni prostovoljni prispevki.
– Drugo srečanje bo v sredo, 8. februarja. Gost srečanja bo polzelski župnik g. Urban Lesjak s Temo Župnijsko občestvo in mladi.
– Tretje srečanje bo v sredo, 22. februarja. Tu je gotovo da bo, ni pa še čisto gotovo kdo in kakšno temo bo prišel.
– Četrto srečanje bo v sredo, 8. marca. Gost bo frančiškan p. dr. Andraž Arko s temo Kristjani v odnosu do filma /fim je bil tema doktorata/.
Vse teme so aktualne, gostje pa taki, da nam imajo veliko povedati.
Zanimivo bo tudi za mlade – dijake in študente, za tudi lepo vabljeni , kot tudi vsi ostali. Povejte še drugim, povabite jih!
Priti skupaj, se srečati (»sreča ti«), poslušati, se pogovarjati, je sinoda!

Molitev: Gospod Jezus, ki si na romanjih po palestinskih poteh izbral in poklical apostole in jim zaupal oznanjati evangelij, poučevati vernike in obhajati bogoslužje, daj, da tudi danes tvoji Cerkvi ne bodo manjkali »ribiči ljudi«, ki bodo odločno pustili vse in v popolni predanosti, kot duhovniki, vsem prinašali sad tvojega trpljenja, smrti in vstajenja. (po: sv. Janez Pavel II.)

MAŠNI NAMENI

NED – 22.1.
3. nedelja med letom
Nedelja Svetega pisma
Vincencij, diakon, muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matjaža Tiselja –oblet.
Otroška in družinska sv. maša s predstavitvijo prvošolcev in blagoslovom vseh otrok

PON – 23.1.
Urban, škof
17.00 za +Jakovčeve in Mlinarjeve

TOR – 24.1.
Frančišek Saleški, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Stankota Lobnikarja in vse Merzeljeve
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE –25.1.
Spreobrnenje apostola Pavla
17.00 za +Roziko –oblet. in Staneta Keblič
Sklep molitvene osmine za edinost kristjanov
Versko srečanje za odrasle /G. Čušin

ČET – 26.1.
Timotej in Tit, škofa
17.00 za vse verne rajne

PET – 27.1.
Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
17.00 za uspešno okrevanje in zdravje družinskih članov

SOB – 28.1.
Tomaž Akvinski, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Ljudmilo Jelen –30. dan

NED – 29.1.
3. nedelja med letom
Valerij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka—oblet.

V tem tednu:
Versko srečanje za odrasle bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj.

Dežurni ministranti: Matevž Basle, Timotej in Anamarija Jordan.
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Jure Vasle; II. Melanija Hadolin, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Janez Krstnik zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta. Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj, kajti bil je prej kakor jaz. In jaz ga nisem poznal, vendar sem zato prišel in krščujem z vodo, da se on razodéne Izraelu.« In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim.  (Jn 1,29–32)

BESEDA O BESEDI

JAGNJE BOŽJE, KI ODVZEMA GREH SVETA Jn 1,29-34

V današnji Božji besedi se večkrat pojavlja »Jagnje Božje«. Naziv »Jagnje Božje« nam pojasni že Stara zaveza. Izraelcem v Egiptu je bilo jagnje in njegova kri na vratih rešitev iz suženjstva. Skozi stoletja so tako Boga prosili za odpuščanje grehov prav z darovanjem jagnjeta. Prerok Izaija napove trpečega služabnika, ki bo žrtvovan kot jagnje, in tudi Janez Krstnik nam predstavi Jezusa samega kot »Jagnje Božje, ki odvzema greh sveta«.
Še bolj tuje kot izraz Jagnje Božje je današnjemu človeku beseda greh. Mnogi rajši rečejo »napaka, slabost, okoliščine, dednost« … Vse to izraža nekaj nepravilnega, toda odriva osebno odgovornost, medtem ko greh zajame prav to.
Zlo je v svetu navzoče v mnogih oblikah: vojne, vse oblike nasilja, velik del svetovne populacije je brez osnovnih pravic, plača številnih delavcev je prenizka za prehrano družine in pokrivanje življenjskih stroškov, klimatske spremembe uničujejo planet … Temu seznamu lahko nenazadnje dodamo še razdeljenost krščanstva. Vse to je »greh sveta«.
Mnogi želijo, da se s silo kaznuje ali kar pobije akterje tega zla. To pomeni pregnati nasilje s še večjim nasiljem. To ni rešitev! To je udeležba pri »grehu sveta«, grehu, ki je združenje grehov posameznikov.
Jezus prihaja v ta naš svet in postane »daritveno jagnje« za uničenje greha sveta. On osvobaja vsako osebo posebej tako, da jo sprejema z ljubeznijo. Tako ne rešuje le osebe, temveč reši skupnost. Da to lahko stori, je potrebno, da posameznik začne gledati na greh in grešnike kakor Jezus. Na ta način lahko vsakdo izmed nas postane sodelavec pri odvzemanju greha sveta. Da bi pa to človek lažje dosegel, je prav, da svojo moč črpa v Jezusovi daritvi. Kot Jagnje Božje se nam namreč Jezus vsak dan znova daruje pri sveti maši. Ko vstopa v naše srce, nam daje moč, da se lažje spopadamo z grehi tega sveta.

2. nedelja med letom

Bog daruje svojega Sina za rešitev človeštva

Apostol Janez, za razliko od ostalih treh evangelistov, ne opisuje dogodka Jezusovega krsta, temveč podaja pričevanje Janeza Krstnika o tem dogodku, ko pravi: “Videl sem in pričujem” (prim. Jn 1,29–34). Sveti Duh je, po besedah papeža Frančiška, Janezu Krstniku razodel popolno novost. Dejansko, medtem ko je v vseh verstvih človek tisti, ki Bogu nekaj ponudi in žrtvuje, je v Jezusovem primeru tako, da Bog daruje svojega Sina za rešitev človeštva. Janez izrazi svoje veliko začudenje z besedami, ki jih ponavljamo pri vsaki sv. maši: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta.«

Otroci smo, Božji otroci!

Pričevanje Janeza Krstnika nas vabi, naj vedno znova začenjamo svojo pot vere. Naj nas preseneča Božja izbira, da je on sam na naši strani, da je solidaren z nami grešniki in da svet rešuje zla tako, da ga popolnoma prelaga nase. Od Janeza Krstnika se učimo in si ne domišljamo, da Jezusa že poznamo, da o njem že vse vemo (prim. Jn 1,31). Ni tako. Ustavimo se pri evangeliju, morda se celo zazremo v Kristusovo ikono “Svetega obličja”. Premišljujmo z očmi in še bolj s srcem in pustimo, da nas pouči Sveti Duh, ki nam v notranjosti govori: To je on! Božji Sin je, ki je iz ljubezni postal darovano jagnje. On, on sam, samo on je trpel in odkupil greh vsakega od nas, greh sveta in tudi moje grehe. Vse. Vse je naložil nase in nam jih odvzel, da bi končno lahko bili svobodni in ne več sužnji zla. Da, še vedno smo ubogi grešniki, a vendar ne sužnji, ne, ne sužnji: otroci smo, Božji otroci!
Obrnimo se k Devici Mariji s prošnjo, naj nam izprosi moči pričevati o njenem Sinu Jezusu; da bi o njem pričevali z veseljem, z življenjem, osvobojenim od zla, in z besedo, prežeto z vero in iskreno hvaležnostjo. (po: papež Frančišek)

RESNIČNI NAPREDEK

Resnični napredek se ne rojeva z vedno boljšo komunikacijsko tehniko, vedno boljšo biotehnologijo, gensko in medicinsko tehnologijo, ampak tako, da ljudje našega sveta postajajo boljši, prijaznejši in srečnejši.

Naslovljeno na vas

POSLOVILI SMO SE
V tem tednu smo se poslovili kar od dveh pokojnikov. V torek smo se na šntrupertskem pokopališču poslovili od +Gerharda Seitla iz Šetruperta, v soboto pa na gomilskem pokopališču od +Franca Pintarja, ki je zadnja leta bival v Domu sv. Rafaela—domu starejših na Vranskem. Spomnimo se ju v molitvi in sv. mašah, naj jima Bog da v svoji dobroti da večni mir.

Kaj je Biblija?

Biblija je najpomembnejša knjiga na svetu. Imenujemo jo tudi Sveto pismo.
V njej je zapisano, kar vemo o Bogu.
Sveto pismo nam pripoveduje, kako zelo nas Bog ljubi.
Po besedah Svetega pisma nas Bog neposredno nagovarja.
Ko berem Sveto pismo, vem: Bog sam mi sedaj govori.
Če na primer v Svetem pismu piše: »Vi ste luč sveta« (Mt 5,14),
smo s tem mišljeni tudi mi, današnji kristjani.
Bog od nas pričakuje, da bo po nas na svetu svetlo in lepo.
Ali drži, kar piše v Svetem pismu?
Vse v Svetem pismu, kar naj bi brezpogojno vedeli o Bogu in o svoji poti k Njemu, drži. Z Božjo pomočjo svetopisemski avtorji pripovedujejo, kar so razumeli o Bogu in kar je Božje ljudstvo z njim doživelo.
Pripovedujejo v svoji govorici in z znamenji svojega časa. (po: Youcat za otroke)

Ta petek, pred nedeljo Svetega pisma, bomo imeli tudi v naši župniji mini SVETOPISEMSKI MARATON. Potekal bo kot običajno v župnijski cerkvi. Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni 15 minut brati pri ambonu. Vsak bralec naj bi, če le more poslušal, ko bere njegov predhodnik. K poslušanju vabljeni tudi nebralci. Prosimo, da se vpišete na razpored, ali se po telefonu dogovorite z župnikom

ŽUPNIKOV OBISK IN BLAGOSLOV DOMOV. Rade volje bom to storil, samo sporočite mi, da to želite in se dogovorimo za čas. Pa: Na svidenje.

VERSKI TISK BI TUDI ŽELEL PRITI V VSAK KRŠČANSKI DOM.
Tiste, ki ga prejemate preko župnije prosimo, da naročnino obnovite.
Družina 149.00 Eur, Ognjišče 37,40 Eur, Milijonar dobrote 6.00 Eur, Prijatelj 15.00 Eur, Misijonska obzorja 9.00 Eur, Mohorjeve knjige 55.00 Eur,…

MAŠNI NAMENI

NED – 15.1.
2. nedelja med letom
Absalom, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Francija Turka

PON – 16.1.
Marcel, papež
17.00 za +Jožeta Zupančiča –oblet.

TOR – 17.1.
Anton (Zvonko), puščavnik
17.00 za +Franca Pintarja –osmina.
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE –18.1.
Marjeta Ogrska, redovnica
17.00 za +Ivana Rančigaja in vse njegove
Začetek molitvene osmine za edinost kristjanov

ČET – 19.1.
Suzana, mučenka
17.00 za +Julijano in Jakoba Korošec in Ivana Tekavca

PET – 20.1.
Fabijan in Boštjan, mučenca
14.00 začetek Svetopisemskega maratona
17.00 za +žpk. Adolfa Pikla -oblet.

SOB – 21.1.
Neža (Janja), mučenka
17.00 za +Ivana Sorčana -oblet.

NED – 22.1.
3. nedelja med letom
Nedelja Svetega pisma
Vincencij, diakon, muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matjaža Tiselja –oblet.
Otroška in družinska sv. maša s predstavitvijo prvošolcev in blagoslovom vseh otrok

V tem tednu:
Seja ŽPS bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj. Pridite zagotovo vsi člani na to prvo sejo v novem letu.

Mladinsko srečanje in sodelovanje na svetopisemskem maratonu –od 18. do 20. ure bo čas rezerviran za mlade. Na srečanje vabljeni tudi ostali.

Napoved: v sredo , 25. januarja bomo oživili Verska srečanja za odrasle.

Dežurni ministranti: Urška Rančigaj, Ana Zadnik
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Magda Šalamon II. Starša prvošolcev
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« (Mt 3,16–19)

BESEDA O BESEDI

PRIHAJA, DA IZPOLNI OČETOVO VOLJO Mt 3,13-17

Evangelist Matej pripoveduje, da je Jezus hotel prejeti Janezov krst in se podrediti znamenju pokore, spreobrnjenju od grehov. Čeprav se je imenoval krst, ni imel zakramentalnega pomena, saj je namreč Jezus s svojo smrtjo in vstajenjem šele postavil zakramente in ustanovil Cerkev. Janezov krst je bil spokorno dejanje, kot povabilo k ponižnosti pred Bogom, kot nov začetek. S tem ko se je spokornik potopil v vodo, je priznal, da je grešil in hkrati prosil Boga očiščenja lastnih krivd. Ob tem je bil tudi povabljen, da spremeni dosedanje grešno obnašanje.
Janez je, vedoč za pomen krsta spreobrnjenja, in potem ko je v Jezusu prepoznal Mesija, to je Svetega od Boga, njega, ki je brez greha, Jezusu izrazil svojo osuplost: saj bi se moral on, ki krščuje dati krstiti njemu, ki se je prišel krstit. Toda Jezus ga je opomnil, naj se mu ne upira, ampak naj izvrši to dejanje, »kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost« (Mt 3, 15). S tem izrazom je Jezus razodel, da je prišel na svet, da bi izvrševal voljo tistega, ki ga je poslal, in tako izpolnil vse, kar mu je Oče naročil. To dejanje nam predvsem razodeva, kdo je Jezus. On je Božji Sin, pravi Bog kakor Oče; On je tisti, ki se je ponižal, da bi postal kot mi. On je postal človek ter se ponižal vse do smrti, smrti na križu (prim. Flp 2,7). Tako moramo Jezusov krst postaviti v to logiko ponižanja, saj on želi postati s tem dejanjem, da se postavi v vrsto z grešniki, nam v vsem enak. On, ki je brez greha, se pusti, da ravnajo z njim kot grešnikom (prim. 2 Kor 5,21), da bi na svoje rame sprejel težo krivde vsega človeštva.
To dejanje ponižanja, s katerim se želi Jezus popolnoma uskladiti z Očetovim načrtom ljubezni, izraža popolno ujemanje volje in namenov, ki je med osebami Svete Trojice. Ob tem dejanju ljubezni se Sveti Duh razodene v podobi goloba, ki se spusti nad Jezusa, in v tem trenutku tudi glas iz nebes pričuje vsem navzočim o ljubezni, ki povezuje Jezusa z Očetom. (po: Benedikt XVI.)

JEZUSOV KRST

Kako razumeti krst otroka?

Krst je »zakrament«. Mnogim ljudem danes ta pojem ne pove veliko. Beseda »zakrament«
pomeni »dejanje posvetitve z nalogo, ki izhaja iz prisege«. »Sacramentum« je bila prvotno zaprisega rimskega vojaka pred zastavo. V zakramentu krsta se krščenec poveže s Kristusom in tako izrazi željo, da svoje življenje upodobi po življenju Kristusa.
Beseda »zakrament« pa pomeni še nekaj drugega: to je prevod grškega izraza »mysterion«, ki označuje uvajanje verujočega v skrivnost življenja in v skrivnost smrti in vstajenja Jezusa Kristusa.
V krstu slavimo skrivnost otroka. Kaj je njegovo bistvo? Kdo je ta otrok v svoji najgloblji resničnosti? Če življenje tega otroka povežemo s poslanstvom Jezusa Kristusa, nam mora postati jasno, kdo je ta otrok, kakšen pomen ima njegovo življenje in kako lahko gledamo nanj v luči vere. V luči Jezusovega poslanstva se mora pred nami odpreti skrivnost otroka, priznati moramo, da otrok nima le zemeljskega življenja, ampak tudi Božje življenje, in da smrt nima več nobene oblasti nad njim, ker je že deležen Kristusovega vstajenja.
Toda kako naj krstni obred deluje na ljudi, ki so navzoči pri krščevanju? Obred nam odpre oči, da vidimo otroka ne le kot otroka teh staršev in velike družine Božjih otrok, ampak tudi kot Božjega otroka, v katerem se nam ponuja nov začetek in v katerem odseva nekaj edinstvenega in posebnega na prizorišču sveta.
Obred pove še nekaj več: v njem Kristus sam stopi v stik z otrokom, po njem razliva svojo brezpogojno ljubezen. Po njem razodene svoje Božje varstvo in mu odkriva svojo lepoto.
V obredu pa se zgodi nekaj ne le v osebi, za katero se ta obred obhaja, ampak tudi v tistih, ki pri njem sodelujejo. V majhnem otroku, ki se ne zaveda tega, kar se obhaja, je učinek obreda omejen, mi pa obhajamo krst tudi za nas same, da bi na otroka gledali z novimi očmi in da bi po opravljenih obredih zavzeli do njega nove odnose.
Otrok ni samo otrok svojih staršev: je Božji otrok, ima Božje dostojanstvo.

Naslovljeno na vas

SREČANJE KOLEDNIKOV—TREH KRALJEV—CELJSKE ŠKOFIJE
bo v soboto, 14. januarja v župniji A. M.Slomška v Celju, od 9. do 13. ure.
Program srečanja je vedno zelo zanimiv in srečanje prijetno. Mladi in otroci, ki ste v naši župniji sodelovali v trikraljevski akciji in bi šli na srečanju, k čemur ste vsi lepo vabljeni, se vsaj do torka prijavite župniku, da bo možno vse organizirati, vključno s prevozom.

ADVENTNA MISIJONSKA AKCIJA OTROK.
Veroučenci so dobili Adventni koledar—brošuro Misijonskega središča, ki jih je z življenjsko zgodbo blažene Pauline-Marie Jaricot nagovarjala skozi adventni čas. V sredini pa je bil kartonček izrisan za naredit škatlico v katero naj bi otroci zbirali dar za uboge otroke po svetu. To škatlico z darom naj bi že za božič prinesli k jaslicam kot dar Jezusu za rojstni dan. To naj bi storili vsi veroučenci, razen tistih, ki so darovali že s sodelovanjem pri trikraljevski akciji. Ker do zdaj še niso prinesli, naj bi do vključno 15. januarja. (Lani so otroci v Sloveniji darovali 82.687,71 Eur.)

ŽUPNIKOV OBISK IN BLAGOSLOV DOMOV.
Rade volje bom to storil, samo sporočite mi, da to želite in se dogovorimo za čas. Pa: Na svidenje.

PRISPEVEK ZA OGREVANJE (včasih je bila »stolnina«) boste lahko oddali prihodnjo nedeljo po obeh sv. mašah v zakristiji cerkvenim ključarjem. Če ob tej priliki ne boste mogli izročiti svojega daru, boste lahko tudi ob drugem času, lahko tudi kar župniku. Se pa župnija priporoča vaši velikodušnosti in dobroti, saj veste kako zelo so se povečali stroški ogrevanja. Za zdaj nam jih je, hvala Bogu, vsaj mila zima malo omilila. Kaj pa bo v nadaljevanju, pa ne vemo. Pregovor pravi, da zima ne šenka.
Vnaprej: Bog vam povrni!

VERSKI TISK BI TUDI ŽELEL PRITI V VSAK KRŠČANSKI DOM.
Tiste, ki ga prejemate preko župnije prosimo, da naročnino obnovite.
Družina 149.00 Eur, Ognjišče 37,40 Eur, Milijonar dobrote 6.00 Eur, Prijatelj 15.00 Eur, Misijonska obzorja 9.00 Eur, Mohorjeve knjige 55.00 Eur,…

MAŠNI NAMENI

NED – 8.1.
JEZUSOV KRST
Severin, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Bernardko Vasle
sv. krst

PON – 9.1.
Julijan, mučenec
17.00 za +Ano Slakan –oblet.

TOR – 10.1.
Gregor Niški, škof
17.00 za +Marijo Frančiško Sovinc –oblet.

SRE –11.1.
Pavlin Ogleski, škof
17.00 za +Jakoba Dreva in njegove

ČET – 12.1.
Tatjana, (Tanja), muč.
17.00 za +Gerharda Seitla –osmina (v Šentrupertu)

PET – 13.1.
Veronika, devica
17.00 za +Vero Kunst (god)

SOB – 14.1.
Oton (Odon) redovnik
17.00 za +Julijano Jager – oblet. in vse njene

NED – 15.1.
2. nedelja med letom
Absalom, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Francija Turka

V tem tednu:
Karitas sestanek sodelavcev bo ta ponedeljek ob 17.45 uri.

Srečanje kolednikov – mladine in otrok, ki so sodelovali v trikraljevski akciji bo v soboto v Salezijanskem centru. Prijavite se do torka župniku.

Napoved: v sredo , 25. januarja bomo oživili Verska srečanja za odrasle, za to sredo nismo dobili gosta, 18. januarja pa bo seja ŽPS.

Dežurni ministranti: Matevž in Jakob Lončar.
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Anka Trogar, II. Aljaž Lončar, Simeona Rakun.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas so pastirji pohiteli v Bêtlehem in našli Marijo, Jožefa in dete, položêno v jasli. Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otroku. In vsi, ki so jih poslušali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji.Marija pa je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu. (Lk 2,16–19)

BESEDA O BESEDI

MARIJINO MATERINSTVO Lk 2,16-21

Marija je o vsem, kar je bilo v zvezi z Jezusom, premišljevala v svojem srcu. Kdo ve, če ne tudi o njegovem trojnem rojstvu?
Prvič se je Jezus rodil iz Očeta v začetku vseh začetkov. Je rojen, ne ustvarjen, Bog od Boga, luč iz luči, enega bistva z Očetom, pravi Bog od pravega Boga. Po tem rojstvu je Jezus deležen popolne Božje narave.
Drugo rojstvo je iz Device Marije ter se je zgodilo v določenem času in kraju. Marija je pri tem rojstvu odigrala podobno vlogo kot Oče pri večnem rojstvu: po njej si je Jezus privzel polnost človeške narave. Jezus ni Bog in človek le na videz, temveč je pravi Bog in pravi človek. Zato smemo po vsej pravici imenovati in častiti Marijo kot Božjo mater.
To drugo Jezusovo rojstvo dobiva svojo dopolnitev v tretjem: Jezus se rojeva v človeških srcih. Po stvarstvu v vseh, saj smo vsi ustvarjeni po njegovi podobi, po krstu pa v tistih, ki so določeni za posinovljenje. Če bi bil človek le Božja stvar, bi Boga klicali le za Stvarnika. Če bi mu bil le služabnik, bi ga klical za Gospodarja. Ker smo po krstu, ko se je v nas rodil Jezus, postali Božji otroci, smemo Bogu reči Oče. Ker se je v nas rodil po Marijinem posredovanju, smemo tudi njo imeti za Mater.
Iz Božjega sinovstva izhaja naša svoboda. Nihče ni bil tako svoboden, kot je bil Jezus. To svobodo deli z nami. Izhaja pa tudi naša večnost, saj je po Jezusu naše življenje vključeno v življenje Troedinega. Tako smo postali dediči Božje večnosti.
Otroku, ki ga je Marija rodila, so dali ime Jezus, po naše: Jahve rešuje. Marija je tudi o tem premišljevala. Skupaj z Marijo premišljujemo tudi mi – naj se naši src dotakne sporočilo, da »Jahve rešuje«. Pojdimo tudi mi z novim letom v naš vsakdanji svet kakor pastirji, ki »so se vrnili ter slavili in hvalili Boga«. (po: Beseda da besedo)

Marija, sv. Božja mati – Novo leto – Dan miru

i
Vsakič, ko vstopamo v novo leto, proslavljamo.
Mnogi v družbi prijateljev, ob vinu in z ognjemetom.
Mnogi prešernega srca ali celo razvratno.
Kakor da je koledarski začetek novega obdobja vreden, da se spozabimo.
Kakor da smemo ponoreti, ker smo življenju odtrgali dodatno leto.
Drugi spet so otožnega srca.
Bolečina minulega leta, tako čutijo, se seli v novo.
Še eno leto muk in trpljenja. Osamelosti in potrtosti.
Samo redki najdejo ob tej priložnosti pot do molitve.
Do zahvale za prejete darove nebes.
Do priznanja, da življenje na našem planetu skozi zgodovino in čas usmerja Bog.
Letom prišteva leto, do dne, ko bo vse naredil na novo.
Nizanje let je tako najprej spomin, da nas objema življenje, ki se stara.
Da hodimo, počasi, a vztrajno, proti svojemu zatonu, ki odpira vrata v večnost.
In da se naša zemlja vrti proti točki, ko je ne bo več.
Ko bo pripravljeno kraljevsko mesto za prebivanje v njem.
Tam ni novih let, ker ni ure ne časa,
ampak je stanje in prostor novega življenja v brezčasni radosti.
Samo tu na zemlji praznujemo dodajanje let.
V nebesih pa bomo praznovali večno mladost zunaj slehernega štetja.
In brez sosledja. Vse bo vedno pričujoče in zavedanje bo neminljivo.
(po: P. Millonig, Zasidran v veri)

Tudi otroci molite ob vstopu v novo leto

Dobri Jezus. Stopili smo v novo koledarsko leto. Blagoslavljaj vse dni tega leta, tvoja nebeška mati Marija, pa naj z našimi angeli varuhi stopa z nami po vseh naših poteh. Daj, da bomo v tem letu zgled tvoje ljubezni med našimi sovrstniki, hkrati pa nam pomagaj, da bomo prinašali veselje med vse ljudi. Naj bo naše življenje takšno, da se bomo ob koncu leta z veseljem in ponosom ozirali nazaj, ker smo izpolnili zastavljene načrte. Amen.

Vsi pa na ta dan miru prosimo za mir v naših domovih, v naši domovini, pa, da bi se čim prej končala vojna vihra v Ukrajini in povsod po svetu. Prosimo za mir v naših dušah, ker če ga tam ne bo, ga ne bo tudi na svetu. Prosimo za mir, ki ga svet ne more dati, pa tudi ne vzeti.

Naslovljeno na vas

RAZGLAŠENJE GOSPODOVO – Sveti trije kralji Miha, Gašper, Boltežar – v petek, 6. januarja
Po králjevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselíli. Stopíli so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastíli. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. (Mt 2,9–11)

Vas in vaše domove so koledniki – mladina in otroci že obiskali v minulem tednu, ko so bile praznične počitnice. Hvala vam, da ste jih prijazno sprejeli in obdarovali ter izročili svoj prispevek za pomoč ljudem v misijonskih deželah. Zbrali so skoraj 2.800,00 Eur. Bog vam povrni!
Zahvala pa velja tudi vam, ki ste sodelovali v tej lepi in zelo dobrodelni misijonski akciji ter žrtvovali del svojega počitniškega časa za veselje in pomoč drugim. Hvala tudi staršem in veroučiteljema za sodelovanje in pomoč, zlasti s prevozi.
Trije kralji – koledniki (ravno 20 vas je bilo velikodušnih v petih skupinah) ste lepo vabljeni na srečanje kolednikov celjske škofije, ki bo v Don Boskovem centru v Celju, v soboto 14. januarja. To bo zanimivo in prijetno srečanje. Vsi, ki boste šli, čim prej sporočite župniku, da bo preskrbljeno za prevoz, pa tudi prireditelji morajo vedeti okvirno število udeležencev.

ŽUPNIKOV OBISK IN BLAGOSLOV DOMOV. Rade volje bom to storil, samo sporočite mi, da to želite in se dogovorimo za čas. Pa: Na svidenje.

Papež Benedikt XVI. – V 96.letu starosti je umrl zaslužni papež Benedikt XVI. Bil je papež od leta 2005 do 2013. Hvaležni smo za njegovo pričevanje vere in molitve.

VERSKI TISK BI TUDI ŽELEL PRITI V VSAK KRŠČANSKI DOM.
Tiste, ki ga prejemate preko župnije prosimo, da naročnino obnovite.
Družina 149.00 Eur, Ognjišče 37,40 Eur, Milijonar dobrote 6.00 Eur, Prijatelj 15.00 Eur, Misijonska obzorja 9.00 Eur, Mohorjeve knjige 55.00 Eur,…

MAŠNI NAMENI

NED – 1.1.2023
Marija, Sv. Božja mati
Novo leto – dan miru
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana –oblet in Magdo Mahor

PON – 2.1. d. p. d.
Bazilij in Gregor, škofa, cerkvena učitelja
17.00 za +Franca –oblet. in Ljudmilo Rančigaj

TOR – 3.1.
Ime Jezusovo
17.00 za +Marijo in Ignaca Ocvirk
Slavljenje

SRE – 4.1.
Angela, redovnica
17.00 za +Franca Kneza –oblet.

ČET – 5.1. prvi četrtek
Milena (Emilijana), devica
17.00 za +Ljudmilo Jelen –osmina
Blagoslov vode pred praznikom
Molitev za duhovne poklice

PET – 6.1. prvi petek
GOSPODOVO RAZGLAŠENJE
Sveti Trije kralji: Gašper, Miha Boltežar
7.30 za vse verne rajne
17.00 za +Ido Lazar
Litanije Jezusovega srca po mašah

SOB – 7.1. prva sobota
Lucijan, mučenec
17.00 za +Antona –oblet in Marijo Pintar ter vse Mehanove
Litanije Matere Božje

NED – 8.1.
JEZUSOV KRST
Severin, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Bernardko Vasle
Sv. krst

V tem tednu: prvi četrtek, prvi petek, prva sobota, praznik Gospodovega razglašenja – Sv. Trije kralji

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri.

Dežurni ministranti: Anej Semprimožnik, Jaka Srebočan
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Elza Vasle; II. Nejc Lončar, Petra Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava