Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA 

Njegova oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. Simeon jih je blagoslôvil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali, in tvojo dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.« (Lk 2,33–35)

BESEDA O BESEDI

DRUŽINA JE SVOJEVRSTNO SVETIŠČE Lk 2,22–40

Praznik svete družine je. Praznik vseh družin. Ta je postavljen v čas prostih dni, ko se večina članov družine mirno zbere in ob božični skrivnosti poživlja družinsko življenje. Cerkev želi, da bi prav v božičnem prazniku odkrivali in uresničevali duhovno globino družine. – Božja beseda, ki smo jo poslušali, je vsebinsko zelo bogata: starozavezna modrost nas poučuje, da v družini, kjer ni Boga, ne more biti pravega reda; pisatelj novozaveznega odlomka nam omenja, katere lastnosti so nujne za resnično družinsko srečo. Evangelist Luka pa nam kaže na sveto družino kot na vzor sleherne prave družine. – V današnjem času vsi čutimo, da je sodobno družinsko življenje drugačno od tistega, kar je bilo značilno za družinsko življenje v preteklosti. Težko je reči, kdaj in kaj je bilo bolje. Kristjani danes poudarjamo, tako kot vedno, da tam, kjer ni Božje avtoritete, tudi človeška avtoriteta nima pravega temelja. V Svetem pismu je rečeno: Gospod je dal človeku čast pri otrocih. Gotovo je, da starši, ki vzgajajo svoje otroke za Boga, delajo tudi za svojo osebno srečo. – Bog je z družino imel svoje načrte. Družina naj bi bila prostor, kjer kristjani drug drugemu pomagamo v ljubezni, ki jo prešinja vera. Prav taki ljubezni poje hvalnico sveti Pavel in našteva lastnosti, ki naj bi jih gojili v družini: iskreno vdanost, velikodušno ljubezen, medsebojno podrejenost. Družina naj bi bila nadnaravno svetišče, kjer kraljujeta mir in molitev, Božja beseda in hvaležnost. – Kristus je dobro vedel, da mora najprej odrešiti družino, če hoče odrešiti človeštvo. Zato je prišel na svet v družin in v njej živel večino svojega zemeljskega življenja. (po: T. Kompare, Bogoslužno leto B)

SVETA DRUŽINA – tudi praznik krščanskih družin

DAROVANJSKA DRŽA MATERE

Marija je bila poslušna zakonu in je svojega otroka prinesla v tempelj ter darovala zanj predpisani dar. V tem dejanju, darovanju Jezusa v templju, je evangelist Luka prepoznal izpolnitev napovedi preroka Malahija, ki pravi: »Naglo bo stopil v svoje svetišče Gospod, ki ga iščete, angel zaveze, ki po njem hrepenite« (Mal 3,1).
V svoji okrožnici »O Marijinem češčenju« je papež Pavel VI. zapisal: »Marija je Devica, ki daruje. To se kaže pri darovanju Jezusa v templju … Cerkev je, posebno od srednjega veka dalje, videla v Devici, ki v Jeruzalem prinaša sina, da bi ga postavila pred Gospoda, daritveno pripravljenost, ki je presegala običajni pomen obreda. Takšno razumevanje spričuje nežna molitev sv. Bernarda: ‘Daruj Sina, Sveta Devica, in blagoslovljeni sad svojega telesa predstavi Gospodu. Daruj v spravo za nas to sveto, Bogu prijetno žrtev!’«
Marija je sprejela Jezusa iz Božjih rok. Zdaj je njeno prvo dejanje, da mu ga vrne, da ga daruje in posveti. Z darovanjem Jezusa je priznala lastninsko pravico večnega Očeta do sina. Sama sebe in otroka je dala Bogu na razpolago.
Vsaka krščanska mati, ki prinese otroka »v tempelj« k sv. krstu je na nek način podobna Mariji. Zaveda se, da je njen otrok Božji dar, ki ji je zaupan v varstvo in vzgojo, in da prvenstveno pripada Bogu,.
Danes, žal, mnogi starši pozabljajo na to darovanjsko držo pri zakramentu krsta svojih otrok. Mnogokrat je v ospredju zanimanja staršev zgolj zunanja slovesnost, to, kar se bo videlo na sliki, kakor to, kar se dogaja v človekovem srcu. Krst pa ni in ne sme biti zgolj folklora, ampak predvsem izraz vere v troedinega Boga: vere v Boga Očeta, ki daje življenje, vere v Kristusa, Božjega Sina, ki prinaša odrešenje, in vere v Svetega Duha, ki človeka napolnjuje z milostjo. Pa tudi znamenje vere in zaupanja v varstvo Božje matere Marije.

Dobri Bog, daj staršem moči, da bodo pogumno stopali po poti družinskih izzivov. Naj zmorejo tudi oni Bogu reči svoj »Zgodi se!« in v preizkušnjah črpati moč v zgledu svete družine. (povzeto po: J. Kužnik, V Marijini šoli – Veseli del)

Naslovljeno na vas

POSLOVILI SMO SE
V sredo, 23. decembra ob 14.00 uri na šentrupertskem pokopališču od +Stanislava Mežnarja Trnave. Dopolnil je 80 let.
Župnijsko občestvo ga priporoča Božji dobroti, naj ga sprejme v svojo luč in mir. Vsem žalujočim pa iskreno sožalje.

Zahvala in prošnja ob novem letu

Gospod, eno leto je zate samo en trenutek.
Za nas pa je 365 dni dolgo, široko, globoko, nepregledno.
Vsako leto je za nas natlačeno z dobrim in slabim.
Eno pa je res: Vsako leto nas privede bliže k tebi.

Za nami je eno leto –
s prevoženimi cestami, z ovinki in nezgodami,
pa tudi s srečo in uspehi in mnogimi lepimi doživetji.

Gospod, vsak dan je nov.
Daj, da bi rasli v tvoji dobroti.
Novo leto, naj bo kakšno koli, bo s teboj dobro.

Zahvaljujemo se ti za 365 dni, ki so za nami.
Prosimo pa te za novih 365 dni, ki se odpirajo pred nami. Po: Zakladnica molitve

Zahvala in voščilo: Iz srca se zahvalim za vse dobro, ki ste ga v preteklem letu velikodušno namenili naši župniji in meni. Bog vam povrni! V novem letu pa naj vas varuje hudega, vas blagoslavlja in osrečuje.
vaš župnik Martin

Obvestilo: Župnijska cerkev je veliko časa odprta, zagotovo pa 1 uro pred sv. mašo. V cerkvi naj bi bili le posamezniki ali člani istega gospodinjstva ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov razkuževanja rok in maske. Če naletite na zaprta vrata, pokličite župnika in vam bo odprl. Možnost tudi za sv. spoved in obhajilo. Na voljo Družinske pratike in koledarji.
V januarju po možnosti poravnajte naročila za verski tisk.

MAŠNI NAMENI

NED – 27.12.
SVETA DRUŽINA
Janez, apostol, evangelist, blagoslov vina
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

PON – 28.12.
Nedolžni otroci, mučenci
17.00 za +Jankota Lukanca –oblet.

TOR – 29.12.
5. dan božične osmine
David, kralj
17.00 za +Amalijo Basle –30. dan

SRE – 30.12.
6. dan božične osmine
Feliks I., papež
17.00 za Stanislava Mežnarja –osmina

ČET – 31.12.
7. dan božične osmine
Silvester (Silvo), papež
17.00 v zahvalo za srečno vožnjo (R.)
Zahvala Bogu ob koncu leta

PET – 1.1.2021
MARIJA, BOŽJA MATI
Novo leto — dan miru
10.00 za + Ivana Vaša (god)

SOB – 2.1.
Bazilij in Gregor, škofa, cerkvena učitelja
17.00 za +Ivana –oblet. in Magdo Mahor

NED – 3.1.
2. BOŽIČNA NEDELJA
Ime Jezusovo
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

V tem tednu: Veroučenci imajo božično novoletne počitnice.
Vsi pa potegnimo črto pod leto 2020 in napravimo tudi bilanco duhovnega življenja. Zahvalimo se Bogu in ljudem za darove v preteklem letu; pa se tudi opravičimo za nehvaležnost. Nato pa z Bogom in Marijo, Božjo Materjo z upanjem vstopimo v novo leto.

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža?« Angel ji je odgovóril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojêno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.« (Lk 1,34–37)

BESEDA O BESEDI

BOG SE HOČE RODITI V NAS Lk 1,26–38

Božja beseda pred nas danes postavlja izziv, da bi znali tudi mi po Marijinem zgledu odgovarjati na Božja vabila, na njegove klice. Jezus se hoče učlovečiti, roditi v nas. Jezus ni le podoba iz knjige, naj bo še tako lepa. Ne bomo ga našli v lepih obredih in petju, če ne bomo odprli svojih src, da postanejo rodovitna njiva. Ne moremo biti zadovoljni s seboj, če se v vsakdanjem življenju nič ne ločimo od tistih, ki Jezusovega oznanila ne poznajo; če v tako imenovanih krščanskih družinah vladajo številne razprtije, če ni spoštovanja, ki je trden temelj za resnično ljubezen, če je premalo skrbi za duhovno rast vseh njenih članov; če imamo premalo poštenosti na delovnem mestu, če se brigamo samo za svoje stvari in se ne menimo za ljudi okoli nas, ki so v potrebi, stiski, osamljenosti, obupu … Še marsikaj bi lahko našteli, če dobro pogledamo v Božje ogledalo svoje vesti. Vse, kar takšnega najdemo, nam dopoveduje: Božja beseda v tebi še ni postala meso, tvoja vera je premalo učlovečena, premalo zasidrana v vsakdanje življenje. Mislim, da ta očitek velja vsakomur izmed nas. Površni smo, slabotni, prepustili smo se toku časa. – Kje naj poiščemo zdravilo? Samo eno je: prisluhniti Božjemu klicu, ki se dviga k nam z vseh strani – od ljudi, ki po Božji volj živijo z nami in ob nas v družini, na delovnem mestu, v šoli. Prisluhniti pozorno kot Marija. Naša človeška veličina je prav v tem, da skušamo uresničiti tisto dobro, ki bi ga rad Bog storil v tem svetu preko nas. Na to meri naša prošnja, ki jo ponavljamo v očenašu: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo!« Božje kraljestvo ne prihaja med donenjem fanfar, ampak v tišini, v preprostosti vsakdanjega življenja. – Obrnimo se k Materi Mariji z iskreno prošnjo: »Marija, nauči me reči ‘da’ Kristusu, ki me kliče v ubogem, žalostnem, osamljenem človeku, v mojih domačih, v sosedih, ki mi včasih gredo na živce in bi najraje z njimi ne imel nobenega opravka.« (po: S. Čuk, Misli srca)

B O Ž I Č – Jezusovo rojstvo

Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otrôku. In vsi, ki so jih poslušali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede ohraníla in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano. (Lk 2,17–20)

BESEDA O BESEDI

»NAŠLI BOSTE DETE« Lk 2,15–20 in Jn 1,1–18

Mnogi veliki svetniki pričujejo o tem, da so v svojem duhovnem življenju večkrat doživljali »noč vere«, obdobja, ko niso zaznavali Božje bližine, ko se je zanje nebo zaprlo, ko se jim je zdelo, da se je Bog umaknil. V takih trenutkih se je pokazala prava moč in vrednost njihove vere, ko so »upali proti upanju«, vztrajali v veri, kljub vsemu.
Tudi Marija je doživljala tako »noč vere«. Pot v Betlehem, zavrnitev trdosrčnih ljudi, ki za prihajajočega otroka niso našli prostora v svojih bivališčih, rojstvo v hlevu, med živalmi, vse to je bila za Marijo grenka preizkušnja njene vere. Sveta noč je bila zanjo in za moža Jožefa v resnici temna noč, v kateri sta morala pokazati vso trdnost vere in vztrajati v upanju na izpolnitev nedoumljivih Božjih načrtov. Načrt Božje previdnosti pa je bil prav v tem, da se njegov Božji Sin rodi v skrajni revščini. Bog je hotel, da njegov Sin ne stopi v blaginjo sveta, ampak da se utelesi v ljubezni materinskega srca. Marijina naloga je bila v tem, da je Odrešenika sveta v imenu nas vseh pričakala z vero in ljubeznijo. Odrešenik prihaja, da pridobi srca ljudi in jih odreši. Za to pa sta potrebni vera in ljubezen.
Če je Božji glas utihnil v betlehemski votlici, pa se je na bližnjih gričih znova oglasil. Pastirjem, ki so stražili črede, se je prikazal angel Gospodov in jim oznanil čudovito novico. Nenavadna situacija! Bog je spregovoril pastirjem, ki so jih ljudje zaničevali. Prav njim Bog pošilja svojega glasnika, da jim razodene veliko novico in jih naredi za svoje pričevalce. Izpolnjuje se Marijina napoved, da bo Bog »mogočne vrgel s prestola in povišal nizke!« (po: J. Kužnik)

Pozor! Slišali ste, da se v Sloveniji sproščajo zdravstveni ukrepi tudi glede sodelovanja pri bogoslužju, pa vam posredujem obvestilo, da za našo celjsko škofijo /prav tako za mariborsko/, žal, to zaenkrat še ne velja.

Naslovljeno na vas

V PREDPRAZNIČNIH IN PRAZNIČNIH DNEH
Obiski bolnikov na domu pred prazniki
Nekaj jih je prejelo zakramente že na prvi petek v decembru. Ostale pa želim obiskati še: Ta ponedeljek, 21. decembra (v glavnem dopoldne) v Grajski vasi, Trnavi in Šentrupertu. Ta torek, 22. decembra (v glavnem dopoldne) na Gomilskem, Šmatevžu in Zaklu
Upošteval bom vse zdravstvene varnostne ukrepe, kar pričakujem tudi od obiskanih. Če pa imajo kateri pomisleke glede obiskov, pa prosim, povejte. Šel bom samo tja, kjer želite. Zato prosim, sporočite župniku na telefon 03 572 61 98 ali mobilni 041 67 37 16. hvala.

Luč miru iz Betlehema so skavti to soboto prinesli tudi k nam. v župnijski cerkvi lahko dobite ta simbolni plamen. Svetilk niso dobavili veliko, zato jih bo treba verjetno kaj prinesti seboj. Vzemite pa tudi kartonček s poslanico miru. Obiska treh krajev—kolednikov pa letos, žal, ne bo.

POSLOVILI SMO SE
V torek, 15. decembra ob 14.00 uri na šentrupertskem pokopališču od +Ivana Basleta iz Šentruperta. Dopolnil je 97 let.
Župnijsko občestvo ga priporoča Božji dobroti, naj ga sprejme v svojo luč in mir. Vsem žalujočim pa iskreno sožalje.

Obvestilo: Župnijska cerkev je veliko časa odprta, zagotovo pa 1 uro pred sv. mašo. V cerkvi naj bi bili le posamezniki ali člani istega gospodinjstva ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov razkuževanja rok in maske. Če naletite na zaprta vrata, pokličite župnika in vam bo odprl. Možnost tudi za sv. spoved in obhajilo. Na voljo Družinske pratike in koledarji.

Praznik Jezusovega rojstva naj vam vsem podari poživitev miru, veselja in doživljanja Božje bližine.
Voščim in čestitam pa tudi za župnijski praznik—Štefanovo in se zahvaljujem vsem župljanom, zlasti župnijskim sodelavcem!
vaš župnik Martin

MAŠNI NAMENI

NED – 20.12.
4. ADVENTNA NEDELJA
Vincencij Romano, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

PON – 21.12.
Peter Kanizij, duhovnik, cerkveni učitelj
17.00 za +Pavlo in Viljema Natek

TOR – 22.12.
Frančiška K. Cabrini, redovna ustanovitelj.
17.00 za +Ivana Basleta –osmina

SRE – 23.12.
Janez Kancij, duhovnik
13.45 od doma pogreb +Stanislava Mežnarja, ob 14.00 na pokopališču (v Šentrupertu)
17.00 V zahvalo za 70 let na Gomilskem

ČET – 24.12.
Adam in Eva, prastarša
SVETI VEČER
7.30 za +Ano Pristalič in vse njene
Sklep zornic
17.00 za vse Šramove

PET – 25.12.
B O Ž I Č—Jezusovo rojstvo
8.30 za vse župljane—žive in rajne
9.00 do 10.00 spoved in obhajilo
10.00 za +Pavlo Iršič in starše Blatnik, Andoljšek

SOB – 26.12.
Štefan, diakon, mučenec, naš zavetnik
Dan samostojnosti d. p.
8.30 za +žpk. Štefana Steinerja in vse gomiske duhovnike
9.00 do 10.00 spoved in obhajilo
10.00 za +Štefana Šlandra, vse Koprivove

NED – 27.12.
SVETA DRUŽINA
Janez, apostol, evangelist
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

V tem tednu: je drugi največji krščanski praznik—božič—Kristusovo rojstvo. Tudi v teh težkih okoliščinah lahko doživljamo to, kar je sporočilo svete noči: Slava Bogu, mir ljudem. V ta namen pripravite po domovih lepe jaslice, molite, pojte božične pesmi, spremljajte bogoslužja, …

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. (Jn 1,6–8)

BESEDA O BESEDI

RAZSVETLIMO OKOLJE Z BOŽJO LUČJO Jn 1,6–8.19–28

V teh predbožičnih dneh, ko smo vendarle nekoliko »bolj mehki«, se najbrž včasih potrudimo, da bi pozorneje služili ljudem okoli nas (pa naj gre za družino ali širše). Ko pa so prazniki mimo, je spet vse po starem. Toda Jezus je prišel, da bi bil med nami ne samo en dan, en teden ali kašen mesec, ampak vedno, vsak trenutek. Njegovo bližino naj bi čutili v ljudeh ob sebi, kajti – kot izpovedujemo v veri – On se je učlovečil. Zavest Božje bližine naj vernega človeka napolnjuje z veseljem, z življenjsko vedrino in iskrenim služenjem.
»Bil je človek, od Boga poslan, da bi pričeval o luči,« nam govori danes v evangeliju apostol Janez. Iz vsakdanjega življenja vemo, da so dobri ljudje kakor luči, ki s svojo dobroto prinašajo v okolico svetlobo in toplino. Svetloba je znanilka veselja. Pred božičnimi prazniki so naša mesta polna migetajočih lučk, ki jih imamo radi, saj je v vsakem od nas nekaj otroka. In vsak otrok je navdušen nad tem. Vsak otrok pa nosi v sebi tudi hrepenenje po luči. Najpomembneje je, da se trudimo za to, da bi bili luč drug drugemu. In to bomo, če bosta v nas Kristusova svetloba in toplota njegove ljubezni. S sebičnostjo, kar je v bistvu vsak greh, hote ugašamo v sebi Božjo svetlobo in širimo okoli sebe mrzlo temo.
»Gospod, ti nam prižigaš luč upanja in v tvoji svetlobi nam vse postaja svetlo,« molimo duhovniki v svojih bogoslužnih molitvah. V tej molitvi je zajet smisel božičnega praznika: Jezusovo učlovečenje, njegovo rojstvo in bivanje med nami prižiga luč upanja, ki osvetljuje vse naše življenje. Bog želi, da s to svetlobo prežarimo svoja srca in jo izžarevamo okoli sebe. Naše okolje naj bo razsvetljeno, pa ne le v času okrog božiča, ne z umetnimi lučkami, ampak z Božjo lučjo v nas. (po: S. Čuk, Misli srca)

3. adventna nedelja

Prižigamo že tretjo svečko na adventnem vencu.
Ta nam postreže že z mnogo več svetlobe, kot je je bilo na prvo adventno nedeljo. Luč v prostoru prinaša več svetlobe med nas. Tudi Janez Krstnik jo je prinašal med ljudi. Pričeval je o njej. Ni bil on sam luč. Tako tudi mi s svojimi dobrimi deli med ljudmi ne kažimo nase. Pričujmo o ljubezni. Ljubezni, ki je na božično noč prišla med nas ter preko trpljenja in križa zasvetila za vedno. Vsak hip lahko vsakdo poseže po tej svetlobi, ki greje, pomaga in razsvetljuje še tako temno pot. Ne poznajo je vsi. Včasih jo kdo celo izgubi. Na nas je, da luč ohranjamo in jo sočloveku pomagamo odkrivati. Kakor Janez Krstnik: vsak dan znova! (po: AK)

SLUŽABNIK

Gospodar se je odpravil na pot in služabnikom naročil, naj skrbijo za hišo in posestvo. Obljubil jim je, da bo ob prihodu nagradil vse, ki bodo vestno opravljali svoje delo. Služabnik, ki mu je zaupal varovanje hiše, je bil posebej počaščen. Rad je imel svojo stražarsko obleko, znamenje odgovorne službe. Ko jo je oblekel, se je zdel sam sebi pomemben.
Čas je tekel. Odpirati in zapirati glavna vrata obiskovalcem je s časom postalo dolgočasno. Nič novega in vznemirljivega ni bilo na tem. Postajalo je navada. Še vedno pa je vestno opravljal svoje delo, a vse je postajalo že vsakdanje. Ko se bo gospodar vrnil, ga bo našel pri opravljanju zaupane mu dolžnosti. Bil je buden, toda bil je živ mrtvec, ker je njegovo delo in njegovo življenje izgubilo dušo.
Navada nas počasi utruja, ubija. Ljudje se sčasoma navadimo na vse. Žal tudi na slabo in slabe navade jemljejo našemu življenju polet. Navajenost zapade v bledo vsakdanjost. Navadimo se in potem delamo iz navade. Advent je za nas priložnost, ki nam jo daje Bog, da začnemo znova, da obudimo prvotno navdušenje in se otresemo navad, ki motijo naše življenje. Da pričujemo na svojevrsten, izviren način. (po: B. Rustja, Zgodbe za advent in božič)

Naslovljeno na vas

POSLOVILI SMO SE
V četrtek, 10. decembra ob 14.00 uri na gomilskem pokopališču od +Franca Turka iz Trnave. Dopolnil je 86 let.
Župnijsko občestvo ga priporoča Božji dobroti, naj ga sprejme v svojo luč in mir. Vsem žalujočim pa iskreno sožalje.

Izjava za javnost o pismu predsednika SŠK vladi, v katerem pričakuje odpravo prepovedi izvajanja verskih obredov (tukaj objavljen samo del)

Nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, predsednik Slovenske škofovske konference, je 4. decembra v imenu vseh škofov in vernikov poslal pismo predsedniku vlade gospodu Janezu Janši. V njem je izrazil pričakovanje, da bo vlada odpravila odlok o prepovedi izvajanja verskih obredov ter v skladu z ustavo ne bo nesorazmerno omejevala verske svobode. V pismu je nadškof Zore zapisal, da si Katoliška cerkev ves čas epidemije dejavno prizadeva za preprečevanje širjenja okužb COVID-19 ter upošteva vladne uredbe in navodila NIJZ. SŠK sprejema vse potrebne varnostne in zdravstvene ukrepe, da se odpravi možnost prenosa okužb, zato do sedaj med samimi verskimi obredi ni prihajalo do okužb. … Glede na vse navedeno je nadškof Zore predlagal vladi, naj odpravi prepoved verskih obredov na način, da se ob upoštevanju jasnih kriterijev, kot so velikost verskega objekta, stopnja okuženosti v lokalnem okolju, število vernikov, dosledno spoštovanje priporočil in varnostnih ter zdravstvenih ukrepov za zajezitev in preprečevanje prenosa okužbe ter presoja kriterijev načela sorazmernosti, izjemoma določi omejitev števila vernikov.
Dr. Tadej Jakopič, Tiskovni predstavnik SŠK

Obvestilo: Župnijska cerkev je veliko časa odprta, zagotovo pa 1 uro pred sv. mašo. V cerkvi naj bi bili le posamezniki ali člani istega gospodinjstva ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov razkuževanja rok in maske. Če naletite na zaprta vrata, pokličite župnika in vam bo odprl. Možnost tudi za sv. spoved in obhajilo. Na voljo Družinske pratike in koledarji.

MAŠNI NAMENI

NED – 13.12.
3. ADVENTNA NEDELJA
Lucija, devica, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

PON – 14.12.
Janez od Križa, duhovnik, cerkveni učitelj
17.00 za +starše Amalijo in Andreja Urankar

TOR – 15.12.
Antinija in druge drinske mučenke
14.00 pogreb +Ivana Basleta (v Šentrupertu)
17.00 za +Ivana Rančigaja

SRE – 16.12.
Adelajda (Adela), kraljica
17.00 v čast Svetemu Duhu (R.)
Začetek božične devetdnevnice

ČET – 17.12.
Vivijana, opatinja
17.00 za + +Franca Turka osmina

PET – 18.12.
Gatijan, misijonar
17.00 za +Ferdinanda Plaskana

SOB – 19.12.
Urban V., papež
17.00 za +Ivana Orožima in vse Mlinarjeve

NED – 20.12.
4. ADVENTNA NEDELJA
Vincencij Romano, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

V tem tednu, ki je še zadnji celi teden v letošnjem adventu, po nedelji pa ostanejo samo trije dnevi, zato je potrebno pospešiti pripravo na božič. Običajnega spovednega dne letos ne bo, lahko pa prihajate posamič ali skupaj iz istega gospodinjstva. Poleg nedelje dopoldne je možno pred mašami med tednom, po dogovoru pa tudi v drugem času. Pripravljajmo tudi za jaslice, ki bodo letos po domovih še pomembnejše.

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Janez je bil oblečen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli ledij. Jedel je kobilice in divji med. Oznanjal je: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklônil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. Jaz sem vas krstil z vodo, on pa vas bo krstil s Svetim Duhom.«« (Mr 1,6–8)

BESEDA O BESEDI

NEKAJ, KAR JE VIŠJE Mr 1,1–8

Četudi stojimo pod mogočno goro in se zazremo proti njenemu vrhu, naš pogled ne zajema zgolj nekaj najbližjih skal ali celo vrhov, temveč tudi vsaj kanček neba, nekaj kar je višje od samega vrha. – Evangelij današnje nedelje pove nekaj podobnega. Jezus, ki je pomešan med Janezovimi poslušalci in je na prvi pogled enak drugim, Je v resnici višji od njih in jih vse presega.
Ljudje so bili vedno grešni. Vedno so tudi čutili potrebo po spreobračanju. V vseh časih so se pojavljali preroki, ki so človeštvo, pogreznjeno v telesnost in uživaštvo, klicali k svetosti. – Nekaj takega opažamo tudi danes. Vse več ljudi je naveličanih lova za telesnimi užitki. Ne verjamejo v srečo, ki jo obljubljajo preroki spolnosti, drog in zabave. Lačni postajajo nečesa višjega, kar bi jim nahranilo dušo. V stvarstvu slutijo neko duhovnost in svetost. Zato se na knjižnem trgu pa tudi na spletu ponuja vse več branja, ki razpravlja o ponotranjenju, o duhovnosti in celo svetosti. Prav tako se ponuja vse več izvedencev – medna prihajajo od drugod – ki so nas pripravljeni v to duhovnost uvajati. – Opažamo pa, da se omenjeni izvedenci v večini primerov ne navdihujejo ob krščanstvu. Ne priznavajo osebnega Boga. Stvarem pripisujejo svetost, ki naj bi jo imeli v sebi. Mi pa smo prepričani, da ima vsaka duhovnost in svetost izvor le v osebnem Bogu. Stvari so enake nam ali pa nižje od nas. Naj jih imamo še za tako svete, nobeni od njih nismo odgovorni in nobena nam ne more dati, česar nima. Edino osebni Bog nas presega ter nas po poti pokore in spreobračanja čisti ter dviga v svoje višine. Te pa so daleč nad vsem ostalim. (po: F. Cerar)

2. adventna nedelja

Druga svečka na adventen vencu je zažarela.
Vabi nas k pokori, k temeljnim spremembam v našem življenju. Kakor je k temu klical Janez Krstnik, nas kliče tudi ta adventni čas. Če smo šli k spovedi ali zmolili nekaj očenašev ali zdravamarij, še namreč nismo vsega opravili. Jezus nas uči, da je prava pokora (h kateri je klical že Janez) čisto nekaj drugega. Je notranja preobrazba, ki poteka skozi vse življenje. Advent je čas, ko lahko v zbranosti ob venčku več razmislimo o tem, na kak način se lahko te preobrazbe lotimo danes, tukaj, sedaj. Naj ne ostane le v mislih, temveč naj že v tem adventnem času preide v dejanja.

Danes je god sv. Nikolaja—Miklavža—vzornika dobrote in darežljivosti. Zagotovo je bila večina naših otrok na predvečer tega praznika ali v noči te sobote na nedeljo bila v njegovem imenu obdarovana. Zadnji dni pred Miklavževim ste se otroci verjetno kaj spraševali: »Ali je bilo naše življenje takšno, da se naše ime pojavlja v njegovi zlati knjigi, kamor beleži naša dobra dela, ali smo se večkrat pojavili v črni knjigi, v katero zapiše naša slaba dejanja? Če ste o tem razmišljali, ste že s tem veliko pridobili.
Dobri škof iz Mire nas s svojim zaupanjem v Boga in svojo darežljivostjo vabi, da bi tudi vsi mi bili polni zaupanja v Jezusa ter po njegovem zgledu širili dobro med sošolce, prijatelje in vse druge ljudi. Naj bodo ti decembrski dnevi priložnost, da vsaj kaki osebi (potrebni pomoči) polepšamo dan z drobno pozornostjo; vseeno, ali je to drobno darilce ali dobro delo.
Žal vas sv. Miklavž letos ni smel povabiti na srečanje v župnijsko cerkev zaradi zdravstvenih ukrepov. On bi lahko prišel, saj ni v rizični skupini, kljub temu, da ima sivo brado. Tudi darila bi lahko preskrbel, čeprav je v teh časih bolj zapleteno z nabavo. Predvsem pa mu je žal, da vas ni mogel javno pohvaliti, da zdaj doma z domačimi več molite, posredno preko ekranov spremljate bogoslužje in tudi kakšne druge verske oddaje, še posebej pa za prizadevnost za verouk na domu.
Upajmo, da bo pa srečanje z Miklavžem drugo leto toliko bolj veselo. Otroci, kar od danes dalje se z pridnostjo pripravljajte nanj!

Naslovljeno na vas

POSLOVILI SMO SE
V ponedeljek, 30. novembra ob 14.00 uri na šentrupertskem pokopališču od +Amalije Basle iz Šentruperta 19. Dopolnila je 93 let.
V soboto, 5. decembra pa ob 14.00 uri pa na gomilskem pokopališču od +Kristine Pinter iz Grajske vasi 49. Zemeljsko življenje se ji je izteklo tik pred dopolnjenim 87. letom.
Številni bi se želeli pridružiti pri poslovilnem obredu, a okoliščine tega ne dopuščajo. Župnijsko občestvo pa ju priporoča Božji dobroti, naj ju sprejme v svojo luč in mir. Vsem žalujočim pa iskreno sožalje.

Kakor svetilniki
Zakon je obenem najbolj intimen odnos in hkrati tudi javna ustanova. Kot vsi zakramenti, zakrament svetega zakona prinaša Božjo ljubezen tako v širšo skupnost kot tudi posameznikom, ki so vanjo vključeni.
Zakonca sta znamenje za druge. Nista le zgled prijateljem in družini, kako Bog ljubi, temveč Božjo ljubezen prinašata na svet na zelo praktičen način. Kakšen je Bog? Vemo, da je Bog ljubezen, Bog je sočuten in radodaren. In predvsem: Bog je zvest. V Vsakdanjem življenju zvesti zakonci družbi oznanjajo, da na Boga lahko vedno računamo.
V krščanskem izročilu lahko dom, ki sta ga zakonca ustvarila, imenujemo tudi »domača Cerkev«. O Božji ljubezni se otroci učijo najprej v svoji družini. Toda družina je tudi temeljna celica družbe; zakonsko in družinsko življenje sta šola za družbeno odgovornost. Zakonci s svojim zgledom otroke učijo, kaj je prav in kaj je narobe. Učijo se poštenosti, čuta služenja in pripravljenosti za skupno delo.
Vaš zakon je kakor svetilnik. Samodejno pričujete za svoje vrednote. (po: Krščanski zakon in družina: njuna lepot in izzivi)

Obvestilo: Župnijska cerkev je veliko časa odprta, zagotovo pa 1 uro pred sv. mašo. V cerkvi naj bi bili le posamezniki ali člani istega gospodinjstva ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov razkuževanja rok in maske. Če naletite na zaprta vrata, pokličite župnika in vam bo odprl. Možnost tudi za sv. spoved in obhajilo. Na voljo Družinske pratike in koledarji.

MAŠNI NAMENI

NED – 6.12.
2. ADVENTNA NEDELJA
Nikolaj (Miklavž), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

PON – 7.12.
Ambrož, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Amalijo Basle – osmina

TOR – 8.12.
Brezmadežno spočetje Device Marije
17.00 za +Miro (god) in Antona (r. d.) Turk

SRE – 9.12.
Valerija, mučenka
17.00 za +Antona Kovačiča ter starše Kovačič in Virant

ČET – 10.12.
Loretska Mati Božja
14.00 pogreb +Franca Turka
17.00 za +Jožefo Škoberne – oblet.

PET – 11.12.
Damaz I., papež
17.00 za +Leopoldino Vasle in vse Horvatove

SOB – 12.12.
Finian, opat
17.00 za +Kristino Pinter –osmina

NED – 13.12.
3. ADVENTNA NEDELJA
Lucija, devica, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

V tem tednu:
Obhajamo drugi največji Marijin praznik – praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije ali kar praznik Brezmadežne. Tudi ta praznik bo za večino omejen na dom, pa naj ne gre neopazno mimo naših družin.

Žal še ni izgledov za skorajšnje sproščanje zdravstvenih ukrepov in normalizacijo zbiranja v cerkvi. Da bi se le poglabljalo domotožje po njej.