Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovali so se mu. On pa je vse odslôvil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. Prijel jo je za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar pomeni: Deklica, rečem ti, vstani! Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe. (Mr 5,39–42)

BESEDA O BESEDI

JEZUS DAJE ŽIVLJENJE Mr 5,21–43

Apostol Pavel nas v svojem pismu Korinčanom (v odlomku, ki smo mu na današnjo nedeljo prisluhnili) spomni na mano, ki jo je Bog dal v puščavi. Naj si je je kdo nabral veliko ali malo, nihče je ni imel več kot ostali. Vsak je imel toliko, kot je potreboval. S tem nam vera končno daje pristop k enemu samemu življenju, ki se v vsej polnosti bohoti v vseh, ki so je deležni. To je vznemirljivo bogastvo vere in njena neverjetna skrivnost. Ali nam ni kar težko pristati na takšno globino vere, ki jo dosegata Jair in tista žena? Izgleda tudi, kot bi mi takšno spoznanje slabo razumeli. In še, ali ni Jezus prav zaradi vsesplošnega slabega razumevanja hotel tako zadržanost in celo molk glede teh ozdravljenj? Razen njega samega in bolnice nihče okrog njiju ni ničesar vedel. Tudi k deklici Jezus spet ni vzel s seboj nikogar razen treh apostolov, to je tistih, ki jih bo izbral kasneje tudi v vrtu Getsemani in bodo priče njegovega smrtnega boja. Ti trije so tudi priče Jezusovega spremenjenja na gori. Pole teh ne prenese ob sebi nikogar več kot le otrokovega očeta in matere, pa še njima »ostro zabiča, naj tega nihče ne izve«. Množice je, kot tudi nas, verjetno pritegnila samo zunanjost vseh teh stvari. Pravega, globokega pomena pa pri vsem skupaj niso bili sposobni odkriti. Taka znamenja ozdravljenja, ki bi pravzaprav morala kar kričati o zmagi nad smrtjo, niso pripomogla k ničemur drugemu, kot da so pri ljudeh še povečala tisto zgrešeno željo, da bi pač čim dlje ostali na zemlji in po možnosti v čim večjemu udobju. No, in tudi vse to je možno samo po moči tiste energije večnega življenja, ki ga daje Jezus.
Sedaj naj bi se ne vpraševali, če bomo v svoji veri znali posnemati Jaira ali bolno ženo. S tem bi se pravzaprav vmešavali v načrt, ki ga ima Bog z nami – in je vse odvisno samo od njega. Z druge strani je namreč nujno potrebno, da se odločimo, kako v tisti veri, ki nam jo Gospod že daje, resnično zaživeti. (povzeto po: T. Kompare, Bogoslužno leto B)

13. nedelja med letom

MOČ BESEDE

Prijel jo je za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar pomeni: Deklica, rečem ti, vstani! Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe. (Mr 5,40–42)
Beseda, izgovorjena ali napisana, ima moč, da gradi ali da podira. Da daje ali da jemlje. Da razodeva ali da prikriva. Da obnavlja ali da zapira.
Na začetku stvarjenja je bila beseda in beseda je bila Bog. Po besedi je Stvarnik poklical v bivanje vse, kar živi.
Tudi mi ljudje vstopamo v konkretnost odnosov po besedi. Z njo sporočamo in se sporazumevamo. Brez nje nimamo orodja, kakšni naj bomo. Kako naj sploh zaživimo. Vse misli in vsa hotenja človeka se osredinijo v besedi in se po njej prelivajo v čas. Brez besede smo nemi, nesposobni, da bi karkoli posredovali. Karkoli izrazili. Karkoli poimenovali. Tudi notranja komunikacija ne more uspeti brez besede. Šele z njeno pomočjo lahko vstopimo v dialog, pa čeprav s samim seboj.
Beseda torej ni le predmet razodevanja misli in čustev, ampak je življenje samo. Zato je moč besede neprecenljiva. Če se tega zavedamo, bomo z njo ravnali spoštljivo. Ne bomo je zlorabljali, a z njo tudi ne skoparili. Ne bomo je uporabljali kot sredstvo zla, ampak kot kelih žlahtnega obdarovanja. Odmerjena in resnična beseda namreč vliva življenje in prinaša mir. Je energija in frekvenca brezčasnosti, ki nas povezuje z Bogom. (po: P. Millonig, Zasidran v veri)

Prva počitniška nedelja
Dobri Jezus. Zaključili smo šolsko leto, ki je bilo polno zahtevnih izzivov. Čas boja z virusom je naše šolanje popolnoma obrnil na glavo, a s tvojo pomočjo nam je uspelo tudi ta razred pripeljati do konca. Hvala ti, ker si nam in našim staršem stal ob strani. Daj nam obilje mirnih počitniških dni. Spremljaj nas s
svojim blagoslovom, ti, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
A. K.

Počitnic naj ne bi preživljali kar »tja v en dan«, ampak si napravite načrt, v katerem ne sme izostati vsakdanja molitev – in kadar bo le mogoče – tudi nedeljska sv. maša. Kakor v počitnicah in dopustih nismo brez telesne hrane, tako tudi brez duhovne ne moremo biti.
Pa naj bodo počitnice in dopusti vsem lepi, prijetni, koristni, blagoslovljeni!

Naslovljeno na vas

Krščena sta bila
V nedeljo, 20. junija sta bila krščena: Neža Cizej iz Grajske vasi 34 in Maj Sirše iz Grajske vasi 48. s tem v polnosti vključena v naše župnijsko občestvo. Župljani se ju veselimo in jima voščimo uspešno rast v vsem dobrem. Staršem, botrom in sorodnikom čestitamo z željo, da bi bili otroku dobri kažipoti v polno krščansko življenje.

Poslovili smo se
V sredo, 23. junija smo se v župnijski cerkvi na Gomilskem, nato pa z pogrebnim obredom na gomilskem pokopališču poslovili od +župljanke Marije Podgoršek iz Grajske vasi 25. , ki je bila po dolgotrajni priklenjenosti na bolniško posteljo poklicana v večnost. Naj bo deležna sreče večnega življenja pri Bogu.

Nova zvonova za župnijsko cerkev na Gomilskem
Bosta bronasta in bosta nadomestila sedaj manjšega jeklenega in tako premostila glasovni razpon med velikim-jeklenim in starim-bronastim. Tehtala bosta ca 720 kg in 370 kg. prvi F, drugi A.
Bosta tudi okrašena:
Na prvem zvonu bo (podoba) prekrižani palmovi veji – simbol mučeništva, okras lipa, napis SLOVENSKI MUČENCI 20. STOLETJA, PROSITE ZA NAS /upamo, da je med njimi naš Izidor Završnik, pa tudi Janez Rančigaj/
Na drugem pa bo (podoba) Marijin monogram, okras vrtnica, napis MARIJA, MATI CERKVE, VARUJ NAS
Predvidena vsota je 28.000,00 eur v žalski livarni zvonov (ponudba iz Nemčije je bila za tretjino višja, ker je že zvišana zaradi velike podražitve materialov). Ta razlika bo v veliki meri pokrila stroške za kemblje in drugo opremo, ter nov mehanizem zvonjenja na električni pogon.
Župnija Gomilsko prosi za vaš dar—prispevek v ta namen. Lahko tudi nakažete TRR Župnija Gomilsko: NOVA KBM SI56 0400 1004 8653 831 namen: za zvonove. V naprej: Bog vam povrni!¸
Zvonovi zvonite, nas k molitvi vabite!

MAŠNI NAMENI

NED – 27  .6.
13. nedelja med letom
Ema Krška, vdova
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka
Sv. krst
Namenska nabirka pri obeh mašah

PON – 28.6.
Irenej, škof, mučenec
19.00 za +Ingrid Krumpak in sorod.

TOR – 29.6.
PETER in PAVEL, apostola
Ob 10.00 krizmena maša v stolnici
19.00 za vse Šmiglove in mamo Nose

SRE – 30.6.
Prvi rimski mučenci
19.00 za +Marijo Podgoršek –osmina
Sklep vrtnic

ČET – 1.7. prvi četrtek
Estera, svetopis. žena
V Šentrupertu ne bo svete maše
19.00 za +Milana –oblet., Anico Košenina
Molitev za duhovne poklice

PET – 2.7. prvi petek
Bernardin, duhovnik
19.00 za +Marijo Orožim, vse Mlinarjeve
Litanije Jezusovega srca

SOB – 3.7. prva sobota
Tomaž, apostol
19.00 za +Ivano– oblet. in Jakoba Drev
Litanije Matere Božje

NED – 4.7. – izseljenska
14. nedelja med letom
Urh (Uroš), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Štuseja
procesija
2 sv. krsta

V tem tednu: so pomenljivi dnevi ob vstopu v novi mesec— prvi četrtek, prvi petek, prva sobota. Vabljeni, tudi k zakramentom.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.

Ministranti: Matevž Basle, Timotej Jordan
Bralci Božje besede v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Sandi Završnik, v Št.R. II. Simeona Rakun, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da se potapljamo?« In vstal je, zaprétil vetru in rekel morju: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel
in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?«  (Mr 4,37–10)

BESEDA O BESEDI

GOSPODAR SVETA IMA VSE »POD KONTROLO« Mr 4,35–41

Bog je gospodar sveta in vladar ljudi. V Jobovi knjigi Bog ukazuje naravnim silam: »Do sem pojdeš in nič dalje!« Enako pravi tudi človeku, čeprav si mi ljudje domišljamo, da moremo neomejeno gospodariti nad ustvarjenim svetom. Če se človeku kaj malega posreči, že misli, da je ves svet njegov! Ko mlad človek konča šolanje, si domišlja, da je požrl modrost vsega sveta. Tisti, ki imajo za seboj nekaj življenjskih izkušenj, se takim domišljavcem smejejo, češ: kmalu boste spoznali, da je življenje še marsikaj drugega kot tisto, kar ste zvedeli v šoli! Božja modrost, zapisana v psalmih, pravi: »Zakaj hrume narodi in si ljudstva izmišljajo prazne reči? Tisti, ki stanuje v nebesih, se jim smeje!« Bolj modro je priznati Božjo moč in njegovo vednost kot pa se zaganjati zoper njega. – Božja beseda nas spodbuja k veri in zaupanju. Glavna misel razodetja je, da smo v Božjih rokah. Bog, ki obvladuje sile sveta, bo znal pomiriti viharje našega življenja, da se ne bodo obrnili nam v škodo. Pogoj je seveda zaupanje v njegovo bližino, v njegovo nenehno varstvo. Pred odhodom s sveta je Kristus svojim prijateljem učencem obljubil, da bo z njimi do konca sveta. Ni jim obljubil mirnega življenja brez težav in nadlog (mnogi pobožni ljudje mislijo, da bi moral Bog posebej skrbeti za mirno življenje »svojih«), a zagotovil jim je svojo bližino: »Na svetu boste imeli stisko, toda zaupajte: jaz sem svet premagal!« Čeprav je Bog dober in pravičen, dopušča, da trpijo tudi nedolžni, saj celo svojemu lastnemu Sini ni prizanesel. – Prav v Kristusovem trpljenju pa je odgovor na Jobovo vprašanje o trpljenju nedolžnega. Vera v Kristusa pomiri notranje iskanje. Toda vera mora biti močna in živa. Nekdo je lepo povedal: »Težje ko je breme življenja, močnejša mora biti vera.« Jezus nam vzklika: »Ne boj se, samo veruj!« (po: S. Čuk, Misli srca)

12. nedelja med letom

Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode.
On pa je bil na krmi in je spal na blazini. ( Mr 4,37)

Svetovno človeško zgodovino na pobudo kratkega odlomka iz Jobove knjige zlahka primerjamo z morjem. Gospodar je Bog. Določa meje, daje zakone, je neprestano blizu. To potrjuje njegova veličina, moč in delovanje. Kadar pridejo viharji (kot je v teh časih tudi Corona virus), se zdi, kakor da je »zaspal«
Preko morja človeške zgodovine plove ladja – to je Petrov čoln vesoljne Cerkve. Kdor je z Jezusom stopil na ladjo – kdor je postal kristjan, lahko z gotovostjo pričakuje tudi vihar. Doživel bo nevihte življenja – mnoge preizkušnje … Tudi današnji odlomek iz Božje besede nam je spregovoril, kako so apostoli z Jezusom doživljali hude ure. A kdor išče moč v veri, kdor zaupa Božjemu načrtu, ta je lahko miren. Gospod ga bo namreč pripeljal v varen pristan. A.K

Kadar v meni raste nemir, ker so valovi visoki in piha močan veter. Kadar izgubim svoj mir, ker se mi zdi, da težave presegajo moje opešane moči.
Kadar ničesar več ne razumem, ko mi krmilo uhaja iz rok in jadro ponori.
Kadar moje roke ne obvladujejo več vesel in čoln pluje po svoje …
Gospod Jezus, spomni me, da si ti tu, na krmi in mirno spiš na blazini.
In tvoj mir bo tudi moj mir. In tvoja moč bo tudi moja moč.

TRIDESETLETNICA NAŠE DRŽAVE SLOVENIJE
Dragi verniki! Lepo vabljeni k molitvi za našo državo Slovenijo. Če morete, se pridružite pobudi 24 ur posta in molitve za domovino, ki bo od 21. junija od 18. ure do 22. junija do 18. ure.

Molitev za domovino ob 30-letnici slovenske države
Gospod Bog, ob 30-letnici države Slovenije slavimo Tvojo dobroto. Zahvaljujemo se Ti za vse tvoje milosti in varstvo. Naj bomo ponosni na svoje korenine, iz njih živimo in rastemo. Sveti Duh, podeli nam zdravo pamet in ustvarjalni pogum! Emanuel – Bog z nami, obvaruj nas vsega, kar ogroža naše telesno, duševno in duhovno zdravje. Mati Marija in sv. Jožef, izprosita milost našim družinam, da bodo odprte za življenje in šole ljubezni za nove rodove. Amen

Naslovljeno na vas

Sedanji zvonovi župnijske cerkve na Gomilskem – štirje
Najstarejši, mali, bronasti (»navček«) je zase v nadstropju zvonika. Nima okrasitve ali napisov. Ni bil vključen v sistem zvonjenja na elektriko, zato že dalj časa ni aktiven. V novem sistemu pa naj bi bil.
Drugi je bronasti iz leta 1705, je od teh treh delujočih najmanjši. Ima reliefne okraske – rastlinski motiv in podobe svetnikov: Sv. Štefan, Sv. Vid, nadangel Mihael in Kalvarija in veliko napisanega v latinščini: STEFANUS PLENUS GRATIAE ET FORTITUDINE PROTEGAT NOS GRANDI ET FULMINE (Sv. Štefan poln milosti in moči, reši nas toče in ognja. Bolj spodaj pa OPUS GASPAR FRANCHI ANNO DOMINI 1705 DOMINI NOSTRI IESU CRISTI NAZARINI (Delo Gaspar Franchi v letu Gospodovem 1705. Gospoda našega Jezusa Kristusa Nazarečana).
Tretji zvon, drugi delujoči, je jekleni. Ima samo napis MCMXXII (je letnica 1922) in nad tem IHS s križem na H. na drugi strani pa KID (kar je kratica je kratica Kranjske industrijske družbe in nad kratico znamenje križa.
Četrti zvon, tretji delujoči, je najtežji. Glede napisov pa je vse isto kot na predhodnem. Je prav tako predhodni, je prav tako jekleni, iz iste livarne in istega časa.
Problema našega zvonjenja pa sta predvsem dva: dotrajan mehanizem električnega zvonjenja in ga zato želimo obnoviti in neuglašeni zvonovi, ker je glasovni razpon med prvim zvonom delujočim in tretjim delujočim prevelik, da bi ga mogel vmesni zvon premostiti. Zato naj bi tega zamenjali z dvema bronastima, ki bosta to zmogla.
Zvona naj bi do jeseni izdelali v livarni zvonov v Žalcu. Komu bosta posvečena, s čim okrašena, kakšna simbola ju bosta zaznamovala in kako se bosta glasila napisa na njima— pa bo povedano najbrž že v prihodnjih oznanilih.
Zvonovi zvonite, nas k molitvi vabite!

MAŠNI NAMENI

NED – 20.6.
12. nedelja med letom
Silverij, papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Ledinšek in Rihar, sorod
11.30 v GV 2 krsta

PON – 21.6.
Alojzij, redovnik
19.00 za +Jakoba (r. d.)
Ves junij vrtnice

TOR – 22.6.
Pavlin, škof
19.00 za +Franca Maka –oblet. in Antona in Marijo Basle

SRE – 23.6.
Agripina, mučenka
19.00 ob obletnici romanja v čast sv. p. Pia in v zahvalo za zdravje

ČET – 24.6.
Rojstvo Janeza Krstnika – kres
17.00 za +Ivana in Mladena Krsnik (v Šentrupertu)
19.00 za domovino

PET – 25.6. d. p. d.
Viljem, opat
DAN DRŽAVNOSTI
19.00 za +Franca Šrama—oblet

SOB – 26.6.
Ciril Aleksandrijski, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Stankota Slemenška

NED 27.6.
13. nedelja med letom
Ema Krška, vdova
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka
Sv. krst

V tem tednu:
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.
Molimo za domovino in sodelujmo pri sv. maši za domovino ob njenem častitljivem jubileju!
Prihodnjo nedeljo bo pri obeh sv. mašah namenska nabirka za škofijo. Se zelo priporoča.
Ministranti: Tjaša in Matevž Glušič
Bralci Božje besede v nedeljo: I. Mojca Strožer, Sandi Završnik; II. Saša Griguljak, Ivi Račigajv čast sv. p. Pia
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus rekel množicam: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.« (Mr 4,26–29)

BESEDA O BESEDI

STORI, KAR JE TVOJA DOLŽNOST, IN ZAUPAJ V BOGA Mr 4,26–34

Papeža Janeza XXIII. So imenovali Janez Dobri, ker je izžareval pristno evangeljsko dobroto. Nekoč je pripovedoval, kako na začetku svoje papeške službe od samih skrbi ni mogel spati. Ko je že bil skoraj pri kraju s svojimi močmi, mu je neke noči Sveti Duh navdihnil misel: »Janez, kaj se delaš tako važnega! Kaj pa misliš, da si? Kristus je skrbel za svojo Cerkev, ko tebe še ni bilo, pa bo tudi sedaj. Naredi, kar moreš, potem pa mirno spi!« In od takrat naprej je bil čisto miren. Naredil je, kar je bilo v njegovi moči, in trdno zaupal, da bo Bog storil vse, kar je potrebno.
Podobno mnogi ljudje, zlasti starši doraščajočih otrok, pogosto ne morejo spati od skrbi. Če so za njihovo vzgojo storili, kar jim je narekovala vest, zlasti če so svoja vzgojna prizadevanja pošteno podprli z zgledom doslednega krščanskega življenja in človeške plemenitosti, lahko mirno spijo. Zasejali so gorčično zrno in Bog bo njihovi setvi dajal rast. Trdno moramo verovati, da Bog deluje v svetu tudi danes. Njegovo delovanje ni bučno, ampak tiho in preprosto.
O tihem, človeškim očem skritem delovanju Boga govori današnja evangeljska prilika o setvi, ki raste, ko gre sejalec spat, in o gorčičnem zrnu, ki se razraste v velikansko drevo. Ko poljedelec spi in počiva, pravi Jezus, »seme poganja in raste in on sam ne ve, kako«. Pred očmi ima rast Božjega kraljestva, katerega seme je njegova beseda, shranjena v predragoceni žitnici Svetega pisma. S temi podobami hoče povedati, da je tudi za nas skrivnost, kako med nami raste Božje kraljestvo. Naša naloga je pripraviti semenu Božje besede ugodna tla, potem pa z vso ponižnostjo in odprtostjo sprejeti Božje navdihe in zaupati, da bo Bog naše napore vedno blagoslavljal. (po: S. Čuk, Misli srca)

11. nedelja med letom

Resnična ljubezen je tisto seme, ki umira, da lahko rojeva novo,
da lahko zraste nekaj, kar lahko ponovno rojeva ljubezen …
Ljubezen je torej v svojem bistvu podaritev samega sebe. Je popolnoma čista in lepa, a nezavarovana in ranljiva. Nima trdnjave in prostora, kamor bi se zatekla v uri darovanja. Živi edinole iz Jezusovega navdiha, njegovega zgleda, zato ne potrebuje zemeljskih čet in vojaške moči. Njena trajna veljavnost se napaja iz Božjih korenin. Gradi oblast v notranjosti srca in vlada na veke. Tudi če človeka, ki se daruje, ubijejo, njegova ljubezen ostane. Kot veličastno dejanje ostaja znamenje nepremagljivosti,
vidno daleč naokrog in slišno do desetega kolena. (po: P. Millonig, Zasidran v veri)

SKLEP VEROUČNEGA LETA 2020/21

Hvala Bogu, da smo kljub izrednim razmeram, ki jih je krojila epidemija, srečno prišli do konca. Vkljub vsemu smo doživeli v tem veroučnem letu dva izredno lepa in pomembna dogodka: v jeseni smo imeli slovesnost sv. birme in s tem nadoknadili kar bi moralo biti že v prejšnjem veroučnem letu in zdaj spomladi, pred koncem veroučnega leta še prvo sv. spoved.
Priznanje ste zaslužili vsi veroučenci, ki ste v teh posebnih okoliščinah verouka na daljavo, se trudili in sodelovali. Seveda so nekateri dali več od sebe, drugi manj—tako kot pri verouku v živo. Res pa je, da niste imeli vsi enakih pogojev, zlasti glede sodelovanja s strani staršev.
Posebna zahvala gre torej letos vam staršem, ki ste sodelovali pri verouku na domu, spodbujali svoje otroke in vključili v to dogajanje vso družino, ali vsaj čim večji del. Hvala, ker ste z otroki molili in preko medijev sledili sv. mašam.
Zahvala tudi ga. katehistinji Mariji in g. katehistu Simonu za ves trud za dobro otrok.
Zdaj v počitnicah, pa naj bi se tudi v verskem življenju trudili za okrevanje po tem težavnem obdobju in kolikor bo mogoče izšli iz te izolacije in oživili druženje pri bogoslužju in drugih dejavnostih. Župnik in katehet Martin

Oratorij na Gomilskem bo letos oratorij od 12. do 18. julija.

Vsi osnovnošolci, ki želite v počitnicah veliko lepega doživeti, čim prej oddajte prijavnico.
Starši spodbudite svoje otroke k udeležbi!

Naslovljeno na vas

YOUCAT – katekizem za mlade: Kako naj prav častimo v kruhu in vinu navzočega Gospoda?
Ker je Bog v posvečenih podobah kruha in vina resnično navzoč, moramo z največjim spoštovanjem shraniti svete darove ter moliti našega Gospoda in Odrešenika, ki je navzoč v Najsvetejšem. (KKC 1378–1381, 1418)

Če po obhajanju evharistije še ostanejo posvečene hostije, jih v svetih posodah shranimo v tabernaklju. Ker je v njem navzoče ‘Najsvetejše’, je tabernakelj najčastitljivejši prostor vsake cerkve. Pred vsakim tabernakljem pokleknemo. Gotovo bo Kristusa tisti, ki resnično hodi za njim, prepoznal v najrevnejših in mu v njih služil. Bo pa tudi našel čas, da bo ostal v tišini pred tabernakljem in daroval svojo ljubezen evharističnemu Gospodu.
Zdaj po prazniku Sv. Rešnjega telesa in krvi pa naj bi bile procesije pri vseh cerkvah v župniji. Tako je bilo leta in leta. Zdaj pa nam zdravstvena situacija postavlja hude ovire. Procesije bi morda nekako še uspeli speljati, a pred njo je sv. maša. Ker pa so naše podružnične cerkve lepe, a sorazmerno majhne, je v primeru, da je lahko zasedena le polovična zmogljivost cerkve, res premalo, še zlasti v primeru slabega vremena. Zato skušamo češčenje nadoknaditi

1. Molim te ponižno, skriti Bog nebes, ki v podobi kruha tajno bivaš res. Glej, srce ti svoje čisto izročim, saj pri misli nate v te se ves vtopim.
2. Moti se na tebi tip, okus, oko, a kar v veri slišim, verujem trdno. Vse je res, karkoli Božji Sin uči, in resnice od njegove večje ni.
3. Skrit si bil na križu kakor Bog samo, tu še kot človeka te ne zre oko; vendar Bog in človek tukaj si navzoč, prosim, kar je prosil ropar zdihujoč.
4. Tvojih ran ne gledam kot Tomaž nekdaj, vendar, da si Bog moj, te spoznam sedaj. Vedno bolj in bolj mi vero utrjuj, upanje, ljubezen v srcu pomnožuj.
5. O spomin, ki kažeš smrt Gospodovo, živi kruh, življenje daješ milostno: naj živim od tebe, milostno mi daj, in sladkost naj tvojo čutim vekomaj.
6. Daj krvi mi svoje, Jezus pelikan, usmiljen me očisti mojih grehov ran; saj premore ena sama kapljica zemljo vso oprati grehov madeža.
7. Jezus, ki te gledam skritega sedaj, želje hrepeneče mi izpolni kdaj: v raju mi odgrni mili svoj obraz, srečen naj Te v slavi gledam večni čas. Amen.

MAŠNI NAMENI

NED 13.6.
11. nedelja med letom
Anton Padovanski, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Turka
Sklep veroučnega leta

PON – 14.6.
Valerij in Rufin, mučenca
19.00 za +Antona Jelena (god)
Ves junij vrtnice

TOR – 15.6.
Vid, mučenec
19.00 za +Amalijo in Andreja Urankar

SRE – 16.6.
Beno, škof
19.00 za oba +Antona Šlandra

ČET – 17.6.
Albert, duhovnik
17.00 za +Ivana Novaka – 30. dan (v Šentrupertu)

PET – 18.6.
Marko in Marcelijan, mučenca
19.00 za +Viljema –oblet. in Pavlo Natek

SOB – 19.6.
Nazarij, škof
19.00 za +Ivana Rančigaja

NED 20.6.
12. nedelja med letom
Silverij, papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Ledinšek in Rihar, sorod
11.30 v GV 2 krsta

V tem tednu:
Sodelovanje pri bogoslužju Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.

V nedeljo ne bo sv. maše v Grajski vasi—zaradi omejitve je premalo prostora v cerkvi za sodelovanje pri sv. maši. Namesto procesije pa bo v župnijski cerkvi kratko češčenje.

Seja članov Župnijskega pastoralnega sveta bo to sredo ob 20.00 uri.

Ministranti: Matevž in Jakob Lončar člani lepo vabljeni!
Bralci Božje besede v nedeljo: I. Simon Brdnik, Anka Trogar, II. Melanija Hadolin, Anja Šket
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.« Odgovóril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.« (Mr 3,32–35)

BESEDA O BESEDI

DAR SVOBODE IN DOLŽNOST ODGOVORNOSTI Mr 3, 20–35

Nemalokrat slišimo očitek, zakaj Bog dopušča toliko hudega na našem svetu. V teh časih predvsem vse, kar je povezano s korona virusom. S svojo vsemogočnostjo bi vse to vendar lahko preprečil! Tudi to je stara »zgodba«, katere začetek je iskati v poročilu o prvem grehu v raju. Bog je ustvaril človeka »po svoji podobi«, kot bitje, obdarjeno s svobodno voljo, ker ni maral imeti poslušnega robota. Svoboda je neprecenljiv dar, hkrati pa tudi velika odgovornost. »Samo v človeških dušah se še bije boj med dobrim in zlim, samo tu je še mogoče vesolje izpopolniti ali pokvariti,« piše dr. Janez Janžekovič. »Svoboda nam ni bila dana v pogubo, marveč zato, da bi mogel človek doseči najvišjo možno stopnjo sreče, namreč zavest, da si je svojo srečo nekoliko tudi sam zaslužil.«
Človek sebi in drugim pripravlja najhujšo nesrečo, če dar svobode zlorablja, uporablja neodgovorno. Sam pri sebi in tudi pri drugih, posebno pri tistih, ki ne odločajo le o sebi, ampak tudi o drugih, pogosto zasledimo neko lahkomiselnost in brezskrbnost, v kateri se malo ali nič ne oziramo na posledice svoje odločitve. Velikokrat je vse podrejeno kapitalu ali drugim interesom. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je edini trdni temelj morale (in s tem urejene družbe) zavest odgovornosti za svoja dejanja pred vestjo, pred družbo in predvsem pred Bogom. Tega vsega pa sodobnemu človeku resnično manjka.
»Zavest odgovornosti pred Bogom daje človeškemu življenju tisto zadnjo resnost, ki odločanje v dobrem in slabem pokaže v vse drugačni luči,« piše pokojni nadškof Alojzij Šuštar. »Kjer se ljudje ne zavedajo svoje odgovornosti pred Bogom, sčasoma kaj lahko pozabijo tudi na svojo odgovornost pred lastno vestjo in pred družbo.« Človek sebi in drugim pripravlja najhujšo nesrečo, če dar svobode zlorablja, uporablja neodgovorno. Sam pri sebi in tudi pri drugih, posebno pri tistih, ki ne odločajo le o sebi, ampak tudi o drugih, pogosto zasledimo neko lahkomiselnost in brezskrbnost, v kateri se malo ali nič ne oziramo na posledice svoje odločitve. Velikokrat je vse podrejeno kapitalu ali drugim interesom. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je edini trdni temelj morale (in s tem urejene družbe) zavest odgovornosti za svoja dejanja pred vestjo, pred družbo in predvsem pred Bogom. Tega vsega pa sodobnemu človeku resnično manjka.
»Zavest odgovornosti pred Bogom daje človeškemu življenju tisto zadnjo resnost, ki odločanje v dobrem in slabem pokaže v vse drugačni luči,« piše pokojni nadškof Alojzij Šuštar. »Kjer se ljudje ne zavedajo svoje odgovornosti pred Bogom, sčasoma kaj lahko pozabijo tudi na svojo odgovornost pred lastno vestjo in pred družbo.« (po: S. Čuk, Misli srca)

10. nedelja med letom

GOSPOD, TI NAS POZNAŠ
Gospod, ti nas poznaš: radi bi ljubili, pa ne znamo; radi bi bili ljubljeni,
pa nismo sposobni sprejemati ljubezni;
radi bi pripravljali veselje, pa tolikokrat drugim prinašamo žalost.
Vse to nam povzroča bolečino in trpljenje. Pomagaj nam v naši nemoči!
Prosimo pa te tudi, da ostane naše srce takšno, kot je: občutljivo in ranljivo in z večjim hrepenenjem po ljubezni, pa čeprav nam je zaradi tega pogosto težko.
Ne pusti, da bi postalo ravnodušno in neobčutljivo – zakaj samo tako lahko drug drugega razumemo, drug drugega srečamo in smo blizu drug drugemu –
in zaslutimo, kaj si Ti – večna Ljubezen. Metka Klevišar

ORATORIJ 2021 NA GOMILSKEM

Sicer z današnjo nedeljo nima kakšne posebne povezave, bo pa imel, če mu boste danes posvetili kaj časa, se z otroki kaj pogovarjali o njem , ali pa kaj zmolili, da bi ga v teh okoliščinah lepo speljali, pa za animatorje, ki se že zavzeto pripravljajo na zahtevno poslanstvo.
Verjetno že veste, da bo v letošnjem letu osrednji oratorijski lik blaženi Carlo Acutis. Gre za prav posebnega in sodobnega svetnika, saj je verjetno edini med njimi, ki se lahko pohvali, da je v prostem času rad – programiral. Carlo je pri 15 letih umrl šele leta 2006. Po eni strani je bil običajen najstnik, ki je imel rad računalnike in gledal filme. Po drugi strani je bil v marsičem izjemen. Zaradi njegovega globokega odnosa z Bogom, žive vere, dobrosrčnosti in čudežev, ki se dogajajo po njegovi smrti, so ga ljudje že kmalu prepoznali za svetnika. Za blaženega je bil razglašen lani, 10. oktobra 2020.

Molitev za novoposvečenega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral in posvetil, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Škofovo geslo: Oče, poveličaj svoje ime! Jn 12,28

Naslovljeno na vas

Osem dni po prazniku svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev praznik srca Jezusovega. Pri češčenju Jezusovega srca jemljemo njegovo telesno srce kot naravni simbol ali znamenje nečesa globljega in obenem obsežnejšega, kakor pa le del Kristusovega telesa – kot simbol, ki nam postavlja pred oči vso ljubezen, s katero nas je Kristus ljubil zlasti v urah svojega trpljenja in darovanja do konca. Še danes je njegova ljubezen do nas enaka.
Častiti srce Jezusovo se torej pravi častiti Jezusovo osebo pod vidikom njegove odrešenjske ljubezni. To pobožnost je priporočil Jezus sam v tistem obdobju zgodovine Cerkve, ko je bila preveč poudarjena razumska vera, zanemarjena pa ljubezenska povezanost človeka z Bogom. (po: Molimo s Cerkvijo, leto B)

YOUCAT – katekizem za mlade: Ali je lahko kristjan popoln individualist?
Ne, kristjan ne more nikoli biti popoln individualist, kajti človek ima že po naravi družbeno razsežnost. (KKC 1877–1880, 1890–1891)
Vsak človek ima mater in očeta; sprejema pomoč od drugih in je dolžan pomagati ter razvijati svoje talente v dobro vseh. Ker je človek »podoba« Boga, na neki način odseva Boga, ki v svoji globini ni osamljen, temveč je troedini (in s tem življenje, ljubezen, dialog in izmenjava). Ljubezen je konec koncev osrednja zapoved za vse kristjane; po ljubezni smo v globini in v osnovi napoteni drug k drugemu: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (Mt 22,39)

OBNOVA IN DOPOLNITEV ZVONJENJA PRI ŽUPNIJSKI CERKVI
Že dalj časa se kaže potreba po obnovi (v glavnem zamenjavi ) naprav za avtomatsko zvonjenje na elektriko. Da bi še kaj izboljšali kvaliteto zvonjenja, smo dobili presojo strokovnjaka, ki je ugotovil, da je med velikim železnim zvonom in malim bronastim prevelik glasovni razpon, ki ga drugi železni zvon ne more premostiti. Namesto njega bi morala biti dva, da bi bilo zvonjenje lepo tudi za bolj občutljiva ušesa. Predlagana je bila nabava dveh bronastih zvonov namesto tega manjšega železnega. Na sestanku cerkvenih ključarjev—gospodarskega sveta naše župnije 17. maja je bilo dogovorjeno, da gremo v to. V zadnjem času so cene kovin, ki sestavljajo bron, zelo poskočile, pa smo dobili še ponudbo po stari ceni in smo se odločili zanjo. Iz livarne v Žalcu pa naj bi jih dobili jeseni. V tem času pa boste na potezi dobrotniki, ki doslej še niste nikoli odpovedali in zagotovo tudi tokrat ne boste.
Bogu v čast, ljudem v veselje!

MAŠNI NAMENI

NED 6.6.
10. nedelja med letom
Norbert, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Antona Kovačiča (r. d.) in starše Virant in Kovačič

PON – 7.6.
Robert, opat
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
Ves junij vrtnice

TOR – 8.6.
Viljem, škof
19.00 za +Ferdinanda Orožima in vse Jakovčeve

SRE – 9.6.
Primož in Felicijan, mučenca
19.00 za +Konrada Borštnerja

ČET – 10.6.
Edvard, duhovnik
17.00 za +Marijo in Albina Stepišnik ter sina Binija (v Šentrupertu)

PET – 11.6.
SRCE JEZUSOVO
19.00 za +Ivana Krsnika, sina Mladena in sestro Marijo Stepišnik

SOB – 12.6.
Srce Marijino
19.00 za +Jožico –oblet. in Ivana Vaš

NED 13.6.
11. nedelja med letom
Anton Padovanski, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Turka
Sklep veroučnega leta

V tem tednu: bo praznik Srca Jezusovega, priprava na sklep veroučnega leta /vsaj do srede morajo biti spričevala pri veroučiteljih/.

V nedeljo ne bo sv. maše v Šmatevžu—zaradi omejite premalo prostora v cerkvi. Namesto procesije pa bo v župnijski cerkvi kratko češčenje.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodilo: razkuževanje rok, nošenje mask, razdalja 1,5 m, razen za člane istega gospodinjstva. Sprostilo se je tudi na področju petja pri bogoslužju.

Ministranti: Ana in Jaka Srebočan
Bralci Božje besede v nedeljo: I. Majda Jelen, Elza Vasle, II. Petra Rančigaj, Marko Vasle
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž