Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.« Tedaj mu je Jezus rekel: »Pobêri se, satan, kajti pisano je: ›Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!‹« Tedaj ga je hudič pústil, in glej, angeli so pristopíli in mu stregli. (Mt 4,8–11)

BESEDA O BESEDI

NE SAMO OD KRUHA Mt 4,1–11

Nekateri bi nas radi prepričali, da človek živi samo od kruha in samo za kruh; samo od telesa in samo za telo.
Tovarne hrane in pijač tekmujejo, kateri njihovi izdelki bodo okusnejši. Pohištvena industrija ponuja opremo, v kateri se bomo počutili najudobneje. Avtomobilska industrija ustvarja avtomobile, v kateri bomo izgledali prestižno. Modne trgovine se hvalijo, da bo v njihovih oblekah naša postava najprikupnejša. Potovalne agencije nas prepričujejo, da bomo na najlepših destinacijah sveta, najpomembnejši in nas bodo razvajali kot bogove. Da ne omenimo, koliko denarja gre za lepotičenje, da bi naše telo izgledalo najlepše in najprivlačnejše.
Spletne strani in televizijski programi, ki razkazujejo in poudarjajo telesnost, praktično vsakodnevno vstopajo v naša stanovanja. Razni svetovalci in svetovalke učijo, da sta denar in telesni užitek človekova vrhovna vrednota. Športna igrišča postajajo vse bolj prerivališča. Geslo: zdrav duh v zdravem telesu se mora umikati drugemu geslu: ko gre za zmago, ne izbiramo sredstev.
V takem ozračju je postni čas, ki ga začenjamo, nesodoben. Besede o postu in pokori, ki postavljajo meje telesnim užitkom, zvenijo tuje. Jezusov klic iz puščave, naj ne živimo samo od kruha, nam neprijetno bije na naša ušesa.
Človeško telo je nekaj velikega. Tako tesno smo z njim povezani, da smemo reči: moje telo sem jaz. Toda jaz nisem samo telo, tudi duh sem. Bila so stoletja, ko so ljudje tako negovali duha, da so na telo pozabljali. Tega pretiravanja ne moremo hvaliti. Danes tako negujemo telo, da zanemarjamo duha. V občudovanju telesne lepote in njegove moči gremo predaleč, ugašamo duha, zapostavljamo omiko in krnimo skladnost človeške osebnosti. Tudi te skrajnosti ne moremo hvaliti. Jezusov klic v današnjem evangeliju, naj ne živimo samo od kruha, je toliko bolj sodoben, kolikor manj sodobno zveni. A na njem sloni naša vera! (po: F. Cerar)

1. postna nedelja

Satanov ples
Iz človekovega srca prihajajo vse hudobne misli.
Človeka ne more omadeževati nič, kar je zunaj njega.
Omadežujemo se sami, kadar prisluhnemo govorici padlih angelov.
Kadar nas prevzame peklenska razvratnost, odpor proti Božjemu redu.
Ko hudi duh pravi, da si smemo podvreči svet tako,
da prinašamo bolečino drugim.
Ko zatrjuje, da je največja avtoriteta človeški uvid in ne Božji nauk.
Ko zahteva, naj se predamo uživaštvu,
ker je askeza nesmiselno samoomejevanje. In mu sledimo.
Namera padlih angelov je, da bi človeka razčlovečili.
Da bi ga oddaljili od Boga.
Ko je človek notranje mrtev,
ga namreč lahko reši večne pogube samo še Božje usmiljenje.
Hudi duh stavi vse na to, da bi se Božje usmiljenje
ne dotaknilo notranje mrtvega človeka, kajti takrat je zmagal.
Iz Božjih rok je iztrgal človeško dušo in ji preprečil objem z Večnim.
Dokončen poraz človeka,
ki se je znašel onkraj ločnice med večnim mestom in morjem zla.
Vendar ni več poti nazaj.
Ni več prehoda v življenje, radost in mir.
Je le večno breme sovraštva, gnusobe in zavrženosti. (po: P. Millonig, Zasidran v veri)

Za vse nas je skušnjava življenjsko dejstvo. Hudič je odločen sovražnik, ki nas skuša stalno spraviti nazaj pod svoj vpliv. Če nas more le malo odvrniti od pokorščine Bogu, je že srečen. Ko to doseže v nas zaživi naša stara narava in ta stori preostalo. Vendar ni nujno , da skušnjava vodi v poraz. Lahko je tudi sredstvo, da dosežemo duhovno zdravje. Res je, da smo kot kristjani pod duhovno zaščito. Bog nikoli ne dopusti, da bi bili skušani preko svojih moči. Izhod je mogoč iz vsakega položaja. Vsaka skušnjava je dokaz, da nam je Bog dal svobodno voljo. (po: A. Knowles, Življenjsko krščanstvo)

Za ribo je lahko usodna skušnjava črv na trnku. Kaj pa zame? Kaj pa zate?
Dobro je poznati odgovor!

Naslovljeno na vas

Postni čas vabi, da se potrudimo in čim bolje pripravimo na največji praznik za nas kristjane – Veliko noč. Postni čas je priložnost, da se vsak dan za trenutek ustavimo in naredimo dobro delo, več molimo, se čemu odpovemo, radi delimo, bolj pogosto gremo k sveti maši … Post je priložnost, da se s krepitvijo osebne volje odpovemo »razkošju« v našem življenju in obogatimo odnos do sebe in drugega. To naj bo tudi med temami pogovora v tem času.

Krížev pót (latinsko Via crucis) je likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob. Križev pot sodi med standardno opremo katoliških cerkva. Sestavljen je iz 14 slik, ki imajo standardizirano vsebino in jih imenujemo tudi postaje (po starem štacijoni) križevega pota. . Povzete so po Svetem pismu in po izročilu.
Križev pot je poleg tega tudi molitev, ki jo verniki molimo, ko se spominjajo tega trpljenja.
Križev pot se je razvil iz pobožnosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusovi poti od mesta proti Golgoti. Ob poti so se ustavljali in molili, ob tem pa so se spominjali posameznih prizorov Jezusovega trpljenja. Križev pot se je razširil po Evropi zlasti po 13. stoletju, zaradi pobožnosti svetega Frančiška Asiškega in njegovih učencev.

PRI NAS Križev pot v postnih petkih vodijo posamezne skupine, sodelovalo pa naj bi čim več ljudi.
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil

Uvodno srečanje skupine 50+ bo v nedeljo, 5. 3. 2023 ob 8.30 uri v Domu srečanj.
Zakaj ne bi začeli z nečem, kar ponekod že dobro deluje in dobro dene?
Lepo vabljeni, da se pogovorimo o programu in terminu srečanj. (Komisija za oznanjevanje pri ŽPS)

Slovesnost 80. letnice mučeniške smrti Izidorja Završnika bo v nedeljo, 12. marca 2023 ob 10.uri. Vodil bo škof Stanislav Lipovšek.

MAŠNI NAMENI

NED – 26.2.
1. postna nedelja
Aleksander (Branko), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo Laznik in Mojco Rojnik
Sodelujejo skavti

PON – 27.2.
Gabrijel Žalostne Matere Božje, redovnik
17.00 v zahvalo za uspešno zdravljenje Marije in Toneta Z.

TOR – 28.2.
Ožbold (Osvald), škof
17.00 za +Olgo Viršček in Dragico Keršmanc
Slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 1.3.
Albin (Zorko), škof
17.00 za +Karola Semprimožnika

ČET – 2.3. prvi četrtek
Neža Praška, devica
17.00 za +Janeza Jelena
Molitev za duhovne poklice

PET – 3.3. prvi petek
Kunigunda, cesarica
17.00 Križev pot -vodijo sodelavci Karitas
Za +Ido Lazar

SOB – 4.3.
Kazimir, kralj, kvatre
17.00 za +Štefana Šlandra –oblet. in vse Koprivove, Litanije Matere Božje

NED – 5.3.
2. postna nedelja
Olivija (Livija), mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse Blaževe
10.00 za vse župljane—žive in rajne (v Šentrupertu)
blagoslov mrliške vežice v Št.R.
Pri obeh mašah nabirka za bogoslovje

KARITAS – Pomoč prizadetim v potresu v Turčiji in Siriji zbiramo v nabiralniku Karitas v cerkvi. Lahko tudi nakažete na TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: 00 626, namen: potres Turčija-Sirija

V tem tednu: prvi četrtek, prvi petek, prva sobota

Film o Jezusovem trpljenju bo v sredo ob 17.45 uri v Domu srečanj.

Napoved: v sredo, 8. marca bo na srečanju za odrasle gost frančiškan dr. Andraž Arko s temo Kristjan in film. Povabite še druge.

Dežurni ministranti: Pia Petek, Daša Štopfer
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Jure Vasle; II. v Šentrupertu: Simeona Rakun, Matjaž Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.« (Mt 5,44–48)

BESEDA O BESEDI

NA KAK NAČIN PA TI REŠUJEŠ SPORE? Mt 5,38–48

V današnjem evangeliju nam Jezus naroča, naj ljubimo tudi sovražnike. Izredno težka zahteva. Vendar ljubezen do sovražnikov ne pomeni odpraviti vse spore s sveta, ampak jih tako razreševati, da ne teče kri. Ne pomeni spregledati nasprotij, ampak graditi most in prek njega priti k sočloveku in civilizirano razrešiti spor. To velja tudi v politiki na vseh ravneh, med narodi in znotraj naroda. Ravno politiki najprej zamahnejo z roko, češ, to je sanjaštvo, čista utopija. Kdor tako govori, ni o Jezusu in evangeliju razumel ničesar. Kdor ljubezen do sovražnikov razglaša za sanjaštvo, naj pošteno pove, da ima Jezusa za sanjača.
Ljubezen do sovražnikov pomeni odpovedati se nasilju. Po evangeliju je nasilnež človek, ki sovraži, notranje zasužnjen, nesvoboden človek. Sovraštvo nosi svojo kazen s seboj. »Tvoje sovraštvo je tvoja kazen,« je nekdo zapisal, saj človeka samega notranje razjeda in uničuje. »Če sovražimo svoje sovražnike, jim dajemo veliko moč nad seboj: moč nad našim spanjem, apetitom, zdravjem in duševnim mirom,« je zapisal Andrew Canegie.
Če pri sporu kdo od vpletenih iz notranje svobode in pokončnosti ne napravi velikodušno prvega koraka, potem ni izhoda iz začaranega kroga nasilja. Ljubezen do sovražnikov ni norost, ampak razumnost, stvariteljsko dejanje. Pomeni, da imaš pogum narediti prvi korak. Kaže notranjo svobodo in pokončnost.
Mark Twain, ki je bil velik humorist, a tudi velik realist, je svetoval takole: »Preden se odločite, da boste ljubili svoje sovražnike, začnite malo lepše ravnati s prijatelji.« (po: B. Dolenc)

7. nedelja med letom – zadnja predpostna

POSTNI ČAS – pred vrati

Že od 4. stoletja naprej obhaja Cerkev štirideset dni pred veliko nočjo kot sveti čas. V začetku je bil to čas, v katerem so se katehumeni pripravljali na svoj krst, ki je bil na velikonočno vigilijo. To je bil tudi čas javne pokore, v katerem so ljudje, ki so javno grešili, delali pokoro – da bi bili na veliki četrtek ponovno sprejeti v Cerkev. Sčasoma pa se je vsa krščanska skupnost vključila v ta čas pokore, da bi pokazala svojo pripravljenost za spreobrnjenje in bi ob tem obnovila svoj lastni krst.
Oba vidika še danes prežemata postni čas. Gre za to, da se spomnimo svojega krsta: če pa razmišljamo o njem, se sprašujemo po svoji identiteti kristjana. Kaj mi to sploh pomeni? Kaj me je pri krstu nagovorilo in kaj se je z menoj zgodilo? Obredi krsta mi povedo, kdo sem kot kristjan. Krst je očiščujoča kopel. Očisti nas vseh motenj, vsega, kar onemogoča v nas pravo podobo Boga. Post je čas očiščevanja: zaobjema očiščenje, ki se je zgodilo pri krstu, saj nas očiščuje tako zunanje kot notranje. Post od jedi in pijače čisti telo, molitev in duhovne vaje, ki si jih za ta čas zadamo, pa čistijo našega duha.
Vsi smo v teh postnih dneh, ki jih začenjamo na pepelnično sredo z obredom pepeljenja, povabljeni, da v našem življenju kaj spremenimo. Ampak ne zgolj na zunaj, temveč tudi navznoter. To je namreč tudi čas urjenja za notranjo svobodo. Radi bi se osvobodili nuje, da bi morali vsako potrebo takoj izpolniti. To ne velja samo za potrebe po jedi in pijači, se razume, ampak za vse naše potrebe. Vadimo se v tem, da bi lahko sami odločali, katero potrebo bomo izpolnili in katere ne – in tudi kdaj bomo slednjo zadovoljili.
Si že izbral/a svoj izziv za te postne dni? (po: A. Grün, Oče, odpusti jim)

Zmernost je krepost, ki uravnava naš odnos do sveta in njegovih dobrin. Zmeren je človek, ki je in pije, dela in počiva, govori in molči – ne preveč ne premalo, ampak v ravno pravi meri. Ravna tako, kot je za razumno bitje primerno. Nasprotje zmernosti je nezmernost, ki ni samo v preveliki vdanosti jedi in pijači, požrešnosti in pijančevanju, ampak še bolj v grabežljivosti, častihlepnosti in morda še čem.
Zmernost v odnosu do vsega, kar je predmet poželenja naših oči, našega »mesa« in življenjskega napuha, človeka osvobaja in neizmerno osrečuje. Čas za tako osrečevanje nam prinašajo prav dnevi 40-dnevnega postnega časa. (po: S. Čuk)

Naslovljeno na vas

V večnost je bila poklicana
+Ana Zakšek iz Grajske vasi 48. Z brežiškega konca je pred 25. leti prišla k hčerki Anici na domačijo Šket –Mohorjevih. Zaradi rahlega zdravja, zadnja leta pa zaradi priklenjenosti na bolniško posteljo, ni bila toliko vključena v dogajanje v župniji in kraju. Je pa blagodejno vplivala z molitvijo. Zadnja leta je ob prvih petkih prejemala zakramente na domu. Pogreb je bil v Sromljah. Naj jo Bog sprejme v večno blaženost v nebesih.

VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE SE NADALJUJEJO
Srečanja so v Domu srečanj ob sredah ob 19.00 uri; če bi prišlo do kakšne izjeme, pa boste pravočasno obveščeni.
Prihodnje srečanje bo v sredo, 8. marca. Gost bo frančiškan p. dr. Andraž Arko s temo Kristjani v odnosu do filma /film je bil tema doktorata/. Bo zelo zanimivo za vse, zato se udeležite v čim večjem številu. To bo najbrž zadnje v tem krogu srečanj, kajti g. Martin Golob, s katerim je bilo dogovorjeno za sredo 22. marca, je dal odpoved zaradi drugih obveznosti. Morda pa kdaj drugič?

S februarske seje ŽPS – nekaj pobud in sklepov
Komisija za oznanjevanje:
– organizacija romanja v Međugorje in ostala romanja
– ustanovitev skupine za starejše 50+
– organizacija priložnostnih in tematskih razstav
Komisija za bogoslužje:
– vključevanje mlajših bralcev
– da se razširi krog molilcev rožnega venca (predvsem ženske)
– oblikovanje prazničnih sv. maš skupaj z g. župnikom
Komisija za dobrodelnost:
– obiskovanje starejših skupaj s Karitasom
– sodelovanje pri akcijah Karitasa s širšo podporo
– tematsko predavanje
Križev pot v postnih petkih vodijo posamezne skupine, sodelovalo pa naj bi čim več ljudi.

MAŠNI NAMENI

NED – 19.2.
7. nedelja med letom
Bonifacij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Karla Sirše –oblet. in sorod.
Posebej sodelujejo otroci 4. razreda

PON – 20.2.
Frančišek in Jacinta, fatimska vidca
17.00 za +Jožefo Rančigaj in vse Brežnove

TOR – 21.2. Pust
Irena (Mira), devica
17.00 za +Danico Košenina –oblet.
Slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 22.2.
Pepelnica, strogi post
Sedež ap. Petra
ZAČETEK POSTNEGA ČASA
17.00 za +Marijo Juhart –30. dan

ČET – 23.2.
Polikarp, škof
17.00 za +Francija Turnška –oblet.

PET – 24.2.
Matija, apostol
17.00 Križev pot
za +Vero Kunst

SOB – 25.2.
Alojzij in Kalist, mučenca
17.00 za +Amalijo in Andreja Urankar

NED – 26.2.
1. postna nedelja
Aleksander (Branko), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo Laznik in Mojco Rojnik
Sodelujejo skavti

V tem tednu: s pepelnico vstopimo v postni čas, ob petkih križev pot
Sestanek sodelavcev župnijske Karitas bo ta ponedeljek ob 17.45 uri v Domu srečanj. Vabljeni vsi člani.
Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri. Lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh.
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Magda Šalamon; II. Brigita S. Novak, Ivi Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa se vrni in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku, da te vrže v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča. (Mt 5,23–26)

BESEDA O BESEDI

OD BESED K DEJANJEM Mt 5,17–37

Nemški novinar Franz Alt, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja veliko pisal o nevarnosti atomske vojne, o krivicah in nasilju, je v nekem srečnem trenutku odkril zase svetopisemsko besedilo, ki smo mu prisluhnili v današnjem evangeliju. »Govor na gori me je zgrabil in me ne spusti več,« je zapisal, »meni, da mimo njega ne more nihče.« In kaj je vendar v tem govoru, da ostaja tako živ?
Glavni razlog je v tem, da hoče premagati najusodnejši razkol v krščanstvu, to je razkol med vero in vsakdanjim življenjem, med vero in poklicem, med vero in javnim, tudi političnim delovanjem. To bi lahko imenovali razkol med nedeljo in delavnikom. Ljudje s takšnim mišljenjem govorijo: »Vera je nekaj, kar opravim in odkljukam v nedeljo dopoldan, potem pa me en teden ne zanima več. V ponedeljek je služba, tam moraš biti realist, tam ni prostora za sanjarjenje in romantiko evangelija. Jezus je dober za nedeljske pridige, toda na delovnem mestu, v javnem življenju, v politiki je neuporaben. Kaj pa naj tam počneš npr. z njegovim načelom nenasilja, odpuščanja, ljubezni do sovražnikov?« – Če bi ta govor zares prebrali in premislili, bi v njem odkrili vse kaj drugega kot sanjarjenje in romantiko. To je besedilo s silnim nabojem in zahtevami. Človeka ne nagovarja nekje na površju, ampak nelagodno sega v njegovo notranjost. Kaže pot do samospoznanja in do spoznanja sveta. Ni tolažba, ampak predlog in načrt za ta svet, in sicer za boljšega! Če Jezus blagruje tiste, ki delajo za mir, če govori o spravi, odpuščanju, nenasilju, ljubezni, to ni svetobežna morala, ampak beseda, ki spreminja svet Vzemimo samo tisto misel, ko Jezus pravi: »Vašim prednikom je Mojzes ukazal.: Ne ubijaj!« Ob tem človek brž samovšečno pomisli, češ, nikogar nisem ubil. A Jezus me od zunanjosti lepo popelje v notranjost, ko pravi: »Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, je v srcu že postal ubijalec in zasluži, da pride pred sodbo.« Tu je konec izmikanja in opravičevanja. Ta beseda zadene vsakega. Vabi od zunanjosti v notranjost, od videza k resnici, onkraj mask in lepih besed. Prevedimo ga v življenje. (po: B. Dolenc)

6. nedelja med letom

UPANJE V MOJEM ŽIVLJENJU

Upanje dela moje življenje dragoceno. Upam na dragocen čas, ki mi je podarjen. Upam na dragocena srečanja, ki me čakajo, dokler še živim. Upam, da bo moje življenje dobro potekalo do konca in da bom našel svojo izpolnitev v Bogu. Upam na to, česar ne vidim, česar nobeno oko ni videlo in nobeno uho ni slišalo (prim. 1 Kor 2,9). Upanje, ki presega vse vidno, ima v človeški naravi svojo eksistencialno podlago. Ladislaus Boros, ki je prenesel filozofijo Ernsta Blocha v krščansko duhovnost, piše: »Človeško ‘življenje’ vedno pomeni: predokus nečesa drugega. Pričakovanje v nas ne bo ‘zaspalo’. Človek si izmišlja vedno nove želje. Njegovo bitje ‘se poganja naprej’ k temu, ‘kar še ni prisotno’. V človeku resnično deluje neuničljiv nagon, ki ga žene v smeri ‘dobrega konca’« (Boros, str. 81).
Dobra vaja je, da si ob vseh načrtih, ki jih imamo za življenje, ob vseh pričakovanjih, ki smo jih oblikovali za našo prihodnost, vedno znova predstavljamo: Da, to bi rad storil. To je moje življenje. Toda najpomembnejše šele prihaja. Vsi moji načrti so minljivi. Moje upanje pa se dviga čez vse vidno. Usmerjeno je na nevidno; usmerjeno je na nebesa.
To ni nikakršen beg pred mojim življenjem, ampak mi ravno to daje pogon, da se življenju prepustim brez strahu, da bi lahko šlo kaj narobe. Upanje mi podarja notranjo svobodo, da bom v tem svetu zapustil svojo življenjsko sled, da bom vložil vse moči, da bi živel zavestno in dobro življenje. Istočasno pa mi upanje daje občutek, da to še ni vse. S tega vidika mi upanje odvzema strah pred neuspehom, strah, da ne bi šlo, kot si želim. Upanje me osvobodi mojega racionaliziranja, s katerim se izogibam tveganju.
Ker ni potrebno, da bi moja hrepenenja izpolnilo bodisi moje delo, bodisi moji odnosi, bodisi moje življenjske situacije, se lahko potolažen in z notranjo svobodo prepustim svojim notranjim vzgibom. Ni se mi treba zavarovati, da bi si zagotovil, da bo resnično vse uspelo. Tvegam življenje. In imam trdno upanje, da bo življenje uspelo, četudi bi se v očeh ljudi ponesrečilo. (po: A. Grün, Ne zamudi svojega življenja)

Življenje vsakega je dragoceno. Še dragocenejša je duša,
ki mora ob naši ljubezni najti pot do svoje večne sreče.
(Stanko Cajnkar)

Naslovljeno na vas

SPOŠTOVANJE /posebno velja za mlade/

Samega sebe spoštujemo, ko imamo o sebi dobro mnenje in se tako tudi obnašamo.
Spoštujmo svoj notranji svet in ne odrivajmo misli, ker nam je težko odriniti na globoko! Ni treba, da nas je strah sveta, ki je v nas. Raziskujmo in odkrivajmo svoje talente, svoja znanja … in iščimo vedno najprej dobre reči – te so naš temelj. Bodimo ponosni nanje in se jih veselimo! Potem razmislimo o svojih strahovih, o temah, ki jih odrivamo ali si jih nočemo priznati.
Ker nas je strah iskrenosti do sebe in odzivov drugih (Kaj bodo rekli, če jim zaupamo nekaj, kar se dogaja globoko v nas?), pogosto zastavimo svoje telo. Telo je vidno, skoraj nič ni skritega – lahko ga polepšamo in uredimo –, naš notranji svet pa je neviden, zato ga je lažje skriti. Mediji so nam zgled slabega ravnanja s telesom: namesto da bi pokazali, kako zelo sta telo in notranji svet prepletena, telo v popkulturi postane nadomestek, mašilo za skrivnosti naše notranjosti. Saj poznate vzorec iz nadaljevank: če hoče kdo pokukati k tebi, mu hitro ponudi svoje telo, da slučajno ne odkrije, kdo si v resnici. To pa je boleče, saj sta naša notranjost in naše telo eno. Misli vplivajo na izraze na našem obrazu, vzroki za bolezni so pogosto skriti v naši psihi. Tako tudi razgaljanje in prenagljena spolnost uničita (samo)spoštovanje telesa in nas ranita, tako telesno kot psihično.
Če se spoštujem, ne igram žrtve, ne uživam v samopomilovanju, ne iščem vedno novih razlogov za jamranje. Zakaj bi to sploh počel? Kaj bi imel od tega? Odgovor: pozornost drugih in stalno zaposlene misli. Namesto da bi iskal dobre rešitve, svoje moči porabljam za jamranje, samopomilovanje, napletanje vedno novih razlogov za utrujenost, prezaposlenost …
Smiselno in pošteno do sebe in do drugih je takšno ravnanje ozavestiti in se ga postopoma tudi znebiti. Pomaga iskren pogovor s prijatelji, s fantom/dekletom, pravilno pa nas bo znal usmerjati tudi moder spovednik. (po: Rad te/se ima)

VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE SE NADALJUJEJO

Srečanja so v Domu srečanj ob sredah ob 19.00 uri; če bi prišlo do kakšne izjeme, pa boste pravočasno obveščeni.

Tretje srečanje bo v sredo, 8. marca. Gost bo frančiškan p. dr. Andraž Arko s temo Kristjani v odnosu do filma /film je bil tema doktorata/.
Četrto—zadnje v tem krogu srečanj bo srečanje v sredo, 22. marca. Gost bo g. Martin Golob.

Vse teme so aktualne, gostje pa taki, da nam imajo veliko povedati. Zanimivo bo tudi za mlade – dijake in študente, zato tudi lepo vabljeni , kot tudi vsi ostali. Povejte še drugim, povabite jih!

MAŠNI NAMENI

NED – 12.2.
6. nedelja med letom
Aleksij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo oblet in Alojza Tiselj in vse njune

PON – 13.2.
Kristina, vdova
17.00 Bogu v zahvalo

TOR – 14.2.
Valentin (zdravko), mučenec
17.00 za +Roziko in Janeza Potočnik in Slavo Rančigaj
Slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 15.2.
Klavdij, redovnik
17.00 za +Ivanko, Milko Grah in vse Naclnove

ČET – 16.2.
Julijan, mučenec
17.00 za +starše Natek in Zgubič

PET – 17.2.
Aleš, spokornik
17.00 za +Justino Hudomalj –oblet.

SOB – 18.2.
Flavijan, škof
17.00 za +Ano Slakan

NED – 19.2.
7. nedelja med letom
Bonifacij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Karla Sirše –oblet. in sorod.
Posebej sodelujejo otroci 4. razreda

V tem tednu:
Seja Župnijskega pastoralnega sveta bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj. Vabljeni vsi člani.

Dežurni ministranti: Karin Jelen, Urban Rančigaj
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Anka Trogar; II. Saša Griguljak, Marko Vasle
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5,13–16)

BESEDA O BESEDI

VSAK KRISTJAN MORA BITI SOL IN LUČ V SVETU Mt 5,13–16

V starih časih je bila sol edina začimba, ki je dala hrani okus. Brez soli bi bila hrana brez okusa. Jezus pravi: kar je sol za hrano, so kristjani za svet. Kristjani so zato tu, da naredijo svet boljši.
Kot sol smo poklicani, da postanemo učenci, prijateljski in prijazni ter da živimo v miru med seboj. Kot luč smo poklicani, da pokažemo pot. Brez luči se zaletimo drug v drugega in pademo v jarek. Toda luč pravi: »Tu je pot, pojdi po njej; tu je nevarnost, izogni se ji.« Brez luči in soli bi bil svet v zelo slabem stanju, nezanimiv in nemogoče bi bilo živeti v njem. Z lučjo in soljo postaja svet varnejši in boljši. Dolžnost kristjanov je, da naredimo svet boljši. Toda kako naj to naredimo? Na enak način, kot delujeta sol in luč. Najprej se moramo razlikovati od hrane, preden je uporabljena. Če sol izgubi svoj okus, je neuporabna in ne more več narediti razlike. Luč se mora razlikovati od teme, da bi lahko pomagala. Zato pomeni biti sol in luč sveta biti drugačen od sveta. Če verniki nimamo ničesar, kar nas loči od nevernikov, smo kot sol, ki je izgubila slanost in zato ne more povzročiti razlike. In tisto, kar nas loči od neverujočih, ne smejo biti samo oznake in priponke, ki jih nosimo, ampak predvsem življenje, ki ga živimo.
Ljubezen je razpoznavni znak, po katerem lahko ločimo pravega kristjana od lažnega. Nadalje pa sol in luč delujeta tako, da se združita s stvarjo, ki bi jo rada spremenila. Sol ne more spremeniti hrane, razen če ne gre v hrano in jo spremeni od znotraj. Luč ne more pokazati poti, dokler ne sreča teme. Včasih kristjani mislijo, da je prava pot, da se držijo stran od družbe in popularne kulture. Toda če se skrivamo pred resničnostjo naše družbe in našega sveta, se lahko zgodi, da bomo skrili svojo luč pod mernik. Da bi naredili razliko, se moramo zdramiti in se soočiti.
Sol in luč nista namenjeni sami sebi, ampak sta za to, da ju razdajamo drugim preko dobrih del. Tako ‘vaša luč sveti pred ljudmi. Da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih’. (po: E. Mozetič)

5. nedelja med letom

V današnjem evangeljskem odlomku Gospod govori svoji skupnosti, ki je izvirala iz judovstva. Vemo, da gre za skupnost “ubogih”, za skupnost, ki jo je preganjal, sovražil in brisal lastni narod, skupnost, ki je ovirana v oznanjevanju Jezusovega imena. V resnici jih zaradi njegovega imena hudo žalijo. Skupaj s Štefanom so začetek tiste dolge vrste preganjanih samo zaradi tega, ker so bili kristjani; ta vrsta se v zgodovini nadaljuje še danes.
– Kako se odzvati na tako stanje? S krotkostjo in tako, da kot Jezus živimo iz vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust in ki vedno odmeva v Svetem pismu. Predstavlja velike priče vere, zlasti preroke. Učenec, ki ga je njihovo pričevanje okrepilo in ki to pričevanje nadaljuje, je prepričan, da je del pravega in novega Božjega ljudstva, da je nadaljevalec tiste zgodovine odrešenja, ki so jo napovedovali preroki in ki se izpolnjuje v Jezusu. Zato jim Jezus pravi: “Veselite in radujte se,” to je, ne izgubite poguma, ker “Vi ste sol zemlje /…/ Vi ste luč sveta.”
– Jezus tega ne pravi, ker bi oni to bili, ampak so to zato, ker je on rekel, ker jih je poklical in jih je, ko je dobil njihov pristanek, uvedel v njihovo nalogo soli in luči, kakor bo kasneje naredil s Simonom, ki mu bo zaupal nalogo Petra. Učenec je sol zemlje in luč sveta, ker to hoče Jezus.
– Sol, ker svetu dajo okus, okusnost. Brez njih bi bil svet plehek, brez smisla. Luč: gorje, če bi jih ne bilo. Kako bi človeški zgodovini uspelo hoditi po poti odrešenja in se preoblikovati v Božje kraljestvo? Niso neka luč, ampak so luč in svet bi brez njih, kakor brez Jezusa, znova padel v mrak, v smrtno temo. (po: M. Galizzi, Evangelij po Mateju)

Luč je prvo delo Boga Stvarnika in vir življenja. Prerok Izaija je dejal: »Če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in sitiš revežu grlo, bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan« (Iz 58,10). Modrosti se torej pripiše ugodne učinke soli in luči. Gospodovi učenci so namreč poklicani, da dajo svetu nov »okus« in ga zaščitijo pred propadanjem z Božjo modrostjo, ki odseva na Sinovem obličju, saj je on »resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka« (Jn 1,9). Združeni z njim lahko kristjani razširjajo med temino ravnodušnosti in sebičnosti luč Božje ljubezni, resnične modrosti, ki daje smisel človeškemu bivanju in delovanju. (papež Benedikt XVI.)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
To prvo februarsko soboto, 4.2., smo se s sv. mašo v župnijski cerkvi, nato pa na gomilskem pokopališču poslovili od našega župljana +Janeza Jelena z Gomilskega 25. Bog naj ga obilno nagradi!

OŽIVILI SMO VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE
Srečanja so v Domu srečanj ob sredah ob 19.00 uri; če bi prišlo do kakšne izjeme, pa boste pravočasno obveščeni.

Drugo srečanje bo v sredo, 8. februarja. Gost srečanja bo polzelski župnik g. Urban Lesjak s Temo Župnijsko občestvo in mladi.

Tretje srečanje bo v sredo, 8. marca. Gost bo frančiškan p. dr. Andraž Arko s temo Kristjani v odnosu do filma /film je bil tema doktorata/.
Četrto—zadnje v tem krogu srečanj bo srečanje v sredo, 22. marca. Gost bo g. Martin Golob.
Vse teme so aktualne, gostje pa taki, da nam imajo veliko povedati. Zanimivo bo tudi za mlade – dijake in študente, zato tudi lepo vabljeni , kot tudi vsi ostali. Povejte še drugim, povabite jih!

YOUCAT – katekizem za mlade: Kakšna nevarnost izhaja iz medijev?
Mnogi ljudje, predvsem otroci, verjamejo temu, kar so videli v medijih. Če se v znamenje zabave poveličuje nasilje, se odobrava asocialno obnašanje in se človeška spolnost banalizira, so se spozabili tako odgovorni v medijih kot tudi nadzorni organi, ki bi to morali prepovedati. (KKC 2496, 2512)

Ljudje, ki delajo v medijih, se morajo vedno zavedati, da imajo njihovi izdelki vzgojni učinek. Mladi se morajo vedno znova kontrolirati, ali lahko uporabljajo medije svobodno in s kritične distance ali pa so jih določeni mediji že zasvojili. Vsak človek je odgovoren za svojo dušo. Kdor prek medijev konzumira nasilje, sovraštvo in pornografijo, duhovno otopi ter sam sebi škoduje.

MAŠNI NAMENI

NED – 5.2.
5. nedelja med letom
Agata, devica, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Elizabeto Obreza

PON – 6.2.
Doroteja, mučenka
17.00 za vse Pozničeve

TOR – 7.2.
Egidij, redovnik
17.00 za +Miro –oblet. in Antona Turk

SRE – 8.2. Prešernov d.
Hieronim, redovnik
17.00 za +Jožefa (r. d.) in Frančiško Rožič

ČET – 9.2.
Apolonija (Polona), mučenka
17.00 za +Franca Pintarja

PET – 10.2.
Sholastika, redovnica
17.00 za +Janeza Jelena –osmina

SOB – 11.2.
Lurška Mati Božja – Svetovni dan bolnikov
17.00 za +Binija Stepišnika

NED – 12.2.
5. nedelja med letom
Aleksij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo oblet in Alojza Tiselj in vse njune

V tem tednu: s ponedeljkom spet redni verouk.

Versko srečanje za odrasle bo v sredo ob 19.00 uri. Gost srečanja bo polzelski župnik g. Urban Lesjak s temo Župnijsko občestvo in mladi. Lepo vabljeni vsi, tudi mladi.

Dežurni ministranti: Mitja Mak, David Zupančič
Bralci v nedeljo: I. Mojca Strožer, Elza Vasle; II. Tilen Natek, Marija Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž