BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba.
Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.« (Mr 13,26–27.30–31)

Beri naprej →

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Sedél je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva nôvčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico. Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.« (Mr 12,41–44)

BESEDA O BESEDI

DOLGA OBLAČILA Mr 12,38–44

Jezus v današnjem evangeliju svari pred pismouki, ki se radi kažejo v dolgih oblačilih in opravljajo dolge molitve. – Jezusa ne bi prav razumeli, če bi sklepali, da nasprotuje dolgim oblekam in dolgim molitvam. Prav tako bi bili v zmoti, če bi mislili, da zahteva, naj bo oboje kratko. To dvoje spada med tiste zunanje reči, ki same po sebi niso ne dobre ne slabe. Postanejo pa dobre, kadar jih kdo uporablja z dobrim namenom, in slabe, kadar jih uporablja s slabim. Taki so bili nekateri izmed pismoukov: lakomni, slavohlepni in hinavski. Da bi pa naredili na ljudi vtis duhovnosti in svetosti, so si nadevali dolga oblačila in javno opravljali dolge molitve. Zunanje znake pobožnosti so zlorabljali z namenom, da bi prekrili notranjo pokvarjenost. Jezus je to popačenost razkrinkaval in poslušalce opozarjal, naj temu sprenevedanju ne nasedajo. – Priložnost, da to svoje poučevanje dopolni, se mu je ponudila, ko je prišel v tempelj. Opazil je, kako so nekateri metali denar v zakladnico. Gotovo je bil marsikoga med njimi vesel, ko je videl, kako velik del svojih dohodkov prispeva za hišo njegovega Očeta. Apostole pa je spet opomnil, naj ne nasedajo zunanjemu videzu. Bogat dar, ki ga nekdo da, je lahko zares znak njegove velikodušnosti. A je tudi možno, da je le maska, pod katero skriva notranjo pokvarjenost. Prav tako je z revnim darom: lahko je znak darovalčeve notranje revščine, lahko pa se za njim skriva biser vere in ljubezni. Tak biser je bilo srce vdove, ki je vrgla v zakladnico le borna dva novčiča. – Bog nam ne določa, kako naj se oblačimo, kakšne molitve naj opravljamo in kakšne darove naj nosimo v cerkev. Vsakdo naj se ravna po lastni presoji. Z nobeno zunanjostjo pa ga ne bomo pretentali in z nikakršnim darom ga ne bomo preslepili, da ne bi videl v našo notranjost in precenil vrednosti našega srca. (po: p. F. Cerar, Beseda da Besedo)

SVETO BOGOSLUŽJE

NED – 11.11.
32. nedelja med letom
Martin (Davorin), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 v zahvalo za dobro letino in zdravje (v Grajski vasi)

PON – 12.11.
Jozafat Kunčevič, škof,učenec
17.00

TOR – 13.11.
Stanislav Kostka, redov.
17.00

SRE – 14.11.
Nikolaj Tavelić, mučen.
17.00

ČET – 15.11.
Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj
16.00 ne bo sv. maše (v Šentrupertu)
17.00

PET – 16.11.
Jedrt (Jerica), redov.
17.00

SOB – 17.11.
Elizabeta Ogrska, redovnica
17.00

NED – 18.11.
33. nedelja med letom
Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 (v Šmatevžu)

Sestanek Tajništva ŽPS bo v sredo ob 19.00 uri v župnišču. Udeležimo se.

Sestanek za starše veroučencev šestega razreda (gomilske in šentrupertske skupine) bo v petek ob 17.45 uri v Domu srečanj. Starši, pridite zagotovo.

Mladinski –srečanje za dekleta in fante bo v soboto 18.30 uri v Domu srečanj.

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Jezus mu je odgovoril: »Prva zapoved med vsemi je ›Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, edini Gospod. Ljubi torej Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem in vso močjo.‹ To je prva zapoved. Druga je tej enaka: ›Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.‹ Večja od teh ni nobena druga zapoved.« (Mr 12,29–31)

BESEDA O BESEDI

ZA KAKŠNO LJUBEZEN GRE? Mr 12,28b–34

»Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo.« Beremo v današnjem evangeliju. Naštete sposobnosti pomenijo naslednje: Srce pomeni moč volje, duša življenjsko moč, mišljenje moč razuma; poleg vseh naštetih je omenjena še življenjska moč nasploh. Jezus med vsemi naštetimi sposobnostmi ni hotel potegniti ostre meje, pa tudi ni imel namena izčrpno govoriti o vidikih našega notranjega življenja. Hotel je povedati, da moramo vse svoje moči, brez izjeme, postaviti v službo ljubezni do Boga. Vsako našteto sposobnost naj bi »vso« dali v službo ljubezni do Boga. Z vso intenzivnostjo in vsemi svojimi zmožnostmi naj bi svoje sposobnosti usmerili v ljubezen do Boga. Z vsem, kar smo, naj bi odločno in v ljubezni bili predani Bogu. – Tu se nam postavi veliko vprašanj. Je to kdo že kdaj dosegel? Obstaja kakšna možnost, da bi izpolnili to zapoved? Kdo lahko o sebi trdi, da ljubi Boga na tako popoln način? In kakšen je naš dejanski odnos do Boga? Ali ni večkrat tako, da na Boga sploh ne mislimo, da ravno zanj nimamo časa, da dvomimo in z Bogom nimamo kaj početi? Kako je mogoče samega sebe pripraviti k ljubezni do Boga? Ali je ljubezen mogoče zapovedati in aktivirati s pomočjo volje?
Jezus s to zapovedjo ni mislil enega samega dejanja, ki bi ga bilo mogoče izvršiti naenkrat. Gre za življenjsko nalogo. Ljubezen do Boga, v vsem življenju, je naš cilj. Z ljubeznijo je mišljen odnos, v katerega vstopimo s svojo celotno osebo. Kadar samo nekaj darujemo, kadar samo izgovarjamo molitvene obrazce, kadar darujemo stvari, ki niso del naše osebe, in kadar se to dogaja, ne da bi se pri tem angažirali s svojo celotno osebo, takrat ne ljubimo in zgrešimo smisel svojega življenja. V ljubezni je v igri lastna oseba. Ljubezen je vsaka oblika osebnega srečanja z Bogom, pač glede na naše različne zmožnosti in sposobnosti. In zapoved zahteva, da se z vsem, kar smo, Bogu popolnoma predamo. (po: K. Stock, Jezus – veselo oznanilo)

31. nedelja med letom—zahvalna

ZAHVALNA NEDELJA

Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Maša je prošnja in zahvala ob enem, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom.
Pri mašah na zahvalno nedeljo se verniki, duhovniki in škofje s hvaležno držo zahvalijo drug drugemu in Bogu za vse prejeto v minulem letu. Zahvala bližnjemu pomeni utrjevanje dobrih vezi in graditev občestva. Hvaležnost Bogu spominja na Darovalca dobrega.

ZAHVALA
Hvala vsem in vsakemu za vsak dar in vsako dobro delo namenjeno župniji, našim cerkvam ali meni osebno. Bog vam obilno povrni.

Zahvalna nedelja in njeni odmevi:
– na samo zahvalno nedeljo (4.11.) bomo zahvalno pesem zapeli v župnijski cerkvi pri prvi sv. maši, pri drugi pa v šentrupertski cerkvi,
– v cerkvi v Grajski vasi bo naslednjo nedeljo (11.11)
– v šmatevški cerkvi pa 18.11.
Pri podružnicah bo torej vedno ob 10.00 uri—v župnijski cerkvi pa bo takrat samo jutranja sv. maša. Imamo pa se letos za kaj zahvalit, tudi kar se letine tiče!

Tako blizu smo izteku tega leta, da se že spogledujemo z novim: nabavite lahko Marijanske koledarje in pratiko za 2019. leto.

Naslovljeno na vas

OKTOBRA V NAŠI ŽUPNIJI

Prvi dan tega meseca smo obhajali praznik vseh svetnikov. V bogoslužju so nam bili predstavljeni kot naši vzorniki, ki naj jih posnemamo. Toda kako? Njihovi zgledi svetosti se nam zdijo nedosegljivi, a ne smemo zgubiti poguma. Obstajajo pričevanja, ki so nam v pomoč in nas navdihujejo in ni potrebno, da jih preprosto kopiramo, kajti to bi nas lahko vodilo celo proč od posebne poti, ki jo ima Bog v mislih za nas. Pomembno je, da vsak spozna svojo lastno pot, da iz sebe izvabi najboljše, najbolj osebne darove, ki jih je Bog položil v njegovo srce (prim. 1 Kor 12,7), ne pa, da si brezupno prizadeva posnemati nekaj, kar ni zanj. Prisluhniti je treba v molitvi, da prepoznavaš znamenja, ki ti jih daje. … O da bi spoznal, kaj želi Bog povedati svetu po tvojem življenju! Pusti se prenavljati Svetemu Duhu, da se ne boš izneveril svojemu dragocenemu poslanstvu. Bog ga bo pripeljal k izpolnitvi navkljub vsem tvojim napakam in zgrešenim korakom; poskrbel bo, da ne boš zašel iz poti ljubezni, ampak boš ostal sprejemljiv za njegovo nadnaravno milost, ki očiščuje in razsvetljuje.

Generalno čiščenje Doma srečanj bo v torek od 14. ure dalje—dobrodošli tudi kasneje. Naprošamo člane ŽPS (na zadnji seji je bila sprejeta ta odločitev), starše veroučencev in vse, ki ste pripravljeni narediti to dobro delo.

SVETO BOGOSLUŽJE

NED – 4.11. ZAHVALNA
31. nedelja med letom
Karel (Drago) Boromejski, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 (v Šentrupertu)
Obe sv. maši zahvalni

PON – 5.11.
Zaharija in Elizabeta, starša Janeza Krstnika
17.00

TOR – 6.11.
Lenart, opat
17.00

SRE – 7.11.
Engelbert, škof
17.00

ČET – 8.11.
Gotfrid (Bogomir), škof
16.00 (v Šentrupertu)
17.00 bogoslužje Božje besede

PET – 9.11.
Posvetitev lateranske bazilike
17.00

SOB – 10.11.
Leon, papež, cekv. uč.
17.00

NED – 11.11.
32. nedelja med letom
Martin (Davorin), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 v zahvalo za dobro letino in zdravje (v Grajski vasi)

Generalno čiščenje Doma srečanj bo v torek od 14. ure dalje (več glej zgoraj).

Ustvarjalne delavnice na temo božiča in novega leta bodo v soboto od 10. do 13. ure v Domu srečanj. Otroci in mladi vabljeni.

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž