Vsako leto se župnija posebej veseli tiste nedelje in tistih naših najmlajših, ki prvič prejmejo zakrament sv. Evharistije, ki velja za Najsvetejšega in v katerega so naravnani vsi ostali zakramenti. Letos je bilo kar devetnajst prvoobhajancev in bila je nedelja, Sv. Trojice, 26. 5. 2013.
To je praznik za vso župnijo in za vsakega od nas. Skoraj ni odraslega človeka, ki ne bi imel kakršnega koli spomina na ta dan. Pogled na zbiranje prvoobhajancev pred cerkvijo, njihova enotna, angelsko bela oblačila in prihod g. župnika z ministranti, prebudi posebna čustva pri vseh prisotnih. Mimohod v cerkev skozi slavolok, na katerega so starši na prednjo stran zapisali: »Pozdravljeni prvoobhajanci«, je bil zelo slovesen! Že ob vhodu v cerkev nas je na čisto poseben dan opozarjalo žitno klasje, domiselno speto v snopiče, v cerkvi pa usklajeno še z nežnimi marjeticami. Tudi slovesni mašni plašč je nosil znamenje klasja in grozdja, ki čaka na spremembo preko kruha in vina v Jezusovo telo in kri.
Pozdravni nagovor sta svečano opravila Ana Jelen in Aljaž Lončar. Nekaj spodbudnih besed je letošnjim prvoobhajancem v imenu vseh njihovih predhodnikov, namenila Melanija Hadolin. Prižiganje in podaja krstnih sveč za obnovitev krstne zaobljube, pa posebej močno predrami čustva staršev, botrov in ostalih najožjih sorodnikov prvoobhajancev, utrne se tudi kakšna solza in pridejo trenutki spominov.
Pritegnil nas je obred polaganja darov na oltar skupaj s spremnim besedilom, ki ga je prebrala Nika Jelen. Po opravljeni evharistiji, spremembi kruha in vina, se je zgodil najbolj pričakovan dogodek. Prvi zaresen prejem in okus sv. hostije.
Ob koncu slovesnega bogoslužja se je Karin Kugler v imenu vseh prvoobhajancev zahvalila g. župniku, Martinu Cirarju, za brezpogojen trud in potrpežljivost, dober vzgled in nauke, ki so jih prejeli. Večina staršev se vse bolj zaveda težavnega obdobja za svoje otroke in naporov, ki so potrebni za njihovo pravo vzgojo. V imenu staršev je Saša Podbregar poudarila, da je za premagovanje neizogibnih težav pomembno upanje, močna volja in vztrajnost. Svoje izvajanje je podkrepila z Jezusovimi besedami: »Jaz sem luč sveta, kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja.« G. župnik je vsakega prvoobhajanca posebej obdaril: Staša, Zalo, Gašperja, Žana, Tajo, Ano, Niko, Davida, Davorja, Jureta, Tamaro, Karin, Aljaža, Paskala, Miho, Anjo, Leo, Nejca in Urbana. Tudi župnijsko občestvo ni ostalo brez zahvale g. župniku za njegov trud in staršem, ki so delovali v skladu z Jezusovim naročilom: “Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in jim ne branite, kajti takšnim je namenjeno božje kraljestvo.” Manjkalo tudi ni darilo za prvoobhajance. Slika, na kateri je izvezen znak evharistije, kelih in hostija, jih bo v veroučni učilnici spominjala na enega najlepših dni v življenju in vzpodbujala k ravnanju, ki nam ga je naročil Jezus: »To delajte v moj spomin!«
Večina je cerkev zapustila pod slavolokom, na katerega drugo stran so starši zapisali: »Jezus, ostani z nami!«
Tekst: Marija Rančigaj
Foto: Marija Orožim
