CERKVENI MEŠANI PEVSKI ZBOR GOMILSKO
Letos jeseni bomo postali polnoletni. Mineva 18 let od kar sem na pobudo gospoda župnika Martina Cirarja pristopila k CeMPZ Gomilsko. »Samo igrala bi«, je rekel in me povabil, zborovodja pa bo nekdo drug. In tako se je začelo. V učilnici v »farofu« smo imeli vaje, dobivali smo se ob koncih tedna, saj mi obisk srednje šole ni drugače dopuščal, pevci pa so se s tem strinjali in tako se je začelo naše sodelovanje, ki je še vedno traja in bo v prihodnje postalo še globlje in močnejše.
Pri prvih urah petja nam je na pomoč priskočila gospa Anica iz Šempetra. Dala mi je nekaj napotkov glede petja in tako sem potem pred inštrumentom in zborom zrelih pevcev, ki so imeli za sabo že dobro utrjeno pevsko pot, ostala sama. Kaj to pomeni se takrat še nisem čisto zavedla, a sem se prepustila toku in tako sem pripomogla k ponovni oživitvi cerkvenega zborovskega petja v naši župniji. Seveda mi brez podpore članov pevske zasedbe ne bi uspelo, kot tudi brez podpore mojih domačih. Ta pot ni bila tako lahka. Ko se tako spomnim malo nazaj, je bilo kar dosti preizkušenj, katere pa so dale nove zagone in ideje.
Zbor je v začetku delovanja štel 26 članov. Volja do petja in želja po druženju nas povezuje še danes, ko zbor šteje še samo 19 članov. Žal so nas nekateri bili primorani za večno zapustit, a se na njih še vedno spomnemo, sploh kakšnih veselih trenutkov in se tako pošteno nasmehnemo.
Družimo se na tedenskih vajah, kjer pridno urimo naše glasove in širimo repertoar. V teh letih smo prečesali kar lepo število pesmi in vsaka po svoje je lepa in izžareva neko energijo, ki da človeku novo moč. Nekatere zahtevajo veliko vztrajnosti in »dudlanja«, a trud je poplačan z dobro kritiko.
V glavnem smo usmerjeni v bogoslužna besedila. S petje popestrimo nedeljske maše in s tem pripomoremo k bolj doživetemu in polnejšemu bogoslužju. Seveda se kdaj tudi kaj zalomi, vendar to hitro in neopazno popravimo, zraven pa se tudi malo nasmehnemo.
Ob 10 letnici delovanja smo na god Sv. Cecilije imeli tudi lastni koncert v cerkvi; bil je zelo dobro obiskan, odzivi poslušalcev pa še danes odmevajo v naših glavah. Takrat smo s strani tedanjega škofa mariborske škofije, dr. Franca Krambergerja prejeli tudi posebno priznanje za naš trud in takratno delo. Naša prizadevanja pa so bila poplačana tudi z bronastim priznanjem Občine Braslovče.
Veselje do petja nas bo povezovalo in družilo še naprej,seveda si pa tudi močno želimo kakšne okrepitve novih članov, saj bi to pomenilo nek nov začetek stare poti, polne izzivov.
Organistka Vesna Štraus