Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20,26–29)

BESEDA O BESEDI

DUHOVNE OČI Jn 20,19–31

V današnjem evangelijskem odlomku beremo, da Tomaž ni verjel pripovedovanju svojih prijateljev apostolov in drugih, ki so videli vstalega Jezusa. Lahko bi rekli, da ni znal gledati s srcem, ampak se je dal voditi svojeglavosti, združeni z napuhom. Razlagalci Svetega pisma se strinjajo, da Tomaž ni imel Jezusa nič manj rad kot drugi apostoli. Menijo, da so ga zaradi njegove vročekrvnosti in črnogledosti močneje potrli dogodki velikega petka. Njegova napaka je bila, da je zapustil družbo apostolov in učencev in tako ni bil navzoč, ko se je na veliko noč zvečer prikazal vstali Gospod. »Dokler se na lastne oči ne prepričam, ne bom veroval!« je bil trmast. Ob srečanju z Gospodom teden dni kasneje je iskreno izpovedal vero z vzklikom: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus ga je prijateljsko pokaral: »Veruješ. Blagor pa tistim, ki niso videli, a so verovali.«
S temi besedami Jezus ne blagruje tistih vernikov, ki za svojo vero ne iščejo razlogov. Vera mora biti pametna in razumna. Človek mora vedeti, zakaj veruje, a v tem ne sme pretiravati. Poznamo nesrečne, uboge ljudi, ki iščejo vero, pa je ne najdejo. Nekaj jih vleče v lepoto, ki jo deloma vidijo, deloma slutijo, pa se ne morejo otresti dvomov in kar naprej čakajo. Dejstvo je, da niso dovolj zdrave oči v glavi. Srce, to je naša duhovna narava, mora biti zdravo, da bomo jasno gledali resnice nravnega, duhovnega življenja. Živeti moramo po resnici, če hočemo, da nam duhovne oči ne bodo oslabele. Za vero je torej potrebno čisto in ponižno srce, kajti vera ni sad našega modrovanja, ampak dar Boga za življenje v prijateljstvu z njim.
Drugi nauk, ki nam ga ponuja Tomaževa zgoda, pa je, da smo ljudje ustvarjeni kot občestvena bitja, da potrebujemo drug drugega. To velja tudi na področju vere. Našo vero moramo izpovedovati skupaj z drugimi, moja vera se namreč hrani ob tvoji veri. Tvoja vera mi je v oporo. Upam, da velja tudi obratno. (po: S. Čuk, Misli srca)

2. velikočna nedelja—bela

Kje pa prebiva ta Jezusov mir?

a) V tistem človeškem srcu, kjer greh molči in Sveti Duh vlada. Kjer je bil satanov prestol zrušen in v srcu spet postavljen prestol Jezusu Kristusu, kristjan lahko resnično govori: »Sedaj ne živim jaz, temveč Kristus živi v meni.«
b) V tisti dobri krščanski hiši, kjer nista mož in žena samo eno telo, temveč tudi eno srce in ena duša, in kar želi eden, to želi tudi drug, kar oče reče, temu se pridruži tudi mati, kar starši želijo, otroci tudi radi upoštevajo. Tam je Jezusov mir doma, tam je dobro stanovati. Bolje skleda kislega zelja v miru kot pečeni vol v nemiru.
c) V tisti občini, kjer sosedje miroljubno skupaj živijo, raje pretrpijo majhno krivičnost, kot da bi storili krivico. Kjer ena hiša ljubeznivo varuje drugo pred škodo in v vsaki stiski rada hiti na pomoč, … Je ta Božji mir tudi v vaših srcih, v vaši hiši, v vaši občini? Da, ker imam sladko tolažbo, da ta Jezusov mir, če kdaj, potem je v tem času postal pri vseh, ki Boga niso zavrgli, stalni gost. Ta sveti čas je bil resnično tolažilen, ker se je toliko kristjanov prebudilo iz svojega duševnega spanja, svoje raznolike spovedi izboljšalo s splošno življenjsko spovedjo in se spravilo z Bogom. Toliki sovražniki, ki so se mnogo let sovražili, so ponovno odpustili in si podali roke. Toliki so krivično imetje vrnili in težek kamen odvalili s svoje vesti. Moja draga čreda, z veseljem vas lahko danes pozdravim z Jezusovimi besedami: Pax vobis, mir z vami. O, da bi visoko vrednost tega miru prav spoznali in ne bi tega miru nikoli več izgubili. (po: A. M. Slomšek, Prazniki – od pepelnice do zahvalne nedelje)

ZAČUTI NEIZMERNO BOŽJE UMISLJENJE
2. velikonočna nedelja se imenuje tudi »bela nedelja« ali »nedelja Božjega usmiljenja«. V evangeliju poslušamo poročilo apostola Janeza, ki pravi, da je Jezus pri zaprtih vratih stopil v sobo, kjer so bili zbrani učenci. Dejal jim je: »Mir vam bodi.« Tudi nam podarja svoj mir, saj je neskončno dober in usmiljen. Da bi nam Cerkev to resnico bolj približala, je to nedeljo posvetila Božjemu usmiljenju. Bog je usmiljen do vseh nas. Rad nam odpusti vse, kar smo zagrešili, toda prositi ga moramo odpuščanja in obljubiti, da se bomo poboljšali. Za slednje ni možnost le pri sveti maši ali spovedi, vsak dan ga lahko pri večerni molitvi iskreno prosimo za odpuščanje. Tako bomo zjutraj lažje začeli nov dan. Ne zamudi priložnosti, da se spraviš z Bogom in začutiš njegovo neizmerno usmiljenje. (AK)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
Na velikonočni ponedeljek, 18. aprila smo se v župnijski cerkvi s sv. mašo in sv. obredom na gomilskem pokopališču od + Elizabete Obreza z Gomilskega 21 a. Bila je zvesta in dejavna župljanka. Bog ji obilno poplačaj.

PRAVA LJUBEZEN

Za mnoge je danes ljubezen malo več kot toplo čustvo ali fizična privlačnost. Te danosti imajo svoje mesto. Prava ljubezen pa – ljubezen, ki vztraja in se poglablja ter zadovolji človeško srce za vse življenje – raste iz tega, kar damo drugim, in ne iz tega, kar vzamemo zase. Gospod Jezus Kristus je umrl na križu za naše odrešenje. Takšna radikalna, osvobajajoča moč opustiti svoje pravice in dati samega sebe drugim, je rdeča nit, ki združuje ves katoliški nauk o zakonu in družini. Pristni katoliški nauk o zakonu in družini ločuje pravo ljubezen od vseh ponaredkov.
»S pomočjo premišljevanja Jezusove prebodene strani lahko razumemo … Bog je ljubezen. Tam je, da lahko premišljujemo o tej resnici. Tam se mora začeti naša definicija ljubezni. S tem premišljevanjem kristjan odkrije pot, po kateri se morata gibati njegovo življenje in ljubezen.« (Benedikt XVI., 8. svetovno srečanje družin, ZDA 2015)

POMOČ UKRAJINCEM
Materialna pomoč – zbiramo suha in trajna živila, vodo v plastenkah in higienske pripomočke.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Prispevek v višini 5 eur lahko posredujete z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

Bog povrni tudi vsem dobrotnikom naše župnije in naših cerkva!

MAŠNI NAMENI

NED – 24.4. bela
2. velikonočna ned.
Ned. Božjega usmiljenja
Fidelis, duhovn., mučen
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Pintar in Topovšek

PON – 25.4.
Marko, evangelist
19.00 za +Elizabeto Obreza –osmina

TOR – 26.4.
Marija, Mati dobrega sveta
19.00 za +Janeza Hočevarja

SRE – 27.4.
Cita, dekla, devica
19.00 za življenjsko moč in resnico

ČET – 28.4.
Vital, mučenec
17.00 za +Terezijo Žnidar (v Šentrupertu)

PET – 29.4.
Katarina Sienska, dev., cerkv. uč.,zavet. Evrope
19.00 za +Bernardko Vasle –30. dan

SOB – 30.4.
Jurij, mučenec
19.00 za +Otota in Rajovčeve

NED – 1.5. d. p.
3. velikonočna ned.
Jožef Delavec
Začetek šmarnic
7.00 češčenje,
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 z +Ivana Sorčana
Začetek tedna za duhovne poklice

V tem tednu: od srede prvomajske počitnice; kako bo veljalo za prvoobhajance in birmance, bodo obveščeni.
Srečanje svetopisemske skupine bo v torek ob 19.45 uri v Domu srečanj. Lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Matevž (in Tjaš) Basle
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Majda Jelen; II. Tilen Natek, Brigita Stvarnik Novak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

V E L I K A   N O Č   2 0 2 2

Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja. Jezus je vstal, da bi sam živel v nas in da bi v njem, to je z njegovo močjo in milostjo, bili že na tem svetu deležni Božjega življenja tudi mi. Slednje se bo v polnosti udejanjilo v večnosti. Ob zori velikonočnega jutra sta Peter in Janez našla grob prazen. Magdalena in druge žene so srečale vstalega Jezusa; ob lomljenju kruha sta ga spoznala tudi emavška učenca. Vstali Gospod se je zvečer prikazal tudi apostolom v zgornji izbi, nato pa še drugim učencem v Galileji.

Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni, da Vstalega prepoznamo v konkretnih življenjskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja.
...gradimo krščansko občestvo in svet na zanesljivem temelju upanja, ki je Vstali Kristus! Gospod je vstal in živi, živeli bomo tudi mi! Aleluja. Veselo veliko noč in naj bo Gospodov mir z Vami vsemi!
iz voščila slovenskih škofov

Velika noč je praznik veselja. Jezus naš je vstal od smrti, razveseli se kristjan! Torej, naj bo On glavni razlog za naše praznično veselje. On, ki je premagal greh in smrt in nam dal delež pri svoji zmagi. On, ki je z nami in naj njegovo navzočnost doživljamo zlasti te dni!
župnik Martin z župnijskimi sodelavci

VELIKA NOČ

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. (Jn 20,3–8)

BESEDA O BESEDI

PRAZNIK ZMAGE ŽIVLJENJA NAD SMRTJO Jn 20,1–9

Velika noč je praznik svetlobe, praznik zmage luči nad temo, življenja nad smrtjo, pravičnosti nad grehom, upanja nad brezupom. To je praznik naših src, ki hrepenijo po upanju, tudi če je v njih čisto majčken plamen vere. Predvsem pa je velika noč praznik zmage življenja nad smrtjo. Velika noč je najslovesnejši razglas »evangelija življenja«. Bog, v katerega kristjani verujemo, ni Bog mrtvih, temveč živih. To je zatrjeval že izvoljenemu ljudstvu stare zaveze. Otipljivo je to pokazal nam, ljudstvu nove zaveze, sklenjene po učlovečenem Božjem Sinu, ki je za nas umrl in vstal. S svojo smrtjo je uničil smrt in obnovil življenje.
Današnji praznik je praznik upanja in veselja nad življenjem. To je praznik duhovne pomladi, prerojenja. V naravi se po čudovitih zakonitostih, ki jih je vanjo zapisal modri Stvarnik, vsako leto obnavlja čudež novega življenja. Prav tako hoče Kristus z odrešilno milostjo, ki jo je zaslužil s svojo pokorščino Očetu do smrti, smrti na križu, obnavljati duhovno življenje v nas. »Če ste vstali s Kristusom, iščite, kar je zgoraj!« kliče apostol Pavel. Res je, graditi moramo Božje kraljestvo na stavbišču tega sveta, kar je velikokrat zelo težko. Vendar ne mislimo, da Bog človeka v njegovih težavah ne vidi! Kristusovo trpljenje, ki je vzcvetelo v večno dišečo rožo vstajenja, daje smisel in vrednost vsemu našemu trpljenju, posvečuje naše žulje, spreminja naše solze v bisere. V svetlobi vstajenja dobiva naše življenje čisto nov smisel. – »O Gospod, to je veselo oznanilo, ki si ga prinesel edino ti: da za vsakim velikim petkom pride velika noč, da je trpljenje vir blagoslova in da je smrt le seme novega življenja za vsakogar, ki se tebe oklepa« (Romano Guardini). Žalovati ob smrti in pretakati solze radosti ob veselih dogodkih zmore tisti, ki ljubi življenje. In prav te ljubezni vam ob prazniku vstajenja iz srca iskreno želim! (po: S. Čuk, Misli srca)

Naslovljeno na vas

POMEMBNI DATUMI V ŽIVLJENJU NAŠEGA OBČESTVA —ZLASTI MLADEGA V BLIŽNJI PRIHODNOSTI:
S 1. majem se začne majniška šmarnična pobožnost s geslom Po Mariji k Jezusu. Ves mesec bomo častili Boga in slavili nebeško Mater Marijo.
15. maja bo evharistični praznik, saj bo ta dan slovesnost prvega sv. obhajila. Kandidatov je 19.
22. maja bo po dveh letih pri nas spet birmovanje. Kandidatov je 25. birmovalec bo generalni vikar Celjske škofije g. Rok Metličar.
Od 11. do 18. julija bo počitniški oratorij.
V pripravo na te dogodke naj bi bilo vključeno vse župnijsko občestvo. Vsekakor pa naj bi na vse klicali z molitvijo Božji blagoslov. Zlasti je treba podpreti birmance, da bi z umom in srcem sprejeli lepo a odgovorno poslanstvo Kristusovih pričevalcev.

Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo, in prenovil boš obličje zemlje.
Molimo. Bog, naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

POMOČ UKRAJINCEM
Materialna pomoč – zbiramo suha in trajna živila, vodo v plastenkah in higienske pripomočke.
Prevzem v nedeljo po obeh svetih mašah. Lahko oddate tudi pred Škofijskim domom v Vrbju od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
Karitas tudi prosi za pomoč vse, ki imajo možnost za namestitev beguncev in jim lahko nudijo sobo s kuhinjo in lastnimi sanitarijami.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Prispevek v višini 5 Eur Lahko posredujete z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

Bog povrni tudi vsem dobrotnikom naše župnije in naših cerkva!

MAŠNI NAMENI

NED –17.4.
VELIKA NOČ – KRISTUSOVO VSTAJENJE
Robert, opat
7.00 vstajenje, vstajenjska procesija
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matildo Brinovec

PON – 18.4. d. p. d.
Velikonočni pon.
Ves teden velikočna osmina
7.30 za +Marijo –oblet. in Antona Pintar ter vse Mehanove
10.00 za +Ido Lazar (v Grajski vasi)
15.00 pogreb +Elizabete Obreza s sv. mašo

TOR – 19.4.
Leon IX, papež
19.00 za +Roziko in Janeza Potočnik ter Slavo Rančigaj

SRE – 20.4.
Teotim (Teo), škof, mis.
19.00 za +Ano Slakan

ČET – 21.4.
Anzelm, škof, cerkv. uč.
17.00 za +Dragota –oblet. in vse Ribičeve (v Šentrupertu)

PET – 22.4.
Leonid, mučenec
19.00 za +Brankota –oblet. in vse Piklnove

SOB – 23.4.
Jurij, mučenec
19.00 za +Justino Hudomalj

NED – 24.4. bela
2. velikonočna ned. – Ned. Božjega usmiljenja
Fidelis, duhovn., mučen
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Pintar in Topovšek

V tem tednu: je velikonočna osmina. So tudi velikonočne veroučne počitnice. Naj bodo dnevi duhovne bogatitve in verske rasti.
Kandidati za sv. birmo pa bodo imeli prihodnjo nedeljo po 2. sv. maši v cerkvi pripravo.

Dežurni ministranti: Jaša in Ana Vita Cvenk
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Elza Vasle; II. Melanija Hadolin, Anže Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Začeli so ga tožiti in so govorili: »Tega smo zalotili, da zavaja naš narod in brani dajati cesarju davke ter pravi, da je Mesija, kralj.« Pilat ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« On pa mu je odgovóril: »Ti tako praviš.« Pilat je rekel vélikim duhovnikom in množici: »Nobene krivde ne najdem na tem človeku.« Oni pa so še bolj pritiskaliin govorili: »Ljudstvo hujska, ko uči po vsej Judeji, od Galileje, kjer je začel, pa vse do sèm.«  (Lk 23,2–5)

BESEDA O BESEDI

KRIŽANI KRISTUS DAJE SMISEL KRIŽU Lk 22,14–23,56

V teh dneh, še posebej ob prebiranju pasijona, v ospredje stopa pomen in vrednost križa. Ta sicer nikakor ne more biti znamenje ločitve in razdora, temveč samo znamenje povezovanja. Križ namreč povezuje ljudi med seboj (simbolika prečnega kraka) ter z Bogom (simbolika navpičnega kraka). Vendar križ ni samo znak, temveč tudi zgovorna in prepričljiva prižnica: uči nas darovanja in žrtve, brez katere ni prave ljubezni. Prav ta smisel in namen ima križ na stenah naših stanovanj. Kjer člani družine mimo križa ne hodijo brezbrižno, ampak se ob njem zbirajo k molitvi in iščejo moči v urah preizkušenj, tam postane križ šola velikodušnega darovanja; tam se ohranja čut za duhovne vrednote, ki dajejo človekovemu življenju pravi smisel. – Verujočemu človeku pa križ ponuja tudi odgovor na eno najtežjih vprašanj, s katerim se prej ali slej sreča vsakdo: Čemu trpljenje? Zakaj morajo trpeti tudi nedolžni ljudje? To so vprašanja, ki od nekdaj mučijo človekovo pamet in srce in na katera je mogoče dati le delne in teoretične odgovore. Za mnoge je vprašanje zla in trpljenja ugovor zoper Božjo previdnost, če ne celo povod za zanikanje obstoja Boga. Resničnost križa tedaj postane pohujšanje, ker je to križ brez Kristusa – najtežji in najbolj neznosen, včasih do tragičnosti strahoten. – Križ s Kristusom pa je veliko razodetje smisla bolečine in vrednosti, ki jo ima bolečina v življenju in v zgodovini. Kdor razume križ in se ga oklepa, stopi na pot, ki je povsem različna od tiste, ko človek postavlja Boga na zatožno klop ali ga zanika. V križu najdemo spodbudo za nov vzpon k Bogu po Kristusovi poti, ki je prav pot križa. Križ je dokaz neskončne Božje ljubezni. Križ nas vabi da na ljubezen odgovorimo z ljubeznijo.
V teh dneh smo povabljeni, da se zazremo v Kristusa, ki nas je tako ljubil, da je za nas umrl na križu. Križ je torej znamenje ljubezni do konca. Naj se njegova ljubezen preko nas in naših preizkušenj razliva tudi na druge. (po: S. Čuk, Misli srca)

CVETNA NEDELJA

DVA OBRAZA CVETNE NEDELJE

S cvetno nedeljo začenjamo veliki teden, ki doseže vrh na veliki petek, veliko so boto in velikonočno nedeljo. Ta dan ima dva obraza: veselje nad Jezusovim vstopom v Jeruzalem in žalost zaradi njegovega trpljenja in smrti na križu.
Cvetna nedelja že od nekdaj nagovarja ljudi. Že od 4. stoletja na ta dan potekajo procesije. Ljudje so se zbrali na enem mestu in se z vejicami v rokah podali v cerkev. Pri tem je bilo in je pomembno: ljudje ne slavijo močnega in mogočnega vladarja. Vzkliki »hozana« (kar v prevodu pomeni »reši nas«) so namenjeni človeku, ki se posveča ubogim in oznanja Božjo ljubezen. V njegovem kraljestvu so na prvem mestu majhni, nepomembni in izločeni.
Ko danes slavimo Jezusa, izražamo svoje upanje: ljubezen je močnejša od sovraštva in obzirnost je boljša od samopotrjevanja. Ta pot vodi tudi do napetosti in sporov. Sile moči in oblasti se zdijo premočne. Tako pridemo do drugega vidika cvetne nedelje. Na cvetno nedeljo se spominjamo tudi, da bodo ti dnevi zadnji Jezusovi dnevi. Jezus bo izdan, zatajen, obsojen in na koncu križan. To Jezusovo trpljenje določa nadaljnja praznovanja v tem tednu. Toda na koncu je velika noč. (po: M. Kapeller)

POMOČ UKRAJINCEM

Materialna pomoč: zbiramo suha in trajna živila, vodo v plastenkah in higienske pripomočke.
Prevzem v nedeljo po obeh svetih mašah. Lahko oddate tudi pred Škofijskim domom v Vrbju od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
Karitas tudi prosi za pomoč vse, ki imajo možnost za namestitev beguncev in jim lahko nudijo sobo s kuhinjo in lastnimi sanitarijami.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči.
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870, Namen: Pomoč Ukrajini
Prispevek v višini 5 Eur Lahko posredujete z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
Na tiho nedeljo, 3. aprila smo se z obredom za rajne in sv. mašo v župnijski cerkvi poslovili od +Bernardke Vasle z Gomilskega 75. Bila je zvesta članica našega oltarnega občestva in dejavna župljanka. Bog naj jo nagradi z večno srečo pri sebi!

VELIKI TEDEN V NAŠEM OBČESTVU
Priprava:
Priložnost za velikonočno sveto spoved še prve tri dni tega tedna pol ure pred bogoslužjem; kasneje pa bo manj možnosti, nekaj pa gotovo še: na veliko soboto ob blagoslovu jedil, v Šetrupertu pa 20 min. pred blagoslovom. K svetemu obhajilu pa ste vabljeni za praznike tudi vsi, ki ste bili drugod pri zakramentu sprave.
Starejši in bolni, so v glavnem že prejeli zakramente na domu, če pa še kdo želi, naj pokliče na tel. štev. 041 673 716 /župnik
Veroučenci, ki še nišo opravili velikonočne spovedi, zlasti birmanci, naj to storijo do četrtka.

NED – 10.3. 6. POSTNA NEDELJA – CVETNA
Rebeka, svetopis. žena
ob 7.00 češčenje
ob 7.30 sv. maša za vse župljane – žive in rajne
ob 10.00 blagoslov zelenja pri pokopališču
sv. maša za +Ivana –oblet. in Jožico Vaš
Sklep tedna družine

SVETO BOGOSLUŽJE V VELIKEM TEDNU
VELIKI PON.– 11.4.
Stanislav, škof, mučenec
ob 19.00 sv. maša za +Andreja Urankarja

VELIKI TOR.– 12.4.
Lilij I., papež
ob 19.00 sv. maša za +Darjo Poznic

VELIKA SRE.– 13.4.
Ida, redovnica
ob 19.00 sv. maša za +Riharda Posedela –oblet.

VELIKI ČET.– 14.4.
Spomin Jezusove zadnje večerje, dan zahvale za sv. obhajilo in molitve za duhovne poklice.
Ob 19.00 bogoslužje velikega četrtka – Jezusova nova zapoved.
sv. maša za +Ivana Rančigaja
Bedenje »z Jezusom na Oljski gori«. Jezus tudi nas vabi: »Ostanite in molite z menoj.«

VELIKI PET.– 15.4.
Dan Jezusovega odrešilnega trpljenja in smrti. Premišljujemo skrivnost križa.
Ob 15.00 križev pot. Božji grob.
Ob 19.00 obredi velikega petka /edinstveni v letu!/: Poslušanje božje besede, češčenje križa, sveto obhajilo.
Ta dan je strogi post!

VELIKA SOB.– 16.4.
Dan Jezusovega groba. Božji grob pa je ta dan kraj češčenja Kristusa v sv. hostiji.
Ob 7.00 blagoslov ognja (gob)
Blagoslov velikonočnih jedil: ob 11.00 v župnijski cerkvi
ob 13.30 v Šmatevžu, ob 14.30 v Šentrupertu
ob 15.00 v Grajski vasi ob 16.00 v župnijski cerkvi (drugič)
Pri blagoslovu jedil sodelujte v cerkvi, da boste tudi vi deležni blagoslova.

Sklep postnega časa. Čemur smo se v postu odpovedali, spremenimo v dar.

V E L I K A   N O Č
Ob 20.00 velikonočna vigilija: začetek pri cerkvi.
Slavje luči, hvalnica velikonočni sveči, blagoslov krstne vode,
sv. maša z Alelujo za +Alojza in Ljudmilo Lukman

VELIKA NED. – 17.4.
Praznik Jezusovega vstajenja
Ob 7.00 vstajenjska procesija, slovesna sv. maša za župljane
Ob 10.00 sv. maša za +Matildo Brinovec

Radi se udeležujte bogoslužja v teh dneh. Ves veliki teden naj vam bo blago- slovljen. Velika noč pa naj vam bo krona – ne le tega tedna, ampak vsega leta!

V tem tednu: je veliki teden!
Sestanek za starše veroučencev—birmancev bo to sredo v Domu srečanj: ob 17.00 za 8. r., ob 17.30 še pridružijo za 9. r. in od 18.00 ostanejo samo za 9. r. Vabljeni, je nujno. Dobrodošli tudi birmanci.
Dežurni ministranti: Jošt Polak, David Zupančič, od čet. pa vsi, zlasti v ned.
Bralci v velikem tednu, na veliko noč, pon. bodite na razpolago vsi bralci
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena pred njim. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsódil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« (Jn 8,7–11)

BESEDA O BESEDI

NE OBSOJAJ Jn 8,1–11

Velikokrat v življenju smo podobni pismoukom in farizejem iz današnjega evangelija, ki so zasačili neko žensko v prešuštvovanju in jo z užitkom privlekli pred Jezusa. Vedeli so namreč, da je do takšnih žensk preveč popustljiv, saj jim je bil znan primer javne grešnice, ki mu je s solzami umivala noge in jih brisala z lasmi – on pa nič. Mojzesova postava je ukazovala, da je treba žensko, ki jo zalotijo pri prešuštvovanju, pobiti s kamenjem. Kaj pa bo rekel na to tale Jezus iz Nazareta? Si bo upal nasprotovati Mojzesu? Evangelist Janez pove, da tožiteljem sploh ni dal odgovora, temveč se je samo sklonil in nekaj pisal po tleh. Nekateri so razlagali, da je pisal v prah grehe tistih mož. Francoski pisatelj Francois Mauriac pa meni, da je v tla gledal iz usmiljenja do prestrašene ženske, kajti očitajoči pogled boli, ker smo ga prevarali za ljubezen. Potem se je zravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Vsi so šli proč, kajti videl je v njihova srca. Ženi ni rekel: »Ti si pa nedolžna. Kar si delala, ni greh!« Ne! Vidi v njeno dušo, vidi njeno skesanost, zato ji pravi: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši več!«
Bili bi strahotno dvolični (in dejansko taki tudi smo), če nas v odnosu do soljudi ne bi vodila zavest, da smo bili že tolikokrat deležni Božjega usmiljenja in smo doživeli njegovo odpuščajočo ljubezen. Ali ni torej zdaj naša dolžnost, da smo obzirni, razumevajoči in usmiljeni? Ljudska modrost »Vsi smo krvavi pod kožo« pomeni, da imamo vsi napake, slabosti ter večje ali manjše grehe na vesti. Naslov današnjega evangeljskega odlomka je Grešnik ne sme obsojati grešnika. Apostol Pavel je zapisal: »S tem ko sodiš drugega, obsojaš sam sebe; saj ti, ki sodiš, delaš enako« (Rim 2,1). Nemalokrat nam manjka modrosti, da bi raje molčali, kakor pa na veliki zvon obešali slabosti in napake drugih. Deloma je razlog to, da hočemo (zavestno ali podzavestno) opravičevati sebe, saj če so drugi tako slabi, mi navsezadnje nismo med najslabšimi. (po: S. Čuk, Misli srca)

5. postna nedelja – tiha – pri nas spovedna

Dobri Jezus! Tudi moja dejanja so včasih vredna obsojanja. Vem, da ti zgolj mirno »sediš in pišeš po tleh«, a tvoja mirnost in sprejemanje me še toliko bolj opominja in vzpodbuja k spreobrnjenju.
Vendar pa se ob vsem tem še prevečkrat znajdem na drugi strani: obsojam, obtožujem, z besedami »kamnam« druge. Daj mi moči, da ravnam kot ti. Naj bo moj molk poln ljubezni in razumevanja, hkrati pa vzpodbuda, da vsi postajamo boljši. Vsekakor pa je pomembno, da začnem spreminjati sebe. Pomagaj mi pri tem.

OBHAJANJE ZAKRAMENTA SPRAVE / SVETA SPOVED
Spoved je zdravilišče in okrevališče, je srečanje ranjenega z Zdravnikom, grešnega s Svetim, prizadetega in tolažnika, ponižnega in tistega, ki dviga ponižne, izgubljenega in tistega, ki pokaže pravo pot. Tistega v temi in tistega, ki je rekel, da je Luč. Tistega, ki je rekel, da je Pot. Pobitega in tistega, ki je rekel, da je Življenje. Osamljenega in tistega, ki se želi družiti z ljudmi. Po zakramentu sprave ali spovedi, se spravimo z Bogom, s katerim smo zaradi svojega greha prekinili odnos ter lahko zaživimo svoje življenje znova. Spravimo se tudi s Cerkvijo, od katere nas je greh oddaljil ali celo izključil. Spoved je Božji dar ljubezni. Z grehom zavračamo Božjo ljubezen, ranimo svoje človeško dostojanstvo in škodujemo Cerkvi, katere živi član naj bi bil kristjan. Po daru odpuščanja Boga Očeta se moramo vrniti v občestvo z njim in Cerkvijo. Iskreno priznamo in obžalujemo svoje grehe in sklenemo, da bomo zapustili stran pota in zaživeli novo prijateljstvo z Bogom. Kesanje je znamenje spreobrnjenja. Izraža pripravljenost, da si bomo odslej bolj prizadevali za zvestobo Bogu in njegovim zapovedim. 

Molitev po sveti spovedi 
Gospod, zahvaljujem se Ti, ker si čakal na mojo vrnitev in mi odpustil grehe. Prosim Te, sprejmi to mojo spoved in podari mi milost, da ne bom več grešil, da Ti bom zvesteje služil ter da bom bolj Tebe vreden. Upam, da mi boš vedno prišel na pomoč, posebej v času skušnjav. Zahvaljujem se Ti za vse, kar si že do sedaj storil zame, ker si mi izročil svojo Mater Marijo, da Ona prosi zame, da Te bom sprejemal vedno bolj vredno. Bodi slavljen, Bog na vse veke. Amen. 

Naslovljeno na vas

VELIKONOČNA SPOVED: vsak dan pred sv. mašo (lahko tudi po njej)
Na tiho nedeljo, 3.4. pa pri obeh mašah g. Alojz Pirnat. Izkoristimo priložnosti!
Bolniki, ki niso tega opravili na prvi petek (1.4.) lahko to storijo ta petek dopoldne. Hvaležen vam bom, če mi boste sporočili, kateri želite prejeti velikonočno obhajilo na domu /župnik 041 673 716
Veroučenci naj opravijo spoved v tem—cvetnem tednu. Birmanci pred mašami med tednom.

RADIJSKI MISIJON NA RADIJU OGNJIŠČE – OD 3. DO 9. APRILA 2022
− V okviru radijskega misijona na radiu Ognjišče, v petek, 8. 4. 2022, v Petrovčah, spovedni dan za vso dekanijo od 9. do 19. ure.

POMOČ UKRAJINCEM
Materialna pomoč – zbiramo suha in trajna živila, vodo v plastenkah in higienske pripomočke.
Prevzem v nedeljo po obeh svetih mašah. Lahko oddate tudi pred Škofijskim domom v Vrbju od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
Karitas tudi prosi za pomoč vse, ki imajo možnost za namestitev beguncev in jim lahko nudijo sobo s kuhinjo in lastnimi sanitarijami.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Prispevek v višini 5 Eur Lahko posredujete z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19: razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.

Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.

MAŠNI NAMENI

NED – 3.4.
5. postna ned. – tiha
Rihard (Riko), škof
7.00 češčenje, spovedovanje – g. Pirnat
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Miro Rakun, spovedovanje g. P.
15.00 pogreb +Bernardke Vasle s sv. mašo

PON – 4.4.
Izidor Sevil., škof, c. uč.
19.00 za vse Sternadove

TOR – 5.4.
Vincencj Ferrer, duhovnik
19.00 za +Bernardko Vasle —osmina

SRE – 6.4.
Irenej, škof, mučenec
19.00 za +Ano Pristalič –oblet. in njene

ČET – 7.4.
Janez Krstnik de la Salle duhovnik, red. ustanovit.
17.00 za +Ivana Novaka (v Šentrupertu)

PET – 8.4.
Dionizij, škof
19.00 križev pot—osmi razred
Za +Marijo (god) in Ivana Knez

SOB – 9.4.
Valtruda, redovnica, pokornica
19.00 za +Franca Kneza (god, r. d.)

NED – 10.4.
6. postna ned. -cvetna
Dionizij (Domen), škof, mučenec
7.00 češčenje, spovedovanje –g. Pirnat
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 blagoslov zelenja pri pokopališču
Za +Ivana –oblet. in Jožico Vaš

V tem tednu: cvetni teden: pletenje butar
Svetopisemska skupina se dobi v sredo ob 19. 45 uri v Domu srečanj. Lepo vabljeni, da se nam tudi na novo pridružite.
Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik
Bralci v ned.: pridite pri kateri maši boste —bo tudi branje pasijona
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž