Oznanila – 22. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  
In spet je poklical k sebi množico in ji govóril: »Poslušajte me vsi in doumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdánost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.« (Mr 7,14–15.21–23)

BESEDA O BESEDI

POSLUŠAJTE IN DOUMITE Mr 7,1–8.14–15.21–23
Kot beremo v današnjem prvem berilu, je Mojzes trdno zagovarjal izpolnjevanje vseh Božjih zapovedi in navodil, a je prav tako poudarjal, kako blizu je Bog ljudem. Izpostavil je modrost, ki je značilnost pozornih ljudi. Upoštevanje Božjih zapovedi prinaša mir in ne bolečine. – Drugo berilo pa nam odgovarja na vprašanji, kdo smo in kako naj živimo. Poudari, da smo Božji otroci – naša dejanja so prvi sadovi njegovega stvarjenja. Božja beseda je vsajena v naših srcih.
V današnjem evangeljskem odlomku se Jezus sooči s farizeji. Odločno jim spregovori, saj je sit tega, da so tako privrženi človeškim predmetom zaznavanja. Dovolj ima njihovega vztrajanja, da čistijo zunanjost namesto svoje notranjosti. Ko svari njih, spregovori tudi nam. Jezus nas tako uči, da nam bo, če se osredotočimo na ljubezen do Boga, dobro v srcu in v duši.
Kako naj torej ljubimo Boga? Najprej moramo prisluhniti Duhu, ki je v nas, in izključiti zunanje vplive. Da bi to lahko storili, moramo nameniti čas molitvi. Vztrajati moramo. Če bomo tako delali, bo vse drugo steklo samo. Bog nas bo blagoslovil z milostjo od zgoraj. Prepričani v Božjo ljubezen do nas bomo zaživeli v večji ponižnosti in zaupanju do drugih. Naša srca, ki se tako zlahka napolnijo s pohlepom, obrekovanjem in napuhom, bodo počasi očiščena. Človeško srce najbolj hrepeni po božanskem odnosu. Ko enkrat vstopimo v ta odnos, se naučimo, kako resnično ljubiti.
Vse lepo in prav, a kako naj molimo zdaj, ta trenutek? V pomoč so nam današnji svetopisemski odlomki. Z Mojzesom recimo: “Gospod, vem, da živim v tvoji deželi.” In nato še z Janezom recimo: “Dopustil bom, da tvoji zakoni ohranjajo moje srce in vodijo moja dejanja.”
Če bo vaš odnos z Bogom lep, boste lahko iskreni in ljubeči do sebe in do drugih. (po: K. Johnson)

22. NEDELJA MED LETOM

Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.« (Mr 7,15)

Jezus zahteva, da zelo kritično preizkusimo norme, po katerih uravnavamo svoje življenje.
Človekovo srce se je dolžno usmerjati po Boži volji. Čisto srce nas usposablja za neposredno srečanje z Bogom in za življenje v trajni povezanosti z njim. Ko Jezus našteva hudobije, ki lahko pridejo iz srca, na primerih pokaže, česa se mora srce osvoboditi, da bi kot čisto srce bilo pripravljeno za zrenje Boga. Naštete hudobije (prešuštovanje, kraja, umor) se v veliki meri pokrivajo s prepovedmi v desetih Božjih zapovedih. Kot beremo v Markovem evangeliju, Jezus delno našteje tudi drže (pohlep, nevoščljivost, zvijačnost), ki rodijo takšen prestopke. Napačne drže, ki jih Jezus našteje ob koncu, so neposredno povezane z odnosom do Boga in tako s prvimi tremi zapovedmi. Tako se v Jezusovem poučevanju o tem, kaj je čisto in nečisto, obenem srečamo s komentarjem desetih Božjih zapovedi. Preklinjanje je nasprotje slavljenja Boga in molitve. V napuhu človek meni, da Boga ne potrebuje, da lahko vse stori sam. Nespamet ne pomeni pomanjkanja intelektualnih sposobnosti, temveč pomanjkljivo pripravljenost, da bi spoznali in priznali Boga v njegovi resnični veličini in moči. Nespameten je, kdor Boga noče vzeti resno. Ta tudi ni pripravljen postaviti Božje zapovedi čez vse človeške besede in usmerjati svojih dejanj po Božji volji. Vsega tega se mora naše srce osvoboditi, da bi ga mogel napolniti čut za Boga in hvaležno spoznanje, da smo od njega odvisni. (po: K. Stock, Jezus – veselo oznanilo)

Nova zvonova za župnijsko cerkev na Gomilskem
Bosta bronasta in bosta nadomestila sedaj manjšega jeklenega in tako premostila glasovni razpon med velikim-jeklenim in starim-bronastim. Tehtala bosta ca. 720 kg in 370 kg. prvi F, drugi A.
Velik strošek bo še vsa potrebna oprema in naprave za avtomatsko zvonjenje, pritrkovanje (ki naj bi bilo potem zelo lepo), bitje ure, …
Župnija Gomilsko prosi za vaš dar—prispevek v ta namen. Lahko tudi nakažete TRR Župnija Gomilsko: NOVA KBM SI56 0400 1004 8653 831 namen: za zvonove. Bog povrni vsem, ki ste že darovali!
Prosimo še druge, pridružite se jim.

Naslovljeno na vas

Krščen je bil
V nedeljo, 22. avgusta je prejel zakrament sv. krsta Kajetan Ivan Beneš bivajoč v Londonu. Tako je bil v polnosti vključen v naše župnijsko občestvo. Župljani se ga veselimo in mu voščimo uspešno rast v vsem dobrem. Staršem, botri in sorodnikom čestitamo z željo, da bi bili otroku dobri kažipoti v polno krščansko življenje.

NOVO ŠOLSKO IN VEROUČNO LETO 2021/2022
Z verouk začnemo s 6. septembrom, če nam bo uspelo v tem tednu uskladiti urnike, zagotovo pa po 12. septembru, po bogoslužnem začetku , ki bo drugo septembrsko nedeljo v župnijski cerkvi na Gomilskem ob 10.00 uri, po možnosti z udeležbo vseh veroučencev in njihovih staršev. Prvošolci gomilske šole – novinci za verouk, pa s starši vabljeni na prvi šolski dan po šoli v Dom srečanj na predstavitev. Veroučne knjige bodo veroučenci lahko nabavili pri verouku in naj to storijo takoj na začetku (veroučenci zadnje triade lahko že prej nabavijo v župnišču —kandidate za birmo se je spodbujalo, naj bi to opravili že pred počitnicami). Če bi znesek za veroučno knjigo težko poravnali v septembru, preložite na oktober, če bi pa kateri sploh ne zmogli, pa naj starši povedo in se bo uredilo. V mnogih župnijah imajo za kritje stroškov, ki jih ima z veroukom župnija, določen prispevek staršev za veroučenca (se giblje od 15 do 40 eur). Pri nas se priporočamo samo za prostovoljne prispevke. Lahko ga darujete pri nabirki na katehetsko nedeljo —pa ne le starši veroučencev, ampak vsi župljani, saj je poslanstvo izročanja zaklada vere novim generacijam zadeva vseh župljanov! Delo veroučne šole naj bi spremljali vsi z molitvijo, lepim zgledom – tudi z zavzetim in rednim sodelovanjem pri nedeljski sv. maši. Veroučenci, starši, veroučitelji, pa tudi z veliko dobre volje!

MAŠNI NAMENI
NED – 29.8.
22. nedelja med letom
Mučeništvo Janeza Krstnika
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Rojnika in starše

PON – 30.8.
Feliks (Srečko), mučenec
19.00 za +Ivana (god) in Marijo Knez

TOR – 31.8.
Pavlin, škof
19.00 za +Vladkota Juharta

SRE – 1.9.
Egidij (Tilen), opat
19.00 za +Jožeta—oblet. in Slavko Tiselj

ČET – 2.9.
Ingrid, redovnica
17.00 za +Terezijo Žnidar (v Šentrupertu)

PET – 3.9.
Gregor Veliki, papež, cerkveni učitelj
19.00 za +Jožeta Zupančiča

SOB – 4.9.
Rozalija (Zalka), devica
19.00 za +Rozalijo Pustoslemšek —god

NED – 5.9. – angelska
23. nedelja med letom
Mati Terezija, redovn.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Roter in teto Terezo (v Šentrupertu)

V tem tednu: Osnovnošolci in srednješolci bodo vstopili v novo šolsko leto. Zato bodo dnevi pred nami v znamenju začetka šolskega leta in priprav na začetek verouka in tudi drugih župnijskih dejavnosti z novim pastoralnim letom — v upanju, da nam bodo okoliščine dopuščale.
Za ministrantski izlet tudi ta dva dneva vremensko neugodna. Pa kasneje.
Peš romanje na Brezje: Odhod izpred župnijske cerkve 5. sept. zjutraj, prihod na Brezje 7. sept. na predvečer praznika Marijinega rojstva. Prijavite se zaradi rezervacije prenočišča. Tel.: 031 280 574 ( Marija) 
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja.
Dežurni ministranti: Matevž in Jakob Lončar
Bralci v nedeljo: I. Magda Šalamon, Anka Trogar; II. V Št.R. Petra Basle, Karmen Posedel Golob
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila – 21. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA
  
Govóril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni,če mu ni dano od Očeta.« Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim.
Jezus je tedaj rekel dvanajstérim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš.« (Jn 6,65–68)

BESEDA O BESEDI

HOČETE TUDI VI ODITI? Jn 6,60–69

Kritika, blatenje in celo poskusi uničenja Cerkve – vse to ni nič novega in presenetljivega. V našem času, ki ni naklonjen nobeni instituciji, je ta kritika še posebej ostra. Prihaja seveda tudi od njenih lastnih članov. In treba je priznati: ta kritika ni vedno povesem neutemeljena in je za Cerkev celo zdravilna. – Različne ugovore proti njej bi lahko povzeli v znano krilatico: Kristus da. Cerkev ne! Učenik iz Nazareta je mnogim ljudem namreč simpatičen in sprejemljiv ter se navdušujejo nad njegovim naukom in zgledom. Cerkev pa se je po njihovem izneverila pristnemu Jezusovemu zgledu in oznanilu ter »izdala« njegovo stvar. Potem pa naštevajo celi spisek njenih grehov in napak. Omenjajo njeno bogastvo, pa domnevno zahtevnost in nestrpnost do drugače mislečih … in končno, Cerkev naj bi bila duhovno, kulturno in znanstveno nazadnjaška in preživela. Kaj naj torej verujoči človek reče na ta spisek grehov? Predvsem nam ni treba ničesar, kar je bilo, olepševati ali celo tajiti. Zgodovina Cerkve dejansko pozna tudi temne plati, saj jo končno sestavljamo ljudje. Žal je to bila tudi zgodovina človeške majhnosti in pomanjkanja ljubezni, zgodovina napuha, nesporazumov, obtoževanj, zamud, razkolov in verskih vojn. Cerkev je pač Božja in človeška hkrati, včasih kar preveč človeška. Zato mora vsak dan iskreno vedno znova izgovarjati besede: »Oče, odpusti nam naše dolge.«
Sicer pa je Cerkev nenadomestljiva, ker je vse do danes sredi človeštva ohranjala živ spomin na Jezusa Kristusa. Brez nje ne bi bilo evangelija, ne Svetega pisma, brez nje ne bi vedeli za Kristusa in za najgloblji smisel in upanje, ki ju je prinesel človeštvu in vsakemu človeku. Samo preko Cerkve se lahko Kristus v polnosti razodeva. Če ostanemo, spoznamo Očeta. Še več: če ostanemo, nas k njemu in s tem k večnemu življenju, tudi privede. (po: B. Dolenc, Sejalec na ozarah)

21. NEDELJA MED LETOM

Bratje in sestre, iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu. Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi, svojemu telesu, ki ji je odrešenik. In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe. (Ef 5,21–25)

Mlada nevesta je trmasto vztrajala: »Na svoji poroki tega berila nočem slišati, ker je starokopitno.« Župnik je bil še bolj trmast: »To berilo je Božja beseda, če ga ne sprejemate, cerkvene poroka pač tukaj ne bo.« Ni bilo lahko prepričati neveste, da je odlomek vse prej kot starokopiten. Pravi oznanjevalci evangelija namreč sledijo Božji pedagogiki in ne odstranjujejo ovir, kakor da bi rili z buldožerjem. Evangeljskega sporočila ne vsiljujejo; semena Božje besede vsejejo na vrtu ljudi in čakajo, da vzkalijo in zrastejo.
Apostol Pavel ni mogel govoriti o enakopravnosti moških in žensk, ker ga ne bi razumeli. Vrže seme »v Gospodu«. Vsi medčloveški, družinski in družbeni odnosi morajo imeti svoj temelj »v Gospodu«. V Gospodu pa »ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske« (Gal 3,28). V Gospodu je ključ za odpravo vsake neenakosti in zapostavljanja glede na starost, spol, socialni položaj in kulturno raven.
Tega odlomka Pavlovega pisma ne smemo skriti v predal. Nasprotno, treba ga je razglašati na strehah! In živeti po njem! (po: T. Lasconi, 365+1 dan s teboj)

Peter je razumel, da so besede njegovega Učitelja drugačne od tistih, ki so jih govorili drugi učitelji. Jezusove besede so duh in življenje, ker prihajajo iz nebes: to je luč, ki prihaja od zgoraj in ima moč Najvišjega. Njegove besede imajo bogastvo in globino, kakršne druge besede nimajo, pa naj bodo to besede filozofov, politikov ali pesnikov. To so »besede večnega življenja«, ker vsebujejo, izražajo in priobčujejo polnost življenja, ki nima konca, ker je to življenje samega Boga. (…) Božje besede nasičujejo duha, ki je ustvarjen za neskončnost; notranje razsvetljujejo ne le razum, ampak celotno bitje, ker so luč, ljubezen in življenje. Dajejo mir – tisti mir, ki ga Jezus imenuje »moj mir« – tudi v trenutkih vznemirjenja in tesnobe. Dajejo polno veselje, čeprav sredi bolečine, ki včasih stiska dušo. Dajejo moč, zlasti kadar nas je strah ali smo obupani. Osvobajajo nas, ker odpirajo pot resnice.“ (C. L.)

Naslovljeno na vas

Krščena je bila
V nedeljo, na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta je prejela zakrament sv. krsta Dea Pikl z Grajske vasi 54 C. Tako je bila v polnosti vključena v naše župnijsko občestvo. Župljani se je veselimo in ji voščimo uspešno rast v vsem dobrem. Staršem, botru in sorodnikom čestitamo z željo, da bi bili otroku dobri kažipoti v polno krščansko življenje.

VZGOJA NAJ IZHAJA IZ OSEBNEGA ZGLEDA

Pisatelj Franc Saleški Finžgar je imel davnega leta 1939 na ljubljanskem radiu postne govore. Ob osmi postaji križevega pota, ki govori o Jezusu, ki nagovori jeruzalemske žene, je Finžgar poudaril nenadomestljivi pomen družinske vzgoje. »Koliko družin daje otrokom vse, samo Boga jim ne dajo. Dajte, približajte otrokom Boga, približajte jih Božji ljubezni. Če bodo imeli ljubezen do Boga, bodo imeli ljubezen do staršev, do brata, do sočloveka.« Umetnost vseh umetnosti je, kako to storiti. Z lepim govorjenjem? To ne koristi veliko, po navadi seže samo do ušes, do srca ne pride.
Edini uspešni način je – z lepim življenjem. Če bi lepo govorili, pa slabo živeli, bi tudi nas po pravici zadel očitek, ki ga je Jezus namenil farizejem: da čistimo posode od zunaj, znotraj pa so polne umazanije.
Vzgoja, ki ne izhaja iz osebnega zgleda, ne doseže srca; podobna je pleskanju, barvanju zunanjosti, notranjost pa ostane revna, mračna in zanemarjena.
Staro pravilo sleherne uspešne vzgoje pa je: »Učitelj vzgaja najprej in predvsem s tem, kar je.« Z osebnim pričevanjem, ko se trudi biti »uresničevalec besede«. To naj velja tudi pri vzgoji v vsaki družini. (Silvester Čuk)

Nova zvonova za župnijsko cerkev na Gomilskem
Bosta bronasta in bosta nadomestila sedaj manjšega jeklenega in tako premostila glasovni razpon med velikim-jeklenim in starim-bronastim. Tehtala bosta ca 720 kg in 370 kg. prvi F, drugi A.
Župnija Gomilsko prosi za vaš dar—prispevek v ta namen. Lahko tudi nakažete TRR Župnija Gomilsko: NOVA KBM SI56 0400 1004 8653 831 namen: za zvonove.
Bog povrni vsem, ki ste že darovali!
Prosimo še druge, pridružite se jim.

Bolje je dajati kot prejemati (Apostolska dela 20,35)

MAŠNI NAMENI

NED – 22.8.
21. nedelja med letom
Devica Marija Kraljica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Baševe
Sv. krst

PON – 23.8.
Roza iz Lime, devica
19.00 za +Franca Šrama

TOR – 24.8.
Jernej (Natanael), ap.
19.00 za žive in rajne Stvarnikove

SRE – 25.8.
Ludvik, kralj
19.00 za +Franca Orožima in vse Mlinarjeve

ČET – 26.8.
Tarzicij, mučenec
19.00 za duhovne poklice (V.)

PET – 27.8.
Monika, mati sv. Avguština
19.00 v čast Svetemu Duhu

SOB – 28.8.
Avguštin, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Antona in vse Praznikove

NED – 29.8.
22. nedelja med letom
Mučeništvo Janeza Krstnika
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Rojnika in starše

V tem tednu: Novemu šolskemu in veroučnemu letu naproti. Godujejo pa nekateri pomenljivi svetniki: sv. apostol Jernej (oltar v grajski cerkvi), veliki c. učitelj sv. Avguštin in mati sv. Monika.
Za ministrantski izlet vreme ne bo obetavno—morda pa le?
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja.

Dežurni ministranti: Matevž Lapuh, Mitja Mak
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Matjaž Rožič; II. Saša Griguljak, Marko Vasle
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila – Marijino vnebovzetje

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Marija pa je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. Kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, blagrovali me bodoodslej vsi rodovi. Kajti velike reči mi je storilOn, ki je mogočen in je njegovo ime sveto. Od roda do roda traja njegovo usmiljenje tistim, ki mu v strahu služijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so napuhnjenih misli. (Lk 1,46–51)

BESEDA O BESEDI

»GLEJ, ODSLEJ ME BODO BLAGROVALI VSI RODOVI« Lk 1,39–56

Človek, ki bi samemu sebi napovedal slavno prihodnost, bi se pred ljudmi osmešil. Kdo bi ga jemal resno, posebno če bi bil mlad in preprostega rodu. Še manj je verjetno, da bi kdo takšno napoved zapisal v neko knjigo, ki bi se ohranila ter brala stoletja. Najmanj pa je verjetno, da bi se takšna napoved o slavni prihodnosti uresničila. Takega primera zgodovina ne pozna. – In vendar ga pozna. Marija, preprosta mladenka, skoraj še deklica, živeča v komaj znanem naselju nekje na koncu rimskega cesarstva. Beremo, kako je o sebi že sama napovedala, da jo bodo blagrovali vsi rodovi. Takole nam namreč danes evangelist Luka pripoveduje o njenem vzkliku ob srečanju z Elizabeto: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi« (prim. Lk 1,46–48). – Našel se je torej nekdo, ki je to njeno napoved zapisal v neko knjigo. Ta knjiga je postala ena najbolj branih knjig, skozi stoletja je šla iz rok v roke, prevajali so jo v stotine jezikov, prišla je tudi do nas. Dekletova napoved se je uresničila. Ni žene, katere ime bi se na svetu tolikokrat izgovorilo in blagrovalo, ki bi bilo o njej napisanih toliko knjig, ki bi bila tolikokrat in na tako različne načine upodobljena, v toliko pesmih opevana, ki bi bilo njej v čast zgrajenih toliko svetišč … Kaj je na njej velikega? Na njej sami nič. Njena veličina je od drugod: Velike reči mi je storil On, ki je mogočen in njegovo ime je sveto, je priznala obenem s preroštvom, da bo blagrovana. – Zato se z drzno napovedjo, da jo bodo blagrovali vsi rodovi, ni osmešila. Še posebej na današnji praznik se toliko bolj zatekamo k njej v molitvah, v zahvalah, v priprošnjah …, da nam od zgoraj izprosi blagoslov. (po: Beseda da besedo)

MARIJINO VNEBOVZETJE — VELIKI ŠMAREN

MARIJINO VNEBOVZETJE
15. avgusta obhaja Cerkev najpomembnejši Marijin praznik v liturgičnem letu: Marijino vnebovzetje.
Na koncu svojega zemeljskega življenja, je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa, torej v slavo večnega življenja v polno in popolno občestvo z Bogom.
Častitljivi papež Pij XII. je 1. novembra 1950 slovesno razglasil to dogmo.
Formulacija dogme pravi takole: ‘Na ta način je vzvišena Božja Mati, nedoumljivo združena z Jezusom Kristusom od vekomaj z eno samo odločitvijo vnaprejšnje izvolitve, brezmadežna ob svojem spočetju, čista Devica v svojem Božjem materinstvu, velikodušna tovarišica svojega Božjega Odrešenika, ki je prispela do konca z zmago nad grehom in njegovimi posledicami in kot krono vseh posebnih časti dosegla, da je bila obvarovana trohnenja v grobu in premagala smrt, kot njen Sin, bila vzeta z dušo in telesom  v slavo Nebes, kjer sije kot Kraljica na desnici svojega Sina, večnega nesmrtnega Kralja’.
To je torej jedro naše vere v vnebovzetje: verjamemo, da je Marija kakor Kristus, njen Sin, že premagala smrt in slavi zmago v nebeški slavi s polnostjo svojega bitja ‘z dušo in telesom’! (Benedikt XVI.)

Izročitev obnavljamo vsako leto na praznik Marijinega vnebovzetja. 
Sveta Devica Marija
Ti si Jezusova Mati: ti si ga pod srcem nosila, ga rodila in si z njim pod križem trpela. Ti si tudi naša Mati: tvoja materinska roka nas je varovala skozi vso zgodovino. Tebi izročamo sami sebe, da bi v molitvi in pokori spreminjali svoja srca. Tebi izročamo naše družine, da bi bile odprte za življenje in bi mladim odkrivale duhovne vrednote. Tebi izročamo Cerkev na Slovenskem, da bi v zvestobi evangeliju gradila edinost. Tebi izročamo slovensko domovino, da bi napredovala v luči vere in krščanskega izročila. Tebi izročamo naše rojake po svetu, da bi ostali zvesti Bogu in svoji domovini. Tebi, naša Mati, se danes vsi skupaj posvetimo. Sprejmi nas v svoje varstvo in nas izroči svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešeniku, ki živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Naslovljeno na vas

Zakoncem: Resnična ljubezen ne pozna pogojev

Ljubezen je pogojna ali brezpogojna. Če ji dodajam pogoje, te v resnici ne ljubim. Ponujam namreč samo izmenjavo in ne daru. Prava ljubezen pa je in mora biti vedno svoboden dar.
Dar moje ljubezni pomeni naslednje: s teboj želim deliti, karkoli imam dobrega. Nisi zmagala na tekmovanju ali se izkazala, da si vredna tega daru. Ne gre za vprašanje, ali si mojo ljubezen zaslužiš. Ne živim v utvari, da si ti ali jaz najboljši človek na svetu. Niti ne pomislim na to, da se med vsemi možnimi ljudmi na tem svetu ravno midva najbolje ujemava. Vse to res ni bistveno. Pomembno je, da sem se jaz zavestno odločil podariti tebi svoj dar ljubezni n si se ti odločila ljubiti mene. Samo to je zemlja, v kateri ljubezen sploh lahko raste. Skupaj nama bo to uspelo!
Sicer pa je bistveno sporočilo brezpogojne ljubezni: sporočilo osvoboditve. Kdorkoli že si, vse svoje misli in čustva lahko izražaš s popolnim zaupanjem. Ni se ti treba bati, da ti bo ljubezen odvzeta. Zaradi svoje odkritosti ali poštenosti ne boš kaznovan. Za mojo ljubezen ni vstopnine, zanjo tudi ni potrebno plačevati najemnine ali mesečnih obrokov. Lahko pridejo dnevi, ko se med nama pojavijo nesoglasja in moteča čustva. Lahko pridejo časi, ko se bodo med nama raztezali kilometri psihične ali fizične razdalje. Toda dal sem ti besedo svoje predanosti. Utiril sem svoje življenje. Čuti se svobodno, da mi pripoveduješ o svojih negativnih in pozitivnih reakcijah, o svojih toplih in hladnih občutjih. Ne morem vedno vnaprej napovedati svojih reakcij ali ti zagotoviti svoje trdnosti ob tem; toda nekaj zagotovo vem in iskreno želim, da res veš tudi ti: ne bom te zavrgel! Zavzemam se za tvojo rast in srečo. Vedno te bom ljubil! (po: J. Powell, Ljubezen ne pozna pogojev)

Nova zvonova za župnijsko cerkev na Gomilskem
Bosta bronasta in bosta nadomestila sedaj manjšega jeklenega in tako premostila glasovni razpon med velikim-jeklenim in starim-bronastim. Tehtala bosta ca 720 kg in 370 kg. prvi F, drugi A.
Župnija Gomilsko prosi za vaš dar—prispevek v ta namen. Lahko tudi nakažete na TRR Župnija Gomilsko: NOVA KBM SI56 0400 1004 8653 831 namen: za zvonove. Bog povrni vsem, ki ste že darovali!
Prosimo še druge, pridružite se jim.

Bolje je dajati kot prejemati (Apostolska dela 20,35)

MAŠNI NAMENI

NED – 15.8.
20. nedelja med letom
MARIJINO VNEBOVZETJE
VELIKI ŠMAREN d. p. d.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Rančigaja
Sv. krst

PON – 16.8.
Rok, spokornik
19.00 v zahvalo za zdravje (I.)

TOR – 17.8.
Hijacint, redovnik
19.00 za +Mojco Rojnik—oblet. in sorod.

SRE – 18.8.
Helena (Alenka), cesar.
19.00 za +Dragota Vovka

ČET – 19.8.
Janez Eudes, duhovnik
17.00 za +Ivana Novaka (v Šentrupertu)

PET – 20.8.
Bernard, opat, c. učitelj
19.00 za +Ivano (god) in vse Hacetove

SOB – 21.8.
Pij X., papež
19.00 za +Starše Topovšek (r. d.)

NED – 22.8.
21. nedelja med letom
Devica Marija Kraljica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Baševe
Sv. krst

V tem tednu:
Ta ponedeljek goduje sv. Rok, spokornik. Je priprošnjik zoper kužne bolezni. Smo v okoliščinah, v katerih smo njegove priprošnje zelo potrebni. Lahko »poromamo« k sv. Roku tudi v domačo župnijsko cerkev.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja.

Dežurni ministranti: Ana in Jaka Srebočan
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Sonja Mandelc; II. Melanija Hadolin, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila – 19. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA 

Tisti čas so Judje godrnjali nad Jezusom, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,« in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel.‹« Jezus je odgovóril in jim dejal: »Ne godrnjajte med seboj! Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obúdil poslednji dan.« (Jn 6,41–44)

BESEDA O BESEDI

»VSTANI IN JEJ, SICER BO POT ZATE PREDOLGA« Jn 6,41–51
Ena najbolj žalostnih stvari za duhovnika je, da ljudje, ki prihajajo v cerkev, ne čutijo potrebe po obhajilu in ga morda prejmejo le enkrat na leto. Kar vsem nam je prišlo v kri, da Jezusovih besed ne jemljemo zares in tudi ne njegovega povabila: »Vzemite in jejte od tega vsi: to je moje telo, ki se daje za vas!« Ampak Jezusovo povabilo je mišljeno čisto zares! Velja vselej.
Pa bo kdo dejal: sv. Pavel nas svari, naj obhajila ne prejemamo nevredno, duhovno nepripravljeni, z grehom v duši. Gotovo je treba skrbno preiskati svojo dušo, če ni preveč zanemarjena in mračna, in jo očistiti v zakramentu svete spovedi. Vendar če nam vest ne očita težkega (smrtnega) greha, kar je nekaj zelo hudega, lahko pristopimo k obhajilu. Prej tako iskreno povemo Jezusu: »Gospod, nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.« – Naloga preroka Elija, ki smo ga srečali v današnjem prvem berilu, je bila težka: z določno besedo in zglednim življenjem je moral svojim trdnosrčnim rojakom pričevati, kako morajo živeti, da bodo zvesti zavezi, ki so jo njihovi očetje sklenili z Bogom. Pa ga niso ubogali, še norčevali so se iz njega ter živeli še naprej brezbožno. Nič čudnega torej, da se je prerok utrudil telesno, še bolj pa duševno in prosil Boga, naj ga vzame k sebi. Bog pa je poslal svojega angela, ki je preroku dvakrat prinesel hrane, da se okrepča za nalogo, ki ga čaka. V moči te hrane je Elija spet šel na pot ter hodil štirideset dni do Božje gore Horeb. – Naloga slehernega izmed nas je podobna nalogi preroka Elija: pred soljudmi, v družinah, na delovnem mestu, v šoli in v javnosti moramo z življenjem in besedo pričevati za živega Boga. Prav nič čudnega ni, če se utrudimo. Bolj čudno bi bilo, če kljub utrujenosti ne bi prišli k Njemu, da nas ponovno okrepča. (po: S. Čuk, Misli srca)

19. nedelja med letom

Jezusov preprost pogovor z množico nam tako nakaže pot do sprejemanja njega kot hrane za večno življenje in nas opozarja na možne ovira na tej poti. S svojim izredno doslednim odnosom do resnice nas opozarja, na večplastnost našega življenja. Obstaja jed za ta svet in jed za večno življenje. Če se ne zavedamo, da nas v odnos dejansko vodita obe lakoti, bomo počasi popolnoma ‘povozili’ potrebo po duhovni hrani in pristali na čisto materialni ravni. Tako je ozaveščanje, kaj nas vodi in resnicoljubnost pri tem, pravzaprav temelj našega duhovnega življenja. Zvestoba resnici nam omogoča rast v odnosih. Šele iz resnice se lahko razvije zaupanje, zaupanje pa je temelj vsakega odnosa, v katerem šele lahko govorimo o višjih vrednotah in večnem življenju.

Dobri Bog! Tudi mi smo večkrat podobni Eliju. Trudimo se biti zgledni, pričevati, vzpodbujati k nauku, ki si nam ga ti zapustil, a grobe besede, celo dejanja okolice nas velikokrat stisnejo ob tla. Obupamo. Radi bi se vdali. Ne zmoremo več. Daj nam moči, daj da bomo v sveti hostiji, v kateri se nam podarjaš, dobili tisto potrebno hrano, ki nas bo znova vzdignila, ki nam bo dala zagona za nov korak. Naj nikoli ne obupamo in vselej najdemo vzpodbudo v tebi, ki si Življenje. Amen. AK

Nova zvonova za župnijsko cerkev na Gomilskem
Bosta bronasta in bosta nadomestila sedaj manjšega jeklenega in tako premostila glasovni razpon med velikim-jeklenim in starim-bronastim. Tehtala bosta ca 720 kg in 370 kg. prvi F, drugi A.
Župnija Gomilsko prosi za vaš dar—prispevek v ta namen. Lahko tudi nakažete TRR Župnija Gomilsko: NOVA KBM SI56 0400 1004 8653 831 namen: za zvonove.
Bog povrni vsem, ki ste že darovali! Prosimo še druge, pridružite se jim.

Bolje je dajati kot prejemati (Apostolska dela 20,35)

Naslovljeno na vas

ŽUPNIJSKO ROMANJE ŽUPNIJ GOMILSKO IN SV. JURIJ OB TABORU
To soboto, 14. avgusta – pred praznikom Marijinega vnebovzetja

Pojdimo na romanje in doživimo to lepo srečevanje z Bogom in našo nebeško Materjo ter medsebojno druženje. Glavni cilj našega romanja bo cerkev Marijinega vnebovzetja v Lescah na Gorenjskem- tam na naših romanjih še nismo bili. Obiskali bomo še Brezje, cerkev sv. Jožefa v Ljubljani (smo v letu sv. Jožefa) in še kaj. Odhod bo ob 7.00 uri in vrnitev okrog 19.30 ure. Prispevek za prevoz in kosilo boste oddali na avtobusu (kak evro prek 20). Na avtobus boste lahko vstopili v Trnavi, na Rezani, na Gomilskem, pri Fifoldu in v Taboru (pri cerkvi). Prijavite se lahko še do srede zjutraj, oziroma do zapolnitve sedežev v avtobusu. Če imate kovidno potrdilo, ga vzemite seboj. Predvsem pa dobro voljo.
Organizator si pridržuje pravico, da iz objektivnih razlogov romanje preloži. Če bi do tega prišlo, bi bili v četrtek obveščeni.

Peš romanje k Materi Božji v Petrovče na Veliki Šmaren —15. avgusta: pred župnijsko cerkvijo se bomo zbrali ob 5.15 in se ob 5.30 pri križu na Rezani pridružili romarjem iz Tabora. Pridružite se nam lahko tudi v Grajski vasi. Vabljeni!

Kako dragocena so Marijina romanja in obisk njenih milostnih podob. Padlega angela najbolj jezijo svete podobe, zato je zelo koristno, da imamo Marijino sliko v svojem stanovanju ali da obiščemo kak milostni kraj. Varovati se moramo praznoverja in grešnih zabav. Sv. Janez Damaščan imenuje romarske cerkve pribežališča za pomoči pred skušnjavami in grehom. Če jih hudič ne more razdejati, potem vsaj zapeljuje nas, da bi uničil njene koristi. A z molitvijo in priprošnjo Mariji se lahko obvarujemo hudiča.
Kako dragocene so molitve Mariji v čast in vse svetinje, ki se nosijo njej na čast! (bl. Anton Martin Slomšek)

MAŠNI NAMENI

NED – 8.8.
19. nedelja med letom
Dominik, ustanovitelj dominikancev
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – za žive in rajne
10.00 za + Jožeta Raka

PON – 9.8.
Terezija (Edit Stein)
19.00 za zdravje (R.)

TOR – 10.8.
Lovrenc, diakon, mučenec
19.00 za +Milico Ostrožnik

SRE – 11.8.
Klara (Jasna), devica
19.00 za +Merzeljeve

ČET – 12.8.
Ivana Šantalska, redovnica
17.00 za +Stanislava Mežnarja (v Šentrupertu)

PET – 13.8.
Gertruda, opatinja
19.00 za +Antona –oblet. in Miro Turk

SOB – 14.8.
Maksimilijan Kolbe, duhovnik, mučenec
19.00 za +Ivana Sorčana

NED – 15.8.
20. nedelja med letom
MARIJINO VNEBOVZETJE
VELIKI ŠMAREN d. p. d.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Rančigaja

V tem tednu:
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja.
Napoved: župnijsko romanje bo v soboto 14. avgusta. Informacije zgoraj.

Dežurni ministranti: Anže Klančnik, Polak Jošt.
Bralci v ned.: I. lucija Blatnik, Sandi Završnik; II. Tilen Natek, Petra Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila – 18. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA
  
Jezus jim je odgovóril in rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; tega je namreč potrdil Oče, Bog.« Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« (Jn 6,26–27.33–34)

BESEDA O BESEDI

KRUH IZ ŽITNIH ZRN LJUBEZNI Jn 6,24–3

Med dogodkom, o katerem poroča prvo berilo, in tistim, ki ga pred nami razgrinja evangeljski odlomek, je preteklo nad 3000 let. In vendar opažamo nekatere podobnosti. Tako v prvem kot v drugem primeru srečujemo ljudi, ki jih Bog čudežno nasičuje; obakrat pa ti obdarovanci ne zanjo biti hvaležni, temveč Bogu oziroma Kristusu postavljajo nove zahteve. Tak Bog, ki bi čudežno nasičeval množice, je čisto po človeškem okusu. Kar je storil Bog Judom na potovanju skozi puščavo in kar je pripravil Jezus množici svojih poslušalcev v samotnem kraju, je samo klic, vabilo, da bi ljudje zahrepeneli po višji hrani – po kruhu, ki daje večno življenje. – Kruh je, to vemo vsi, spečen iz moke, moko pa dobimo iz žitnih zrn. Za en kilogram kruha je potrebnih precej zrn. Žito mora biti posejano, ob primerni vlagi in toploti mora rasti in dozoreti, biti mora požeto in omlateno, priti mora med mlinske kamne, da iz posušenih zrn nastane moka. Kruh na poseben način predstavlja človeško delo: iz drobnih vsakdanjih opravil se gradi stavba osebne in družinske sreče, blagostanje družbe in države. Pomembnost kruha kot simbola vsega človeškega dela in prizadevanja pride do izraza pri mašni daritvi. Navadno Bogu ne moremo prinesti kakšnih velikih darov, ki pa jih on od nas niti ne zahteva. On hoče zvestobo v malem. Hoče, da je v hostiji, ki jo mašnik pri maši vzdiguje kvišku, tudi zrno, ki ga primaknemo mi. Na ta način bomo šli od svete daritve krepkejši, pripravljeni za življenjski boj. Kruh, ki je najboljša naravna hrana – hrana, ki se je nikoli ne naveličamo, postane nadnaravna hrana, moč za našo ljubezen, ki je razpoznavno znamenje Kristusovih učencev. Ljubezen, ki nas jo uči Kristus, navzoč pod podobo kruha, je umiranje sebičnosti, darovanje za druge. Skupaj z Judi tudi mi prosimo: »Gospod, daj nam vselej tega kruha!« (po: S. Čuk, Misli srca)

18. nedelja med letom

Prejšnjo nedeljo, 25. julija, smo obhajali Krištofovo nedeljo. Proslavili smo Boga po mučencu sv. Krištofu, zavetniku cerkve v Grajski vasi in zavetniku šoferjev in priprošnjiku za srečno vožnjo, zato je bil na njegov praznik tudi blagoslov vozil. Potekala je tudi dobrodelna akcija MIVA—zbiranje sredstev za nabavo prevoznih sredstev za naše misijonarje. Pri nas smo zbrali blizu 1.000, 00 eur. Bog vam povrni!
Če pa kdo še želi nalepko s podobo sv. Krištofa in kartonček z molitvijo za srečno vožnjo, lahko dobi v zakristiji na Gomilskem.

Spet je minil teden in Kristus nas je na to poletno, počitniško nedeljo zbral, da se lahko ob njegovi navzočnosti družimo tudi v našem občestvu. Premislimo, kako je minil teden, ki je za nami. Apostol Pavel nas danes v berilu vabi, naj odložimo, kar zadeva prejšnje življenje, starega človeka, ki se kvari po varljivih strasteh, in si oblečemo »novega človeka«. Naj bo teden, ki je pred nami boljši, drugačen, bolj poln.
Kristjani se zaradi krsta imenujemo sveti. Svetost od kristjana zahteva, da pretrga vez z grehom in s poganskimi navadami – neprestano nas vodi v boj z grehom. Sveti se morajo še posvečevati, da bodo pripravljeni za Gospodov prihod, kajti v njegovem kraljestvu ne bo mesta za tiste, ki se ne posvečujejo, ki ne bodo sveti.
Prosimo Gospoda, da nas v prihodnjih dneh in vselej, utrjuje v pravičnosti in svetosti. (po: Bogoslužno leto B)

Največjemu Marijinemu prazniku naproti
Marija, naša tolažba in naše veselje, ki nam jo je njen sin Jezus, naš Gospod, dal na križu za mater. Vsi kristjani smo njeni duhovni otroci, ki jih ljubi, za katere skrbi. Kje je najboljši del, ki ji ne bo vzet, ki ga želi deliti z nami? To so nebesa, večna blaženost. Ravno danes praznujemo blaženi dan, na katerega se je poslovila od te žalostne zemlje, da bi vzela v posest svoj najlepši del v nebesih, kjer sedaj kraljuje povišana nad vse zvezde, kraljica vseh očakov, vseh prerokov in apostolov, in prosi za nas, svoje otroke. O, da bi se tudi mi nekoč na večer svojega življenja prav tako blaženo ločili od tega sveta, dosegli tisto veselje, ki ga Mati Božja, povzdignjena v nebo, sedaj že uživa. (po: A. M. Slomšek, Marijo ljubijo vsa srca)

Naslovljeno na vas

ŽUPNIJSKO ROMANJE ŽUPNIJ GOMILSKO IN SV. JURIJ OB TABORU
V soboto, 14. avgusta – pred praznikom Marijinega vnebovzetja

Pojdimo na romanje. Upajmo, da nam bo letos dano doživeti to lepo srečevanje z Bogom in našo nebeško Materjo ter medsebojno druženje. Glavni cilj našega romanja bo cerkev Marijinega vnebovzetja v Lescah na Gorenjskem- tam na naših romanjih še nismo bili. Obiskali bomo še Brezje, cerkev sv. Jožefa v Ljubljani (smo v letu sv. Jožefa) in še kaj. Odhod bo ob 7.00 uri in vrnitev okrog 19.30 ure. Prispevek za prevoz in kosilo boste oddali na avtobusu (kak ero prek 20). Prijavite se čim prej—za boljšo pripravo romanja naj bi okvirno število romarjev bilo znano že do te sobote dopoldne. Torej, razmislite o ponujeni priložnosti, in če morete, se odločite in brez odlašanja prijavite /številki župnijskega in župnikovega telefona sta na zadnji strani oznanil.

Peš romanje k Materi Božji v Petrovče na Veliki Šmaren —15. avgusta: pred župnijsko cerkvijo se bomo zbrali ob 5.15 in se ob 5.30 pri križu na Rezani pridružili romarjem iz Tabora. Pridružite se nam lahko tudi v Grajski vasi. Vabljeni!

Nova zvonova za župnijsko cerkev na Gomilskem
Bosta bronasta in bosta nadomestila sedaj manjšega jeklenega in tako premostila glasovni razpon med velikim-jeklenim in starim-bronastim. Tehtala bosta ca 720 kg in 370 kg. prvi F, drugi A.
Župnija Gomilsko prosi za vaš dar—prispevek v ta namen. Lahko tudi nakažete TRR Župnija Gomilsko: NOVA KBM SI56 0400 1004 8653 831 namen: za zvonove.
Bog povrni vsem, ki ste že darovali! Prosimo še druge, pridružite se jim.

Bolje je dajati kot prejemati (Apostolska dela 20,35)
MAŠNI NAMENI

NED – 1.8.
18. nedelja med letom
Alfonz Ligvorij, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana in Poldiko Novak in Roka Teršek (v Šentrupertu)

PON – 2.8.
Evzebij, škof
Porcijunkola
19.00 za +Sandro Kolar – 30. dan

TOR – 3.8.
Lidija, svetopisem. žena
19.00 za +Antona Kovačiča in starše Virant in Kovačič

SRE – 4.8.
Janez Vianej, arški župnik
19.00 za +Radota (r. d.) in Anico Drev

ČET – 5.8. prvi četrtek
Marija Snežna (Nives)
17.00 za +Vido Krajnc in starše Ducman (v Šentrupertu)
Molitev za duhovne poklice

PET – 6.8. prvi petek
Jezusova spremenitev na gori
19.00 za +Marto Kunst
Litanije Jezusovega srca

SOB – 7.8. prva sobota
Kajetan, duhovnik
19.00 za +Terezijo Žnidar—30. dan
Litanije Matere Božje

NED – 8.8.
19. nedelja med letom
Dominik, ustanovitelj dominikancev
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka

V tem tednu:
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja.

Napoved: župnijsko romanje bo v soboto 14. avgusta. Več prihodnjič.

Dežurni ministranti: Jaša in Ana Vita Cvenk
Bralci v ned.: I. Mojca Strožer, Magda Šalamon; II. Aljaž Lončar, Damjana Rojnik
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl