BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas so se voditelji ljudstva norčevali iz Jezusa in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: ›Ta je judovski kralj.‹  (Lk 23,35–38)

BESEDA O BESEDI

Zadnje dni svojega življenja na zemlji je Jezus pokazal, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta in da ga ne vzpostavlja s silo, s prevratom in z orožjem. Nekaj dni pred veliko nočjo je na osliču prijahal v Jeruzalem, in to na izposojenem. Pravi Izraelov kralj ne prihaja na konju, ki je simbol vojaške moči, temveč na oslu. Osel je vojaško neuporabna žival, kakršno so takrat imeli revni ljudje, zato je simbol miru in nenasilja. Ne stopa v tekmo z vojskami in silami tega sveta. Njegov prihod v Jeruzalem na osliču je simbol, da se odreka zemeljski moči.

Bistvo Kristusovega kraljestva se nam še bolj razodene na veliki petek, ko »Jezus Nazarečan, judovski kralj« umira na križu. To je njegov pravi prestol. Križ je najvišji izraz zemeljske nemoči, hrkati pa izraz popolnega zaupanja v Božjo moč.

Njegovo kraljestvo je »kraljestvo resnice in življenja, svetosti in milosti, pravičnosti, miru in ljubezni«. Zato je v tem svetu tako krhko in nenasilno kakor njegov kralj, ki jezdi na osliču ali visi pribit na križ.

Jezus Kralj ni bil revolucionar ali vodja vstaje, kakršnega so si mnogi Judje želeli. Za revolucijami ostajajo pogorišča in kri. »Veliki časi« puščajo za seboj velike kupe ruševin, je zapisal H. Hesse.

TEDEN KARITAS

Letošnji Teden Karitas bo potekal od ponedeljka, 25. 11. 2019, do nedelje, 1. 12. 2019. S Tednom Karitas bomo obeležili 29 letnico organizirane oblike delovanja Karitas v Sloveniji. V tednu Karitas nas bo letos nagovarjalo geslo »Dobro iz vsakega srca.« in nas vabilo najprej k sočutju, dobroti in konkretni solidarnosti z ljudmi v stiski. Vsako človeško srce je zmožno dobrote in ljubezni do bližnjega, vsako človeško srce je poklicano k dobroti in jo lahko izkaže. Iz vsakega srca pa lahko pride dobra misel in želja, dobra beseda in spodbuda, dobro delo.

Hvala za vse, kar boste v tem tednu storili dobrega za potrebne. Hvala za vse vaše darove preko prireditve Klic dobrote, nabirke na prvo adventno nedeljo , ki gre v celoti na Karitas in drugih načinov zbiranja pomoči.

ADVENTNA MISIJONSKA AKCIJA ZA OTROKE

Dragi otroci in starši!

Adventni čas, ki ga začenjamo v nedeljo, je priprava na Jezusovo rojstvo.  To pomeni prihod Božjega kraljestva med nas. To kraljestvo je kraljestvo miru in bratstva med vsemi ljudmi, kraljestvo v katerem ne bi smel nihče trpeti pomanjkanja.

Vemo pa, da naš ranjeni svet še vedno ne poskrbi za vse, posebno v misijonskih deželah. Zato posebej v adventu pokažemo, da se pripravljamo na Jezusov prihod z dobrimi deli, odpovedovanjem nepotrebnim stvarem, dajanjem miloščine ubogim in z molitvijo.

K temu bo otrokom v adventnem času pomagal adventni koledar, ki ga bodo otroci prejeli pri verouku. Starše spodbujamo, naj otrokom pomagajo. Naj družina skupaj prebere vsakodnevno zgodbo, naredi nalogo, otroci pa zbirajo prihranke v nabiralnik, ki ga sami izdelajo in ga ob koncu adventa položijo k jaslicam v domači cerkvi.

Hvala, ker tudi na ta način gradite družinsko toplino, sprejemate Boga v svoje družine in s pomočjo ubogim širite Jezusovo veselo novico.

G. ŽUPNIK SE VRAČA DOMOV

V letošnjem letu se vse dogaja zelo hitro. Po bolezni gomilskega župnika g. Martina Cirarja, je hudo zbolel še sosednji župnik na Polzeli g. Jože Kovačec, ki je upravljal tudi župnijo sv. Andraža nad Polzelo. Na škofiji, ki je trenutno brez škofa, skušajo situacijo reševati , kolikor je v njihovi pristojnosti.

Po skupnih pogovorih, kako naprej, je odločitev naslednja. G. Kovačec bo na zdravljenju do velike noči 2020. Za ta čas bo njegov namestnik (župnijski vikar) na Polzeli g. Vlado Bizjak, ki še ostaja župnijski upravitelj na Gomilskem in v Taboru.

To je mogoče, ker je gomilski župnik g. Martin Cirar že toliko okreval, da se bo iz Šoštanja preselil nazaj v župnišče na Gomilskem. Vsi smo hvaležni in veseli njegove vrnitve domov in mu izrekamo dobrodošlico!

Martinu še naprej teče bolniški dopust in bo na Gomilskem pomagal po svojih močeh. Tako bosta v župnišču na Gomilskem sedaj dva duhovnika. Župnijski upravitelj bo na Gomilskem še naprej opravljal večino svojih dolžnosti, razen tega, da ga pri svetih mašah večinoma ne boste videli, ker bo ob nedeljah in nekaj dni v tednu maševal na Polzeli.

Z današnjo nedeljo Kristusa Kralja (24. 11.) praznujemo zaključek cerkvenega leta, ki nakazuje tudi zaključek zgodovine. Zato se spominjamo Jezusa, ki se bo ob koncu časov vrnil na zemljo kot Kralj vseh in vsega. Zelo pomenljivo se na ta praznik v svojo župnijo vrača tudi g. župnik. S tem dnem začenja bivati v župnišču in vsak dan darovati svete maše.

Dveh duhovnikov naenkrat na Gomilskem najbrž ni bilo že dolgo. Najbrž tudi dolgo tako ne bo ostalo. Poskušajmo razumeti in z naklonjenostjo sprejeti to, kar nam je danes dano — morda nam bo že jutri vzeto.

Še pojasnilo: tisti dan, ko sta oznanjena dva mašna namena, pomeni, da bosta maševala oba duhovnika.

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Sonja Mandelc, Magda Šalamon

                                 pri 2. sv. maši: birmanci

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Dežurni ministranti: Tjaša Glušič, Zala Jelen

Lepo vabljeni k pletenju adventnih venčkov, ki bo v sredo ob 17.00 v Domu srečanj. Adventne venčke bodo na voljo pri obeh nedeljskih svetih mašah 1. 12. na Gomilskem. Prispevki gredo župnijski Karitas.

Konec tedna gredo birmanci na duhovni vikend. Prosimo, da molite zanje! Pri 10.00 maši 1. 12. se bodo predstavili župnijski skupnosti!

V sredo 27. 11. je v dvorani Golovec v Celju Klic dobrote, vsakoletni dobrodelni koncert slovenske Karitas. V župnišču je na voljo nekaj vstopnic!

V soboto 23. 11. smo obhajali zlato poroko Janka in Tilčke Natek. Želimo jima blagoslova na vseh področjih življenja!

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo in bodo govorili v mojem imenu: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi! To se bo dogajalo, da boste pričevali zame. Vzemite si to k srcu, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom namreč dal zgovornost in modrost, ki ji vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ugovarjati. (Lk 21,8.13–15)

BESEDA O BESEDI

Ob branju današnjega evangelija se morajo razbliniti vsa pričakovanja – če jih kdo sploh še goji – da si bo človeštvo kdaj na zemlji uredilo raj ali da bo z razvojem znanosti in tehnike napredovalo tudi v urejenosti medsebojnih odnosov. Jezus nam napoveduje vse kaj drugega. Pripravlja nas na težke čase, a nas obenem poučuje, kako naj, ko pridejo, ravnamo.

Kaže, da mora človeštvo izčrpati vse možnosti, ki jih daje ljudem svobodna volja. Izdivjati se mora v sovraštvu, hudobiji in prelivanju krvi, zemljo mora prepojiti s solzami in znojem, zasejati jo mora z vsemi semeni dobrote, ljubezni, potrpljenja in odpuščanja. Kristjan naj vse to ve, zato naj se ničesar ne ustraši in se ničemur ne čudi. Nič ga ne sme premotiti in presenetiti.

Stanovitnost, ki nam je potrebna, ni brezdelje ali brezbrižno čakanje, kaj se bo zgodilo. Je vztrajna uporaba vseh zmožnosti duše in telesa, da bi se z lučjo in močjo evangelija dvignili nad grozote, ki jih je sposobna pripraviti nepreračunljiva narava, in da bi prerasli vse podlosti, ki jih je sposobno skotiti srce z razumom obdarjenega bitja, ki se imenuje človek.

SVETOVNI DAN UBOGIH

Nedeljo Karitas bomo sicer kot vsako leto obhajali na 1. adventno nedeljo, torej čez 14 dni. Danes, v nedeljo 17. 11. pa obhajamo 3. svetovni dan ubogih. Prvič ga je razglasil leta 2017 papež Frančišek, ki je takole zaklical: »Oh, kako si želim Cerkev, ki bi bila uboga in za uboge!« To je vodilo njegovega poslanstva in hkrati vodilo našega razmišljanja ob tretjem svetovnem dnevu ubogih.

Ubogi so tudi ljudje, ki so izkoriščani, trpijo zaradi bolezni, invalidnosti, odvisnosti od alkohola, mamil ipd. Sveti oče nas posebej vabi, da posvečamo svojo pozornost »novim oblikam uboštva in krhkosti: brezdomcem, odvisnikom od mamil, beguncem, vedno bolj osamljenim in zapuščenim starim ljudem. Poklicani smo, da v njih prepoznamo trpečega Kristusa in smo jim blizu, tudi če nam to na videz ne prinaša nobenih oprijemljivih in neposrednih koristi« (Veselje evangelija, 210).

Revščine, materialne in duhovne, je, žal, veliko tudi v Sloveniji. Karitativne ustanove v Katoliški Cerkvi v Sloveniji izvajajo vrsto socialnovarstvenih programov za zasvojene, za ženske v stiski, za brezdomce, za otroke, za starejše … Pomagajo s hrano, plačilom položnic, rabljenimi oblačili in drugimi oblikami materialne pomoči. Žalostno je, da prihajajo po pomoč družine, v katerih sta zakonca zaposlena, pa ne zaslužita dovolj za poplačilo najosnovnejših življenjskih stroškov. Stiske so tudi v družinah, v katerih je pri starših ali otrocih prisotna bolezen ali invalidnost. Suhoparna statistika navaja, da kljub gospodarski rasti pod pragom revščine živi še vedno približno 268.000 Slovencev. Med njimi je 45.000 mladoletnih otrok oziroma skoraj 12 odstotkov vseh slovenskih otrok. Povedano z drugimi besedami: v Sloveniji se vsak osmi otrok še vedno sooča z revščino. Mnogi od njih bodo vse življenje ostali v revščini in zato izrinjeni na obrobje družbe. Revščina in osamljenost sta prisotni tudi med starejšimi. Številni upokojenci, ki so bili vse življenje zaposleni in so s svojim delom prispevali k razvoju družbe, danes živijo komaj nad pragom revščine. Polovica jih prejema pokojnino, ki je celo nižja od tega praga.

V gospodarskih (in premoženjskih) stvareh izvršujmo naslednje kreposti: zmernost, da bi brzdali navezanost na dobrine tega sveta; pravičnost, da bi varovali pravice bližnjega in mu dali, kar mu gre; in solidarnost, da bi vrnili gospodarstvo in finance k etiki v blagor človeka.

Vir: https://katoliska-cerkev.si/koordinacije-voditeljev-karitativnih-ustanov-uboga-cerkev-za-uboge

TEDEN ZAPOROV

17.– 23. NOVEMBER

Teden zaporov obhajamo v svetu že več kot štirideset let, v Sloveniji pa petnajst let. V glavnem je to povabilo k molitvi za vse, ki jih zaznamuje zapor: za zaprte osebe in njihove svojce, za žrtve kaznivih dejanj in njihove skupnosti, za delavce in prostovoljce v zaporih in za kazenskopravni sistem.

“Božja volja in namen za vse ljudi je osvoboditev – osvoboditev, da bi bili takšni, kot nas je ustvaril. Zaporniški pastoralni delavci delamo z ljudmi, ki pogosto težko verujejo, da se Bog sploh zanima zanje in za njihova življenja. Težko sprejemajo idejo, da so ustvarjeni po Božji podobi in zato ne zmorejo upati v prihodnost z Bogom, brez kriminala, aretacij in zapora. Tudi vsi tisti, katerih življenja so prepletena s kaznivimi dejanji in njihovimi učinki ali tisti, ki jih delo pripelje v stik z destruktivnostjo kaznivih dejanj, pogosto le stežka vidijo novo prihodnost, ki jim je obljubljena s Kristusovo osvoboditvijo.

V tem tednu zaporov se zahvaljujemo za svobodo, ki jo Bog namenja vsem, tudi tistim, katerih svoboda gibanja je začasno omejena ali jim je družba svobodo odvzela za stalno. S skupno molitvijo za vse, ki pridejo na kakršenkoli način v stik s kazenskopravnim sistemom, se vključujemo v delovanje Božje zaveze odrešenja – da bi vsaka oseba, Bogu dragocena, lahko odkrila, kaj zares predstavlja odrešenje.”

        James Ridge, zaporniški vikar, Velika Britanija

MOLITEV TEDNA ZAPOROV

Gospod, Ti ponujaš svobodo vsem ljudem. Molimo za vse ljudi v zaporih. Razlomi vse obstoječe vezi strahu in osamljenosti. S svojo ljubeznijo podpiraj zaprte, njihove družine in prijatelje, zaposlene v zaporih in vse, ki zanje skrbijo. Ozdravljaj vse, ki so jih ranila dejanja drugih, še posebej žrtve kaznivih dejanj. Pomagaj nam, da si bomo odpuščali, ravnali pravično, ljubili usmiljenje in v ponižnosti hodili skupaj s Kristusom v njegovi moči in z njegovim Duhom danes in vsak dan. Amen.

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Lucija Blatnik, Simon Brdnik

                                 pri 2. sv. maši: Saša Griguljak, Robi Natek

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Dežurni ministranti: Marko in Mitja Mak

V sredo 20. 11. po sveti maši, ob 18.15 je srečanje župnijskega pastoralnega sveta. Vabila pridejo še po elektronski pošti.

Naslednjo nedeljo se bodo pri 10.00 sveti maši predstavili letošnji prvoobhajanci.

Vsi, ki sodelujete pri cerkvenem petju, vabljeni k sveti maši v petek ob 17.00, na god zavetnice cerkvenega petja, sv. Cecilije.

V petek 22. 11. ob 18.00 bo v Domu krajanov na Gomilskem družabno srečanje in pogostitev starejših krajanov v organizaciji krajevnega odbora in turističnega društva Gomilsko. Lepo vabljeni!

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Čigava bo torej ta žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?«
Jezus jim je rekel: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne bodo več mogli; saj so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja.

(Lk 20,33–36)

BESEDA O BESEDI

V tem mesecu se je gotovo vsak od nas ustavil in pomudil tudi na kraju, ki je svet in skrivnosten. O njem nam naš pesnik Župančič poje: »Tihi, skrivnostni tisti so hrami …« Tam človek utihne in gre vsaj za nekaj minut vase. Misel poleti v preteklost, spomin oživi na ljubljeni obraz, na dragega človeka.

Jesen je tako čas, ko se marsikdo ustavi in zamisli: Kam grem, kakšna prihodnost je pred menoj in od kod prihajam? Kdo sem?

Človekovo življenje je odprto v dve smeri, v dve skrivnosti. Pred rojstvom in po smrti – na obeh koncih smo pogreznjeni v nepoznano, v skrivnost, v večnost, iz katere smo izšli in v večnost, v katero gremo. Ali pa morda iz enega niča v drugi nič?

»Ničesar ni, samo tema,« pravijo nekateri. Spoštovanja vredno mnenje – kdor ga prenese, kdor lahko z njim živi. Ima pa eno pomanjkljivost, ki je v tem, da mu manjkajo dokazi.

Domnevam, da bo takšen človek prisluhnil, če bo slišal, da je nekdo, ki ga ima mnogo ljudi na tem svetu za Božjega Sina, pred več kot dva tisoč leti govoril o nekem drugem , prihodnjem veku in o vstajenju od mrtvih. Kako je že rekel? »Tisti, ki dosežejo oni svet, ne morejo več umreti. Enaki so angelom, saj so Božji otroci in jih čaka vstajenje. Da, mrtvi bodo vstali. Kajti Bog ni Bog mrtvih, ampak živih. Njemu vsi živijo. Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, vekomaj ne bo umrl.«

Onstran torej le nista samo tema in pogreznitev v nič. Pa pravijo: Nihče se ni vrnil, da bi povedal. Pač, nekdo se je vrnil, živ se je vrnil iz predora smrti. Zanimivo je, da sprva celo njegovi najbližji prijatelji niso mogli verjeti lastnim očem. Toda od tiste prve velike noči je vse drugače. Zadnja postaja – cilj na koncu predora je znan.

Po: TV Slovenija – Ozare, 1995

NEKATERI SO VIDELI PREKO SMRTI

Bolniški duhovnik Adolf Mežan je slišal že več zgodb o obsmrtnih doživetjih, ki som u jih zaupali bolniki. Nekatere izmed njih, ne da bi razkril identiteto svojih sogovornikov, nam je tudi zaupal.

Neki mož, ki je živel v mestu izven Ljubljane, je duhovniku Mežanu, ko je bil še župnik na eni izmed župnij, pripovedoval o svojem umiranju. Slišal je zdravnike, ki so rekli medicinskim sestram: »Z njim je konec, vzemite mu kartoteko.« Doživljal je, kako gleda na sobo in na svoje telo izpod stropa, zatem je zaplaval nad rodno vasjo in jo nekajkrat obkrožil, zatem pa še nad Jeruzalem. Od tam je odšel v onstranstvo, videl pokojnike, svoje sorodnike in sosede ter tudi pokojnega domačega župnika. Vsi so bili enako oblečeni v sive halje. Zaslišal je Marijo, ki mu je rekla: »Ti imaš lep glas, poj v cerkvi na koru.« Sveti Jožef pa mu je dejal: »Zdaj greva pa dol na zemljo.« Znova se je prebudil in po nekaj časa v bolnišnici odšel domov. Kot je povedal Mežan, je ta mož odtlej zelo poglobil svoje versko življenje, redno hodil k obhajilu, veliko naredil za cerkev in župnišče – denimo napravil je ograjo, vrata, vse zastonj.

Starejša žena mu je na vrtu pred Onkološkim inštitutom pripovedovala o svoji klinični smrti. Ko je umirala, je zagledala čudovito svetlobo in lep vrt, po katerem se je sprehajala. »Takrat sem zaslišala glas: ‘Ti še nisi za k nam. Ti moraš iti še na zemljo, da boš spravila h kruhu svojega enajstletnega sina.’ Pa sem si mislila: ‘Jaz se imam tukaj tako lepo, moj sin pa se na zemlji sam muči, moram iti k njemu’.« Takrat je zdrknila navzdol in občutila, kako je pristala na trdem in se prebudila. Zaslišala je zdravnika, ki je rekel: »Pa smo jo le oživili!«

Svoje obsmrtno doživetje je bolniškemu duhovniku zaupala tudi neka bolnica, ki je poskušala samomor. Bila je v hudih stiskah, obrnila se je na več ljudi, pa ji nihče ni pomagal. Zaužila je veliko količino zdravil, da bi umrla. Vendar so jo našli in se deset dni borili za njeno življenje. Njena pripoved o doživljanju ob umiranju je drugačna: doživljala je samo temo, občutila, kako so jo živo rezali in druge neznosne bolečine, na nogah so ji rastla kopita. Ko se je pozdravila, je dejala, da ji več na kraj pameti ne pride, da bi delala samomor, pa če bi bilo še tako hudo. Duhovniku je naročila, naj pove tistim, ki se nameravajo ubiti, naj tega nikakor ne storijo, ker jih bo zadelo trpljenje, ki je neizmerno hujše od tistega, zaradi katerega želijo narediti samomor.

Vir: Božje okolje, št. 5, 2005

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Anka Trogar, Mojca Strožer

                                 pri 2. sv. maši: Petra Basle, Damjana Rojnik

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Dežurni ministranti: Aljaž in Matevž Lončar

V soboto 16. 11. ob 10.00 je srečanje ministrantov: znanje, vaje, igre… Pridite vsi, ki ste še naprej zainteresirani za redno ministriranje.

V nedeljo  17. 11. bo druga maša v Šmatevžu ob 9.30. Sicer pa lepo vabljeni na slovesnost blagoslova obnovitvenih del v podružnično cerkev sv. Radegunde v Kapli ob 10.30!

Naslednji vikend bodo v Domu srečanj skavti iz Maribora!

Od torka do petka zvečer bo župnijski upravitelj odsoten zaradi duhovnih vaj za propedevte v Šmarju!

Na voljo so Marijanski koledarji in pratike za 2020, vzemite si jih sami!

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je Jezus prišel na ono mesto, je pogledal gor in mu rekel:

»Zahej, stopi hitro dol; danes moram ostati v tvoji hiši.«

In stopil je hitro dol in ga z veseljem sprejel. (Lk 19,5–6)

BESEDA O BESEDI

Zahej je bil bogat. Čutil pa je, da ga bogastvo ne osrečuje in ne zadovoljuje. Kaj pomaga polna blagajna, če je srce prazno. Denar Zaheju notranje praznine ni mogel izpolniti. Zraven tega, da je bilo prazno, je bilo Zahejevo srce še ranjeno. Ranjeno ob zavesti, da denar, ki je bil v blagajni, ni prihajal tja vedno po najbolj pošteni poti.

Zahej ni bil le mož želja, ampak je bil tudi mož dejanj. To je dokazal s potezo, ki je ne bi bil vsakdo sposoben. Da otroci plezajo na drevesa, je razumljivo. Da pa spleza na drevo odrasel človek, mora imeti poseben razlog. Zahej ga je imel. Ko je zvedel, da Jezus potuje skozi domače mesto, je splezal na drevo, da bi ga videl. Bil je namreč majhne postave. Dosegel je, kar si je dolgo želel.

Jezusu je ta prostodušnost ugajala. Nagradil jo je. Pod drevesom se je ustavil, Zaheja nagovoril in se dal povabiti v njegovo hišo. Ta pa je vnovič pokazal, da je mož dejanj. Jezusa in njegovo spremstvo je pogostil, polovico imetja je razdelil ubogim, prevare in goljufije pa je poravnal.

Kdaj pa bodo naše želje postale dejanja?       (Po: F. Cerar)

ZAKAJ V NAŠI DRUŽINI NE PRAZNUJEMO NOČI ČAROVNIC

Zadnjič sem se, hočeš nočeš, odpravila v trgovino po nekaj otroških oblačil. Ko se namreč jeseni pojavijo ohladitve in bi mama rada iz omare za otroke potegnila spodnje majice, toplejše nogavice, podložene hlače, majice z dolgimi rokavi, pride do neprijetne ugotovitve. Otrokom je bilo bolj kot ne vse premajhno, preozko in prekratko. Šoping mi torej ni ušel.

Čarovnice, vampirji, duhovi, zombiji

Presenetilo pa me je, da je bila skoraj tretjina otroškega oddelka namenjena kostumom za halloween, torej noči čarovnic. Pajaci za maske čarovnic, pajkov, netopirjev, vampirjev in drugih pošasti, na poličkah zraven pa seveda tudi dodatki, ki spadajo zraven. Obroči za lase, ki imajo pritrjeno umetno pajčevino ali pa vražje rogove. Krvavi zobje, dolgi vijoličasti nohti, čarovniški klobuki. Priznam, da me pogled na vso to šaro ni preveč razveselil, za kar obstaja več razlogov. Prvič, grozni in grozljivi so mi otroški kostumi, ki so usmerjeni v zle sile, kot so čarovnice, vampirji, zli duhovi … Da je čisto in nedolžno bitje, kot je otrok, našemljen v zombija in da se mu od ust cedi “kri” – ne vem, meni je to prej neokusno kot duhovito. Lahko me kdo tudi okliče za starinsko, a mislim, da tovrstne zle maske v otroški podzavesti ne zbujajo ničesar dobrega, prej obratno.

Slovenci imamo praznik za šemljenje, a to ni noč čarovnic

Otroci imajo pač radi preoblačenje, šemljenje, maske. A za to imamo Slovenci zelo lep praznik, ki je z našo geografsko lego zgodovinsko povezan, to je pust. Pustna sobota in pustni torek kot zadnji dan pred začetkom postnega časa sta praznika, ki sta na slovenskih tleh prisotna še iz časov, ko na ozemlju slovanskih narodov še ni bilo krščanstva.

Tako pustovanje kot preganjanje zime sta v osnovi poganska praznika, prav tako kot halloween. A halloween je, gledano s stališča zgodovine, keltski praznik. Izvira s področja današnje Irske in Velike Britanije, ko so Kelti praznovali začetek najtemnejšega dela leta, ki spominja na smrt. Verjeli so, da se na noč z 31. oktobra na 1. november zbudijo duhovi vseh umrlih ter se vrnejo na Zemljo.

Seveda se je praznovanje v obliko, kot jo poznamo danes – torej da otroci hodijo od vrat do vrat, našemljeni v kostume, in pri tem prosijo za »trick or treat«, kar pomeni da nabirajo sladkarije – razvilo s prihodom irskih priseljencev v ZDA, od koder se je potem z globalizacijo in popkulturo razširilo spet v Evropo.

Zakaj smo noči čarovnic rekli ne

Ne morem torej drugače, kot da se mi zdi načrtno vpeljevanje halloweena v našo deželo predvsem vdor nečesa tujega, nečesa, kar nam z zgodovinskega vidika ni domače ali znano. Za vsem skupaj seveda stoji logika potrošništva, kajti če praznujemo čim več praznikov, potem zapravimo tudi ustrezno več denarja.

Nič ni narobe z lepimi (neizrezljanimi) hokaido bučami čudovite oranžne barve, ki nam celo jesen krasijo balkonske ograje in stopnice ob vhodu v hišo. Da pa otroci čutijo, da morajo iti na noč čarovnic v maškare, mladostniki in tudi malo manj mladi pa našemljeni “žurat”, se mi zdi privlečeno za lase. Otroci in mladi so pač lahke tarče in odličen način, kako iz ljudi iztisniti še kakšen dodaten evro.

Zato pri nas doma halloweena ne praznujemo. Nič ni narobe s tem, da se v šoli pri angleščini učijo o njem, saj gre za del anglosaške kulture. Trendu šemljenja in praznovanja noči čarovnic pa smo preprosto odkimali.

 Tina Martinec Selan, si.aleteia.org

ZAHVALNA NEDELJA

Prva nedelja v novembru je vedno zahvalna. Ker pa pri nas običajno zahvalne maše obhajamo v vseh cerkvah, bomo temu posvetili skoraj ves november. 3. 11. se bomo pri prvi maši Bogu zahvalili na Gomilskem, pri drugi maši istega dne v Šentrupertu, 10. 11. v Grajski vasi in 17. 11. v Šmatevžu.

S temi slovesnostmi se želimo zahvaliti Bogu za vse, česar smo bili v preteklem letu deležni. Hvaležni smo za zdravo pamet, živo vero, lepe medsebojne odnose, ljudi, s katerimi se imamo radi, blagoslov pri delu in da nam ni manjkalo materialnih dobrin. Hvaležni smo lahko tudi za kakšno preizkušnjo, preko katere nas je Bog naučil novo življenjsko lekcijo.

Prav je pa tudi, da se zahvalimo drug drugemu, saj smo vsi skupaj drug za drugega velik, četudi kdaj naporen, Božji dar. Kot vaš domači duhovnik se zato želim zahvaliti:

• Vsem, ki duhovno — z molitvijo, obiskovanjem bogoslužja in spreobračanjem — podpirate življenje župnijske skupnosti na Gomilskem.
• Vsem, ki materialno — z denarnimi prispevki, drugimi darovi in pomočjo — velikodušno podpirate delovanje župnije in mene osebno.
• Vsem župnijskim sodelavcem: ključarjem, članom ŽPS, katehistinji, mežnarju, članom Karitas, pevcem in njihovim vodjem, ministrantom, tistim, ki čistite in krasite cerkev, župnišče in okolico, mladim animatorjem, ki se trudite, da bo župnija na Gomilskem živela naprej tudi, ko bo starejši rod odšel ter bolnikom, ki darujete svoje trpljenje.

Bogu hvala za njegovo dobroto, ki jo izkušamo preko njegove navzočnosti v naših dušah, preko narave in preko dobrote drug drugega.

Bralci v nedeljo:    pri 1. sv. maši: Sandi Završnik, Anja Rožič Plazovnik

                                 pri 2. sv. maši: Anja Šket, Tilen Hadolin

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Dežurni ministranti: Janez in Marko Vošner, Jan Griguljak

Hvala vsem za pomoč in sodelovanje pri lepem praznovanju praznika vseh svetih ter za udeležbo pri sv. mašah in molitvah za naše rajne.

V sredo 6. 11. po večerni maši je srečanje sodelavcev Karitas!

Misijonska nabirka (20. 10.), ki smo jo že oddali je znašala 356€. Hvala vam, ker podpirate misjione in misijonarje!

V nedeljo bomo krstili Zojo Pikl Makarovič. Podprimo mlado družino z molitvijo.

V soboto dopoldne bo v cerkvi duhovna obnova za goste iz Hrvaške.