Oznanila – 2. adventna nedelja

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Jaz vas krščujem z vodo, da bi se spreobrnili; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu prinesel sandale. On vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem. Vélnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z ognjem, ki ne ugasne.« (Mt 3,1–12)

BESEDA O BESEDI

DNEVI UPANJA Mt 3,1–12

Eden od poudarkov, s katerimi je zaznamovana današnja Božja beseda, je vsekakor upanje. Upanje nam je v današnjem času, polnem bojazni in zagledanosti v nič, nadvse potrebno.
Z upanjem nas v prvem berilu napolnjuje prerok Izaija, ko nam slika nenavadne prizore: volka, ki mirno prebiva z jagnjetom; tele, leva in ovco, ki složno živijo skupaj; kravo in medvedko na istem pašniku; otroka, ki se brezskrbno igra nad gadjo luknjo …
Izaija je dobro poznal življenje. Vedel je, da se njegova prerokba ne bo nikoli uresničila. Kljub temu jo je zapisal. Verjel je v dobro voljo številnih ljudi, ki si prizadevajo za lepa medsebojna razmerja. Verjel je v razvoj človeka v človeku, ki v neprestanem naporu premaguje in prerašča, kar je v njem živalsko. Kot navdihnjen prerok pa je Izaij predvsem videl čase, ko se bodo ljudje trudili uresničevati Kristusovo veselo oznanilo.
Apostol Pavel nas v drugem berilu spodbuja k podobnemu upanju.
Najbolj pa je poln upanja evangelij z mogočno osebnostjo Janeza Krstnika. Najprej s tem, da Janez sploh nastopa. Če ne bi prinašal upanja, ga Bog ne bi bil poslal.
Janez vzbuja upanje kot močna in trdna osebnost. Njegov nastop, njegov obleka, hrana, njegov stas in glas – vse se dviga nad vsakdanjost, vse je usmerjeno k upanju v nekaj višjega, onstranskega, večnega.
Janez vzbuja upanje, ker govori o pšenici, ki bo varno spravljena v Božje žitnice. Njegovo glavno upanje pa je tisti, ki ga naznanja. Prišel bo Nekdo, prišel bo zagotovo, ta bo večji od njega in od nas vseh. Prišel bo, da nas krsti s Svetim Duhom in ognjem.
Janez seveda ne boža. Ne z roko ne z besedami. Njegova palica, njegov korak in njegov glas udarjajo trdo. Včasih celo grozeče. Pa ne zato, da strejo in uničijo, temveč zato, da prebudijo, streznijo in izzovejo spokornost. Vse to zaradi upanja! (po: p. F. Cerar)

2. adventna nedelja

Vse od mojega otroštva me vsak advent spremlja znana stara pesem Vi, oblaki, ga rosite. Kot otroka me je ta pesem le očarala, nisem pa vedel, kaj pomeni. Kaj pomeni ta stari adventni klic? Rosa je v Stari zavezi pomemben simbol. Kaže, kako nebo oplaja zemljo. Rosa ponoči neslišno pada na večinoma suha polja. V jutranjem soncu se blešči, njene kapljice spominjajo na dragocene bisere. Biser pri Grkih simbolizira ljubezen, pri Perzijcih devištvo. Rosa je prispodoba za odrešitev in prenovo življenja. V Izraelu je bila rosa, ki je ponoči legala na izsušeno zemljo, vedno znova podoba tega, da Bog sam skrbi za ljudi, da z nežno roso svoje Ljubezni oplaja tisto, kar je v nas izsušeno, ter iz nas izvablja novo življenje. Naj nebo skrivoma in čisto tiho porosi na nas. Mesija ne bo prišel z zunanjo močjo, pač pa kot rosa, ki se na zemlji lesketa kot biser in tudi nas preoblikuje v dragocen biser, kakršnega nam je namenil Bog že od vekomaj. Podobno kot rosa tudi dež simbolizira Božje oplajanje zemlje. Oblaki pa naj ne bi pustili padati le dežju, ki oplaja, pač pa naj bi deževali pravičnost. Ljudje, ki nas je posušila in izsušila opoldanska vročina našega vsakdana, hrepenimo po Pravičnem, po človeku, ki se popolnoma razlikuje od nas, ki je pravičen, pravi, pokončen, ki ustreza podobi človeka. Hrepenimo po Pravičnem, ki bo tudi nas naredil pravične, ki bo tudi nas vzravnal in nas vodil k pravemu življenju. Čutimo, da bo naše življenje uspelo in obrodilo samo tedaj, ko bo ta Pravični prišel k nam in popravil vse, kar smo storili narobe, ker smo se odvrnili od Boga. Tako v adventu hrepenimo po Odrešeniku, ki ozdravlja naše rane, po Mesiju, ki nas osvobaja, po Pravičnem, ki nam omogoča, da živimo prav. (po: A. Grun, Božična knjiga)

“Čista, vsa brez madeža
bila si spočeta,
greh in pekel zmagala
v hipu prvem sveta.”
Tako verni Slovenci opevamo slavo Jezusove in naše matere. V prvem trenutku svojega spočetja je bila “obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu”. To je kot versko resnico razglasil papež Pij IX. 8. decembra 1854. Resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju je Božje ljudstvo v Cerkvi priznavalo od vsega začetka v prepričanju o popolni svetosti Jezusove deviške Matere. Od leta 1708 se praznik Marijinega brezmadežnega spočetja v vesoljni Cerkvi obhaja 8. decembra. Ta četrtek!

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V petek, 25. novembra smo se v župnijski cervi na Gomilskem nato s sv. obredom za rajne na pokopališču poslovili od +Franca Stanko. Pogumno je prenašal tegobe in omejitve, ki jih prinaša dolgotrajna bolezen. Naj počiva v Božjem miru.

Zbiranje v Domu srečanj– od 2. adventne nedelje ste po dolgem času ponovno vabljeni v Dom srečanj na čaj in kavo po nedeljskih sv. mašah.

MIKLAVŽ PRIHAJA!
V ponedeljek, 5. decembra – v Šentrupert in na Gomilsko

DRAGI OTROCI,
na večer pred Miklavževim godom bo srečanje z vašim prijateljem Miklavžem, ki vas želi razveseliti. Okrog 15.30 ure se bo podal na pot s kočijo (morda pa z avtom) skozi Šmatevž, Zakl in Trnavo
k cerkvi v Šentrupertu, kjer se bo ob 16.00 uri srečal z vami in vam kaj vzpodbudnega povedal in razdelil darilca.
Drugo srečanje z Miklavžem pa bo ob 17.00 uri v župnijski cerkvi na Gomilskem, kamor se bo pripeljal skozi Grajsko vas.
Na obeh srečanjih vas bo nagovoril in pokazal darežljivost: darilce bo imel za vsakega otroka od najmanjših do 5. razreda, bo pa našel nekaj tudi za večje otroke, če ga bodo prišli pozdravit. Mlajše, prosim, spremljajte starši.
Otroci boste imeli priložnost pokazati, kako lepo znate moliti in mu lahko povedati, da srčno želite biti vedno boljši.
(Vnaprej: Bog pa povrni vsem, ki boste Miklavža podprli s svojim darom – v župnijski cerkvi ga lahko oddate v nabiralnik za Karitas, pa tudi v Šentrupertu bo priložnost za vašo dobroto.)

Zbiranje ozimnice – Hvala vsem, ki ste pripeljali pridelke in druga živila. Če še kdo želi darovati, naj se dogovori v župnišču ali s katerim od sodelavcev Karitas.

MAŠNI NAMENI

NED – 4.12.
2. ADVENTNA NEDELJA
Barbara, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Andreja Kranjca in Franca, Silvestro in Marijo Rovšnik
Zahvalna pesem v imenu c. sv. Ruperta

PON – 5.12.
Saba (Sava), opat
! 7.30 za +Krumpakove in Ubrehtove

TOR – 6.12.
Nikolaj (Miklavž), škof
17.00 za +Andreja (god) Urankarja
Slavljenje—Bog je Ljubezen

SRE – 7.12.
Ambrozij (Ambrož), škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Franca Derča –oblet.

ČET – 8.12.
Brezmadežno spočetje Device Marije
16.00 za +Marijo Ribič (v Šentrupertu)
17.00 za +Miro (god, r. d.) Turk

PET – 9.12.
Valerija, mučenka
17.00 za +Matildo Brinovec –oblet.

SOB – 10.12.
Loretska Mati Božja
17.00 za +Antona—oblet in starše Virant in Kovačič

NED – 11.12.
3. ADVENTNA NEDELJA
Damaz I., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Elizabeto Brišnik

V tem tednu: Miklavževo, drugi največji Marijin praznik.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri. Vabljeni.

Ministranti: srečanje in vaje bodo v petek ob 16.00 uri. Pridite vsi.

Dežurni ministranti: Hana Rančigaj, Neža Rožič Kelenberger
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Jure Vasle; II. Petra Basle, Nejc Lončar
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila – 1. adventna nedelja

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! Vedite pa: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri straži pride tat, bi ostal buden in ne bi pústil vlomíti v svojo hišo. Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« (Mt 24,42–44)

BESEDA O BESEDI

NOETOVI DNEVI DANAŠNJEGA ČASA Mt 24,37–44

Jezus nam v današnjem evangeliju ne govori o potopu in o tatu le mimogrede, temveč naravnost in načrtno. Naglaša, da so takšne reči znamenja njegovega prihoda. V razmeroma kratkem odlomku pove to kar trikrat. Vsakršen potop je le podoba potopa Noetovih dni, a tudi tisti je le prapodoba prihoda Sina človekovega ob koncu sveta. Takrat bo v resnici vse potopljeno, takrat bo v resnici prišel tat, ki bo vse spodkopal.
Tisti dan bo prišel iznenada in nepričakovano. Ene bo zalotil pri mizi, druge pri poročnem obredu, spet druge na polju ali kjerkoli že. To nikakor ne pomeni, da bi bile te dejavnosti same po sebi kaj slabega. Pomeni pa, da bo vse, karkoli je kdo delal, toliko vredno, kolikor je bilo storjeno v zavesti pričakovanja prihoda Sina človekovega. Sprejeti ali zavrnjeni ne bomo po kakšnih matematičnih pravilih ali po kakšni slepi usodi, temveč po meri odgovornosti, s katero smo jedli in pili, se ženili in možile, delali na polju ali mleli na kamnu.
Potop Noetovih dni ni bil usmerjen v uničenje, temveč v razčiščevanje dobrega in zla. Tako bo tudi s prihodom Sina človekovega. Jezus nas ne straši, temveč vzgaja. Vzgaja k pripravljenosti, da dostojno dočakamo največji dan tega sveta. Njegov dan, dan, ki bo vreden videti novo nebo in novo zemljo, naše vstajenje in odrešenje.
Še eno zanimivost lahko izpostavimo iz prvega berila. Izaija pravi: »Zgodilo se bo poslednje dni.« Poslednji dnevi so možni le, če so bili prvi. Noben konec ni mogoč brez začetka. Med seboj sta povezana in drug od drugega odvisna. Začetek bo prišel do svoje dopolnitve v poslednjih dneh. Največja večina ljudi poslednjih dni na zemlji ne bo dočakala, a nihče ne more zato reči, da se ga prihodnost ne tiče. Vse življenje se moramo pripravljati na te poslednje dneve. Vsi časi so v Božji roki in vanje nas je Bog postavil zato, da se posvetimo! To imejmo v mislih še posebej skozi ta adventni čas. (po: p. F. Cerar)

1. adventna nedelja—nedelja Karitas

Kaj pa je pravzaprav advent?
Alfred Delp, jezuit, ki so ga leta 1945 usmrtili nacisti, pravi: »Advent je čas pretresenosti.« V bogoslužju v teh tednih nastopi vijolična, barva spokornosti. Nakazuje, da smo iz adventa morda napravili nekaj, kar sploh nima kaj opraviti z njim. Advent še ni božič – tudi ni ljubek in prijeten. Advent nas želi učiti čuječnosti, da bi na novo usmerili pogled ter se pripravili na Gospodov prihod. Advent – to niso svetlo sijoča drevesca, temveč sij male sveče sredi teme. Advent je čas, v katerem lahko raste hrepenenje, hrepenenje po polnem življenju, po njem, ki prihaja, da prinese pravičnost in veselje! (povzeto po: A. Schwarz, Divji božič)

Adventni venčki – Hvala vsem, ki ste sodelovali pri izdelavi venčkov, bilo nas je 25. Venčke lahko nabavite v nedeljo po obeh svetih mašah.

Zbiranje ozimnice – prosimo tiste, ki še lahko, če lahko namenite del svojih pridelkov družinam, starejšim in posameznikom, ki živijo v mestih in nimajo možnosti obdelave vrta. Pripeljete lahko v petek, 2.12. med 16. in 17. uro.

Zbiranje v Domu srečanj– od 2. adventne nedelje ste po dolgem času ponovno vabljeni v Dom srečanj na čaj in kavo.

MIKLAVŽ PRIHAJA!
V ponedeljek, 5. decembra – v Šentrupert in na Gomilsko
DRAGI OTROCI,
na večer pred Miklavževim godom bo srečanje z vašim prijateljem Miklavžem, ki vas želi razveseliti. Okrog 15.30 ure se bo podal na pot s kočijo (morda pa z avtom) skozi Šmatevž, Zakl in Trnavo k cerkvi v Šentrupertu, kjer se bo ob 16.00 uri srečal z vami in vam kaj vzpodbudnega povedal in razdelil darilca.
Drugo srečanje z Miklavžem pa bo ob 17.00 uri v župnijski cerkvi na Gomilskem, kamor se bo pripeljal skozi Grajsko vas.
Na obeh srečanjih vas bo nagovoril in pokazal darežljivost: darilce bo imel za vsakega otroka od najmanjših do 5. razreda, bo pa našel nekaj tudi za večje otroke, če ga bodo prišli pozdravit. Mlajše, prosim, spremljajte starši.
Otroci boste imeli priložnost pokazati, kako lepo znate moliti in mu lahko povedati, da srčno želite biti vedno boljši.
(Vnaprej: Bog pa povrni vsem, ki boste Miklavža podprli s svojim darom – v župnijski cerkvi ga lahko oddate v nabiralnik za Karitas, pa tudi v Šentrupertu bo priložnost za vašo dobroto.)

Naslovljeno na vas

KAM SE JE ODSELIL NAŠ ZVON, KI JE PRED LETOM IZGUBIL SLUŽBO V NAŠEM ZVONIKU?
Osvežimo spomin na lanski 12. december. Takrat — pred dobrim letom sta bila posvečena in nameščena v zvonik župnijske cerkve dva nova bronasta zvonova. Njima pa je moral odstopiti prostor in delovno mesto srednji jekleni zvon. To se je moralo zgoditi, ker ni bil uglašen z ostalima zvonovoma, nova pa sta.
Tako je zvon ostal brez bivališča in zaposlitve. Nastalo je vprašanje, kakšno vlogo mu dati odslej? Nekateri so želeli, da bi ostal v župniji kot spominski predmet. Začasno je bil umaknjen pod streho pri drvarnici, dokler se ne bi našlo primerno mesto zanj. Letos je dopolnil starost sto let. Ali je že zrel za mirovanje; zvonovi vendar zvonijo tudi po pol tisočletja. Posvečen je bil, da poje v Božjo čast in služi ljudem. Mojstri, ki so tudi pri nas namestili nove naprave za zvonjenje, takim brezposelnim zvonovom najdejo novo vlogo tam, kjer manjka zvon, ki ima primeren glas. Tako so naš zvon odpeljali v Prekmurje za črenšovsko župnijsko cerkev. Tam bo še z enim prišlekom in tremi dosedanjimi ubrano pel. V zameno pa bomo mi dobili zvon za šmatevško cerkev, kjer je en jekleni zvon počen in popolnoma zanič. Tisti pa res ne bo za kaj drugega, kot za župnijski muzej; eden bronasti, ki je počen in je bil pred dvema desetletjema zamenjan z novim bronastim, je zdaj nameščen v zakristiji šmatevške cerkve. Je pa v primeri s tem, ki bo zdaj upokojen, veliko dragocenejši, ker je zelo star /v knjigi Sakralni spomeniki v občini Braslovče piše, da je najverjetneje najstarejši na tem območju. Bomo pa lahko neuporabni zvon namesto odpeljanega imeli v župnijskem »muzeju« na Gomilskem.
Bomo pa šli kdaj na romanje v Črenševce poslušat naš nekdanji zvon, ki pri nas ne pride v poštev.

MAŠNI NAMENI

NED – 27.11.
1. ADVENTNA
Nedelja Karitas
Modest in Virgil, škofa
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Terezijo Topovšek, Mežnarjeve ter Ulo Kos
pri obeh mašah darovanje za Karitas

PON – 28.11.
Elijan, mučenec
17.00 za +Milko in Franca Rančigaj

TOR – 29.11.
Filomen, mučenec
17.00 za +Andreja (god), Amalijo Urankar
Slavljenje—Bog je Ljubezen

SRE – 30.11.
Andrej, apostol
ni svete maše

ČET – 1.12. prvi četrtek
Edmund Campion, mučenec
17.00 za +Ferdinanda Plaskana –oblet.
Molitev za duhovne poklice

PET – 2.12. prvi petek
Bibijana (Vivijana), mučenka
17.00 za +Franca Stanko –osmina
Litanije Jezusovega srca

SOB – 3.12. prva sob.
Frančišek Ksaver, duhovnik
17.00 za +Vero (god) in Viktorja Jelen
Litanije Matere Božje

NED – 4.12.
2. ADVENTNA
Barbara, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Andreja Kranjca in Franca, Silvestro in Marijo Rovšnik
Zahvalna pesem v imenu c. sv. Ruperta

V tem tednu:
Sestanek Karitas: v ponedeljek, 28.11. ob 17.45. uri.

Dežurni ministranti: Jaša in Ana Vita Cvenk
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Sonja Mandelc; II. Matjaž Rožič, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila – nedelja Kristusa Kralja

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas so se voditelji ljudstva norčevali iz Jezusa in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: ›Ta je judovski kralj.‹  (Lk 23,35–38)

BESEDA O BESEDI

JEZUS SPOMNI SE TUDI MENE Lk 23,35–43

Evangelij pravi, da je ljudstvo ‘stalo in gledalo’ (Lk 23,35). Nihče ni rekel nič, nihče se ni približal. Ljudstvo od daleč gleda, kaj se dogaja. Isto ljudstvo se je zaradi lastnih potreb gnetlo okoli Jezusa, zdaj pa je do njega na razdalji. Zaradi različnih okoliščin življenja ali zaradi naših neuresničenih pričakovanj imamo tudi mi skušnjavo, da zavzamemo razdaljo do Jezusovega kraljevanja, da ne sprejmemo čisto do konca pohujšanja njegove ponižne ljubezni, ki nadležno vznemirja naš jaz
Zatem je druga skupina, v kateri so različne osebnosti: poglavarji ljudstva, vojaki in hudodelec. Vsi ti se Jezusu posmehujejo. Na enak način ga izzivajo: ‘Reši samega sebe!’ Ta skušnjava je hujša od tiste, ki jo ima ljudstvo. Tukaj skušajo Jezusa, kakor ga je skušal na začetku hudič, da bi se odpovedal kraljevanju na Božji način in bi to počel z logiko tega sveta: ‘Stopi s križa in porazi sovražnike!’ Če je Bog, naj pokaže moč in superiornost! Ta skušnjava je direkten napad na ljubezen: ‘Reši sebe’; torej ne druge, temveč sebe. Prevlada torej jaz z vso svojo močjo, s svojo slavo, s svojim uspehom. Ta skušnjava, prva in zadnja v evangeliju, je najhujša. A Jezus ne govori in ne odreagira, ne brani se, ne skuša prepričati, ne zagovarja svojega kraljevanja. Še naprej ljubi, odpušča, preizkušnjo živi po Očetovi volji, z gotovostjo, da bo ljubezen obrodila sadove. Da bi sprejeli Jezusovo kraljevo dostojanstvo, smo poklicani bojevati se proti tej skušnjavi ter usmeriti pogled na Križanega, da mu postanemo vedno bolj zvesti.
V evangeliju pa se pojavi še ena osebnost, ki je še bliže Jezusu. To je hudodelec, ki ga prosi, da se ga spomni v svojem kraljestvu! Ta človek, je verjel v njegovo kraljestvo. Ni se zaprl vase, temveč se je s svojo prtljago, s svojimi grehi, s svojim gorjem, obrnil na Jezusa. Bog se nas takoj, ko mu damo priložnost, spomni. Pripravljen je popolnoma in za vedno izbrisati greh, saj si njegov spomin ne zapomni storjenega zla in mu niso vedno pred očmi prizadejane mu žalitve, kot velja za naš spomin. Bog nima spomina za greh, temveč za nas. (po: E. Mozetič)

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

V cerkvenem letu pri bogoslužju vedno znova podoživljamo skrivnosti našega odrešenja od pričakovanja Odrešenika do dopolnitve časov; zaključujemo pa ga s slovesnim praznikom Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva. V evangeliju se nam je Jezus predstavil kot križani. Potrebna je res globoka vera, da v tem prebičanem, izmučenem in ponižanem Jezusu spoznamo svojega kralja in ga priznamo za vladarja našega življenja. To je spoznal in priznal desni razbojnik. »Jezus, spomni se me, ko bo prideš v svoje kraljestvo!« je prosil. In Jezus mu je obljubil: »Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju.«
Ko je bil vpeljan praznik Kristusa Kralja, je bilo slišati mnoge ugovore: zemeljskih kraljev, ki so bili nekdaj mogočni vladarji, je zmeraj manj, tisti, kar ji je še, pa imajo bolj malo moči in veljave. Kako naj torej ljudje sploh razumejo vladarsko moč Kristusa kralja? Kristus, ki ga priznavamo za svojega kralja, je čisto drugačen od vladarjev tega sveta. »Čeprav je bil Božje narave,« piše o njem apostol Pavel, »je sam sebe izničil tako, da je prevzel naravo hlapca in je sam sebe izničil tako, da je prevzel naravo hlapca in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu.« Njegov edini vladarski prestol je tako križ, s katerega nam deli darove usmiljenja in odrešenja. Iz ljubezni do nas je prelil zadnjo kapljo krvi. Vsakega ljubi s čisto osebno ljubeznijo.
Križani Kralj nas uči, kakšna mora biti naša medsebojna ljubezen, da bo odsev njegove kraljevske ljubezni: darujoča se, dobrohotna, usmiljena, odpuščajoča. Zaživimo jo v našem vsakdanu! (po: S. Čuk, Misli srca)

NASLOVLJENO NA VAS

KARITAS – V četrtek, 24. novembra ob 17. uri bomo izdelovali adventne venčke v Domu srečanj. Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni darovati svoj čas za dobro stvar. Izkupiček od darov bo tudi letos namenjen za potrebe Karitas.
Venčke boste lahko nabavili v nedeljo po obeh svetih mašah.

Zbiranje ozimnice – prosimo vas, če lahko namenite del svojih pridelkov družinam, starejšim in posameznikom, ki živijo v mestih in nimajo možnosti obdelave vrta.
Zbiranje v četrtek in petek od 16. do 17.ure v Domu srečanj.

Naslovljeno na vas

Teden Karitas (od 21. do 27. novembra 2022)
V letošnjem Tednu Karitas 2021 nas bo nagovarjalo geslo: »SKUPAJ DELAJMO ZA DOBRO«, ki je še posebej primerno za današnji čas. Nadškof msgr. Alojzij Cvikl je ob tem povedal: »Nihče ni tako reven, da ne bi mogel tudi on sam prispevati svoj delež za skupno dobro. Naj letošnji teden Karitas in Klic dobrote tako odmeva v srcih nas vseh, da bomo na vsakem koraku sposobni stopiti skupaj in da bo v nas delovala nova moč in volja delati resnično dobro. Poklicani smo, da bi bolj in bolj postajali znamenje Božje ljubezni v svetu.«

Romanje prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo 
V sredo, 23. novembra 2022, ob 12:00 bo sveta maša na Ponikvi, ki jo bo daroval predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Po sveti maši bosta za udeležence na voljo kava in čaj. Ob 14.00 bodo sodelavci Škofijske karitas Celje v Celju ob dvorani Golovec pripravili kosilo. Nato ste povabljeni na javno generalko ob 16:00 v dvorani Golovec v Celju. Sveto mašo bo neposredno prenašala TV Golica.

Klic dobrote 2022
V sredo, 23. novembra 2022, v dvorani Golovec v Celju, bo potekal že 32. dobrodelni koncert Klic dobrote za pomoč družinam v stiski. Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite v Celju. Vstopnice so voljo na tel.: 01 300 59 60 ali e-pošti: info@karitas.si. Neposredni prenos pa bo na TV SLO – I. program, Radio Slovenija in Radio Ognjišče. 

Nedelja Karitas – pri obeh svetih mašah darovanje za Karitas. Dve tretjini darov sta namenjeni Škofijski karitas, ena tretjina Župnijski karitas.

Jezus: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti«.

MAŠNI NAMENI

NED – 20.11.
KR. KRALJ VESOLJSTVA
Gelazij I., papež
Začetek tedna Karitas
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše in stare starše Mahor
Zahvalna p. v imenu c. sv. Mateja

PON – 21.11.
Darovanje Device Marije
17.00 za +Jožefo Škoberne –oblet. in vse njene

TOR – 22.11.
Cecilija, dev., mučenka, zavetnica c. glasbe
17.00 za +Marijo (Minko) Kunst
Slavljenje—Bog je Ljubezen

SRE – 23.11.
Klemen I., papež, muč.
17.00 za +iz družine Javoršek

ČET – 24.11.
Andrej Dung-Lac, duhovnik, vietnam. muč.
17.00 za +Zofijo Rančigaj in vse +Stepišnikove (v Šentrupertu)

PET – 25.11.
Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka
17.00 za +Kristino in Ivana Pinter

SOB – 26.11.
Oblet. posvetitve celjske stolnice
17.00 za +Elizabeto in Franca Obreza

NED – 27.11.
1. ADVENTNA
Nedelja Karitas
Modest in Virgil, škofa
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Terezijo Topovšek, Mežnarjeve
Pri obeh mašah darovanje za Karitas

V tem tednu:
Mladinski bo v petek ob 18.00 uri v Domu srečanj. Vsi mladi vabljeni.

Dežurni ministranti: Jan in Alen Griguljak
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Magda Šalamon; II. Saša Griguljak, Lara Natek
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila – 33. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in zaobljubnimi darovi. Jezus pa je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.« Vprašali so ga: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?« Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo in bodo govoriliv mojem imenu: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi!« Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, a še las z glave se vam ne bo izgúbil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.« (Lk 21,5–8.17–19)

BESEDA O BESEDI

BODITE STANOVITNI Lk 21,5–19

Stanovitnost nam zagotavlja večno življenje. Pojavlja pa se vprašanje: Kakšna stanovitnost, pri čem moramo vztrajati? O neki stanovitnosti je govoril tudi evangelij prejšnje nedelje, če se še spomnimo. Saduceji so bili izredno vztrajni pri vprašanju, čigava bo žena po smrti, če jo je imelo za ženo kar sedem bratov. Je to takšna stanovitnost, ki nam zagotavlja življenje? – O drugi stanovitnosti govori današnji evangelij, ki opisuje dogajanje ob našem koncu. Jezus pravi, da bodo nad nas dvigali roke, nas preganjali, izročali v shodnice in ječe … Pri tem pa nas spodbuja: Vtisnite si v srca to, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom namreč dal usta in modrost. Če skušamo sestaviti sliko iz treh evangelijev, lahko iz njih izluščimo dve jasni trditvi: Prava vera se mora odražati v stanovitnosti in samo stanovitnost bo nagrajena z večnim življenjem. – Da se bomo lažje orientirali, se vprašajmo, pri čem je Jezus vztrajal do konca, v čem je bil kot vzor vernika do konca dosleden. Pregovor pravi: kakršna smrt, takšno življenje. Pa poglejmo na križu visečega Jezusa, pri čem vztraja, kaj je njegova stanovitnost. – »Glej, tvoja mati«, reče Janezu, in materi: »Glej, tvoj sin.« Kako čudovito vztrajanje v ljubezni. Jezus se tudi na križu ne vrti okrog samega sebe, krivice ali česa podobnega. Živel je za druge in za druge umira! »V tvoje roke izročam svojo dušo,« nato reče Jezus na križu svojemu Očetu. Jezus ve, kaj je bistveno. To je edino, kar ostane, le njegova duša. Vse je dal od sebe, nič ni ostalo. Pri tem ni nobene zagrenjenosti. Ohranja svoje dostojanstvo, ki mu ga je podaril Oče. In Očetu ga zopet vrača. V celoti je bil Njegov ljubljeni sin. Njegova stanovitnost je bila stanovitnost v ljubezni in spoštovanju samega sebe kot Božjega sina. In nato čisto na koncu: »Dopolnjeno je!« Jezus je vztrajal do konca. Stanoviten je bil do konca v nalogi, ki mu jo je zaupal Oče. Po njegovem zgledu bodimo stanovitni tudi mi, pa si bomo pridobili Življenje, kakor nam obljublja današnji evangelij. (po: E. Mozetič)

33. nedelja med letom

Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noče delati, naj tudi ne jé. (2 Tes 3,10)
V drugem berilu današnjega bogoslužja apostol Pavel poudarja pomen dela za človekovo preživljanje. Sedanjo ekonomsko krizo moramo vzeti zelo resno. Zaradi številnih vzrokov za to krizo je potrebno temeljito preveriti način globalnega ekonomskega razvoja. Jasen znak, ki se je pridružil tistim zelo perečim in dobro znanim, kot so trajanje nesorazmerja med bogastvom in revščino, pohujšanje lakote, ekološka kriza, je problem brezposelnosti. S tega vidika je strateško odločilno potrebno podpreti razvoj kmetijstva. Razvoj industrializacije je namreč večkrat zasenčil kmetijsko področje, ki je kljub novim spoznanjem in moderni tehniki izgubilo na pomenu, z velikimi posledicami tudi na kulturnem področju. Potrebno se mi zdi, da ponovno ovrednotimo kmetijstvo, ne v nostalgičnem smislu, temveč kot nepogrešljiv vir za prihodnost.
V sedanjem ekonomskem stanju je za najbolj dinamične ekonomije največja skušnjava ta, da iščejo ugodna povezovanja, ki pa imajo za najbolj revne države lahko usodne posledice. Tako bi se nadaljevala skrajna revščina za ogromno množico mož in žena in bi se hkrati nepovratno izrabili viri zemlje, ki jo je Stvarnik zaupal človeku, ali kot pravi prva Mojzesova knjiga, da bi jo obdeloval in varoval. Poleg tega pa se opaža kljub krizi, da se v deželah z zgodnjo industrializacijo še vedno spodbuja stil življenja z nenasitno porabo, ki je škodljiv za okolje, kakor tudi za reveže. Prišel je čas, da se je potrebno konkretno zavzeti za ravnovesje med kmetijstvom, industrijo in javnimi službami, da bo za vse dovolj kruha ter dela in da bodo kot dobrine za vse ohranjen zrak, voda in drugi osnovni viri. V ta namen je najbolj pomembno gojiti in razširjati jasno etično zavest, ki bo zmožna soočiti se z najbolj zapletenimi izzivi današnjega časa: vzgajati se za bolj razumno in odgovorno porabo, spodbujati osebno odgovornost skupaj s socialno razsežnostjo za kmetijske dejavnosti, utemeljene na trajnih vrednotah, kot so gostoljubnost, solidarnost in marljivo delo. (povzeto po: Benedikt XVI.)

Z veseljem bi se zahvaljevali Očetu, ki vas je usposobil za delež svetih v luči. 
On nas je namreč iztrgal iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo svojega ljubljenega Sina, (Kol 1,12–13)

Naslovljeno na vas

Pogled malo naprej, da si lahko kaj načrtujete in si rezervirate čas: Teden Karitas (od 21. do 27. novembra 2022)
V letošnjem Tednu Karitas 2021 nas bo nagovarjalo geslo: »SKUPAJ DELAJMO ZA DOBRO«, ki je še posebej primerno za današnji čas. Nadškof msgr. Alojzij Cvikl je ob tem povedal: »Nihče ni tako reven, da ne bi mogel tudi on sam prispevati svoj delež za skupno dobro. Naj letošnji teden Karitas in Klic dobrote tako odmeva v srcih nas vseh, da bomo na vsakem koraku sposobni stopiti skupaj in da bo v nas delovala nova moč in volja delati resnično dobro. Poklicani smo, da bi bolj in bolj postajali znamenje Božje ljubezni v svetu.«

Romanje prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo 
V sredo, 23. novembra 2022, ob 12:00 bo sveta maša na Ponikvi, ki jo bo daroval predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Po sveti maši bosta za udeležence na voljo kava in čaj. Ob 14.00 bodo sodelavci Škofijske karitas Celje v Celju ob dvorani Golovec pripravili kosilo. Nato ste povabljeni na javno generalko ob 16:00 v dvorani Golovec v Celju. Sveto mašo bo neposredno prenašala TV Golica.

Klic dobrote 2022
V sredo, 23. novembra 2022, v dvorani Golovec v Celju, bo potekal že 32. dobrodelni koncert Klic dobrote za pomoč družinam v stiski. Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite v Celju. Vstopnice so voljo na tel.: 01 300 59 60 ali e-pošti: info@karitas.si. Neposredni prenos pa bo na TV SLO – I. program, Radio Slovenija in Radio Ognjišče. 

Sam naš Gospod Jezus Kristus in Bog, naš Oče, ki nas je v svoji milosti vzljubil in nam dal neminljivo tolažbo in blago upanje, naj opogumi vaša srca ter jih utrdi v vsakršnem dobrem delu in v vsakršni dobri besedi. (2 Tes 2,16–17)

MAŠNI NAMENI

NED – 13.11.
33. ned. med letom
Stanislav Kostka, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +žpk. Jožeta Lončarja (50.) obl.
zahvalna p. v imenu c. sv. Krištofa

PON – 14.11.
Lovrenc Irski, škof
17.00 za +Ivanko – oblet. in vse Hacetove

TOR – 15.11.
Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Brankota Košenina –oblet.

SRE – 16.11.
Marjeta Škot., kraljica
17.00 za +Antona Jelena –oblet.

ČET – 17.11.
Elizabeta Ogrska, redovnica
17.00 za +Marijo Rakun in vse Trapove (v Šentrupertu)

PET – 18.11.
Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla
17.00 za +starše Natek in sorod.

SOB – 19.11.
Neža Asiška, devica
17.00 za +Karla in Marijo Tekavc

NED – 20.11.
KR. KRALJ VESOLJSTVA
Gelazij I., papež
Začetek tedna Karitas
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše in stare starše Mahor
zahvalna p. v imenu c. sv. Mateja

V tem tednu:
Mladinski—srečanje za dekleta in fante bo v petek ob 18.00 uri. Lepo vabljeni. Povabite še svoje prijatelje in znance.

Dežurni ministranti: Mitja Mak, Hana Rančigaj
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Elza Vasle; II. Petra Basle, Neža Novak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila – 32. nedelja med letom – zahvalna

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus jim je rekel: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne bodo več mogli; saj so enaki angelom in so Božji sinovi,
ker so sinovi vstajenja.« (Lk 20,34–36)

BESEDA O BESEDI

ČIGAVI BOMO? Lk 20,27–38

Evangelij današnje nedelje nam predstavlja Jezusa, obkroženega s saduceji, ki so zanikali vstajenje. Vendar so ravno glede te teme postavili Jezusu vprašanje, da bi ga spravili v zadrego in osmešili vero v vstajenje mrtvih. Pri tem so izhajali iz namišljenega primera: Neka žena je imela sedem mož, ki so umrli drug za drugim; vprašali so Jezusa: ‘Čigava bo torej ta žena, ko bo umrla?’ Jezus, ki je vedno krotak in potrpežljiv, najprej odgovori, da za življenje po smrti ne veljajo ista merila kot za to zemeljsko. Večno življenje je drugačno življenje v drugačni razsežnosti, kjer med drugim ne bo več poroke, ki je vezana na naše bivanje na tem svetu. Vstali, pravi Jezus, bodo kot angeli in bodo živeli v drugačnem stanju, ki ga sedaj še ne moremo okušati ali si ga predstavljati. Tako je Jezus to razložil.
Za tem pa gre Jezus, če lahko tako rečemo, v protinapad. S tako preprostostjo in izvirnostjo navaja Sveto pismo, da resnično z občudovanjem gledamo na našega Učitelja. Potrditev vstajenja je Jezus našel v prizoru, ko je Mojzes pred gorečim grmom in se Bog razodene kot Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov. Božje ime je povezano z imeni mož in žena, s katerimi se On veže, in ta vez je močnejša od smrti. Mi lahko tudi rečemo za odnos Boga z nami, z vsakim od nas: On je naš Bog! On je Bog vsakega od nas, kot da bi On nosil naše ime. To On z veseljem pove in to je zaveza. Zdaj veste, zakaj Jezus pravi: ‘Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.’ In tista odločilna in temeljna vez je zaveza z Jezusom. On sam je Zaveza, Življenje in Vstajenje. V Jezusu nam Bog podarja večno življenje. Podarja ga vsem in tako imamo po njem vsi upanje v življenje, ki je še bolj resnično kot sedanje. Življenje, ki nam ga Bog pripravlja, ni preprosto odprava tega sedanjega, je življenje, ki presega našo predstavo, saj nas Bog nenehno preseneča s svojo ljubeznijo in usmiljenjem.
Zato je to, kar se bo zgodilo, ravno nasprotno, kar so pričakovali saduceji. Ne projicirajmo tega življenja v večnost, v drugo življenje, ki nas čaka, ampak naj večnost osvetljuje in daje upanje zemeljskemu življenju vsakega od nas. (po: E. Mozetič)

32. nedelja med letom — zahvalna

HVALA ZA VSE
Gospod, zahvaljujem se ti za vse svoje življenje,
za luči in sence, za veselje in žalost, saj potrebujem vse.
Zahvaljujem se za sonce, prav tako tudi za dež:
sonce me lepo ogreje, dež me prijetno osveži.
Zahvaljujem se za pohvalo, enako pa tudi za grajo:
pohvala me spodbudi, okrepi, graja pa me modro pouči.
Zahvaljujem se za zdravje, pa tudi za kakšno bolezen:
zdravje mi omogoča, da delam, v bolezni pa čutim svojo nemoč.
Zahvaljujem se za občestvo, toda tudi za tiho samoto:
občestvo mi podarja ljudi, v samoti pa si z menoj Ti. Reinhold Abeln

Današnjo evangelijsko, pripoved s katero nam postreže Luka, si lahko kar živo predstavljamo. Še toliko bolj, če se miselno prestavimo v tisti čas. Ob sobotah zvečer je bilo v templju še posebej živahno. Zbirali so se učenjaki tistega časa. Iskali so odgovore. Odpirale so se številne debate. A dejstvo je, da so bili prisotni mnogi, ki niso bili enakih misli in prepričanj: farizeji, saduceji … in v tokratnem odlomku seveda tudi Jezus. Prepričanje saducejev je temeljilo na 5 Mojzesovih knjigah in tega nauka so se striktno držali. Zanje je značilno tudi to, da niso verjeli v posmrtno življenje. Kar ni bilo zapisano v peteroknjižju, zanje ni bilo merodajno. Ta večer s provokativnimi vprašanji ne stopajo pred druge Jude, temveč prav pred Jezusa, ki je veljal za novega preroka v mestu. Provokacija temu Galilejcu se skrivala v drobni »uganki« o ženi in več možeh, s katerimi je bila poročena v času življenja.
Se je tudi tebi že kdaj zgodilo, da ti je kdo zastavil vprašanje zgolj kot provokacijo? Situacija je namreč primerljiva z našim vsakdanom. Nekatere odgovor pravzaprav sploh ne zanima in je vprašanje namenjeno samo temu, da preizkuša tvoje prepričanje ali da te pripravi do prepira. Jezus je v njihovi »uganki« zaznal provokacijo, a je bil mojster odgovorov. Vedel je, da njih sam odgovor ne zanima, saj v vstajenje sploh ne verjamejo. Nikjer ni zapisano ali jih je s svojim odgovorom prepričal, a vendarle jim je dal misliti. Daje misliti tudi nam. In dejstvo je, da to, kar izvira iz tega večernega srečanja v templju, je, da torej obstaja življenje, ki pa bo popolnoma drugačno od tega, ki ga živimo tukaj. Da je bil Jezus še bolj provokativen, v komunikaciji s Saduceji utemelji svojo razlago in uporabi celo primer prav iz dela Svetega pisma, ki pa ga oni sami poznajo in »priznavajo«.
Bog je Bog živih. Takoj se odpira želja po racionalni razlagi nebes. Kako bo tam? Na kak način? Gospod, namesto jasnih odgovorov morda potrebujemo več vere. Bog živih živi v nas! Daj nam vere pa tudi moči, da se tudi sami znajdemo v provokacijah našega časa. (povzeto po: R. L. Hyde)

Naslovljeno na vas

ZAHVALA OB ZAHVALNI NEDELJI
Danes smo zapeli zahvalno pesem v župnijski cerkvi, je pa v naši župniji običaj, da zahvalo ponovimo tudi v podružničnih cerkvah.
Letos smo se odločili, da bomo imeli naslednje nedelje zahvalo v imenu posameznih podružničnih cerkva kar v župnijski cerkvi.
V nedeljo, 13. 11. za cerkev Sv. Krištofa, 20.11. za cerkev Sv. Mateja, 4.12. za cerkev Sv. Ruperta.

HVALEŽNOST: Vsak dan, ki ga preživimo, je ves napolnjen seveda najprej z Božjimi darovi, zato apostol Pavel upravičeno sprašuje Korinčane: »Kaj pa imaš, česar bi ne bil prejel?« (1 Kor 4,7). Je pa vsak naš dan napolnjen tudi z uslugami mnogih ljudi okrog nas.
Ljubezni, velikodušnosti, dobrote in še marsičesa, kar imamo za vrednote, ni mogoče meriti s količinskimi merami, pri tem gre za bogastvo srca. In to bogastvo presega vse materialno in merljivo.

Zahvaljujem se vsem župnijskim sodelavcem. Vaše sposobnosti in izkušnje so neprecenljive. Prav tako župniji namenjene moči in čas. Brez vas bogoslužnih sodelavcev, cerkvenih ključarjev – članov gospodarskega sveta, župnijskega pastoralnega sveta, pa tudi tistih, ki skrbite za čistočo in krašenje cerkva, ki s svojimi darovi omogočate vzdrževanje stavb in župnijskih dejavnosti, bi bilo župnijsko življenje nemogoče.
Hvala tudi za vse kar storite zame: posebno za stalno oskrbovanje s kosilom, s prinašanjem živil, čiščenjem župnijskih prostorov. Letos pa tudi vsem za vse kar ste vložili v pripravo in samo praznovanje duhovniških jubilejev in darov ob moji zlati maši. Molim, naj vam Bog obilno povrne.

VABILO na romanje vseh župnijskih sodelavcev (članov dosedanjega in novega ŽPS, ključarjev, pevcev, bralcev, krasilk, sodelavcev Karitas, …) bo v soboto, 12. novembra na Zasavsko Sv. goro. Odhod ob 8.00 uri, vrnitev do 15. ure. Prijavite se vsaj torka župniku posamez, še bolje pa preko svoje skupine.

MAŠNI NAMENI

NED – 6.11. –zahvalna
32. ned. med letom
Lenart, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Karola Semprimožnika
Zahvalna pesem pri obeh mašah

PON – 7.11.
Engelbert, škof
17.00 za +Amalijo –oblet. in Vinkota Topovšek

TOR – 8.11.
Gotfrid (Bogomir), škof
17.00 za +Rojnikove in Drevove

SRE – 9.11.
Posvetitev lateranske bazilike
17.00 za +Pintarjeve in Jakopove

ČET – 10.11.
Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj
17.00 za +Ivana Novaka (v Šentrupertu)

PET – 11.11.
Martin (Davorin), škof
17.00 za žive in rajne dobrotnike

SOB – 12.11.
Jozafat, škof, mučenec
17.00 za +Lojzko Tuš in sorod.

NED – 13.11.
33. ned. med letom
Stanislav Kostka, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 ta +žpk. Jožeta Lončarja (50.) obl.
Zahvalna p. v imenu c. sv. Krištofa

V tem tednu: zopet redno veroučna srečanja.

V Cerkvi v Sloveniji je od 6. do 12. novembra Teden zaporov.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri. Lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh
Bralci v nedeljo: I. Jelen Majda, Jure Vasle; II. Melanija Hadolin, Aljaž Juhart
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas