Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Gospodar pa mu je odgovóril: »Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in zbiram, kjer nisem raztresel? Zato bi moral dati moj denar menjalcem in ob vrnitvi bi jaz prejel svojo lastnino z obrestmi. Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki jih ima deset; kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo še to, kar ima. Neuporabnega služabnika pa vrzite ven v najglobljo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.« (Mt 25,26–30)

BESEDA O BESEDI

TALENT KOT DAR IN NE BREME Mt 25,14–30

V današnjem evangeliju je zanimiva delitev premoženja. Jezus pravi, da je gospodar izročil svoje premoženje – vsakemu po njegovi zmožnosti. Enemu je dal pet, drugemu dva in tretjemu en »talent«. Čeprav se zdi krivično, zakaj so dobili različno, pa Jezus pojasni: glede na zmožnosti. Nismo enaki, a vsak ima dovolj, ravno prav. Vprašanje je, ali zaupamo gospodarju, da nam je razdelil pravično, da je dober in da ve, kaj je za nas resnično dobro.
Najprej se lahko ob tej priliki vprašamo: Ali vemo, koliko smo prejeli v razmerju do drugega: pet talentov, dva ali enega? Ne vemo, zato tudi ne moremo biti sodniki, koliko drugi zmore in mora pridobiti. Pa vendar smo tako pogosto sodniki. Kljub temu je na nas le, da drugemu pomagamo in ga spodbujamo, naj trguje in ne lenari. Koliko naj pridobi, ne vemo.
Kakor je ta preprosta logika pomembna, da ne obsojamo, lahko iz nje živimo tudi brez nezdrave tekmovalnosti in zavisti. Imamo dovolj, ravno prav in drugi nima preveč. To je drugo spoznanje, ki ga prilika ponuja. Bog ve, kaj potrebujemo, zato ni razloga za zavist. Pa vendar moramo najbrž priznati, da nas pogosto žene zavist, nevoščljivost in ljubosumje.
kar lahko vidimo v priliki, je gospodarjev odgovor. Vsakemu, ki prinese talente, pravi gospodar: ’Prav, dobri in zvesti služabnik!’ Kako redko se zavedamo, da smo pravzaprav na svetu služabniki, tisti, ki jim je premoženje zaupano v upravljanje, nismo pa nikoli gospodarji. Gospodar je vedno le eden, t.j. Bog. In prav iz te ’pozabljivosti’ izvira nesreča tretjega služabnika, ki vidi v gospodarju predvsem trdega človeka. Ta nesrečnež namreč ugotavlja in pravi gospodarju: »Gospodar, vedel sem, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi razsul.«
V tem odgovoru je skrita vsa nesreča služabnika. Kar je prejel, tega ne razume kot dar, ampak kot breme. (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas

ZAHVALA NAŠEGA ŠKOFA MAKSIMILIJANA – 2. del

Škofija ni samo ustanova, ki jo skupaj vzdržujemo, ampak občestvo, ki ga skupaj gradimo. Zato se želim posebej zahvaliti vsem župnijam za vaše redne in velikodušne materialne prispevke, s katerimi omogočate delovanje naše škofije. Škofija namreč nima drugih rednih virov za svoje vzdrževanje. Prav vaši darovi omogočajo delo škofijske uprave, pastoralnih služb in številne dejavnosti, s katerimi podpiramo življenje in poslanstvo naših župnij. Zavedam se, da tudi sami nosite številna finančna bremena, zato toliko bolj cenim vašo velikodušnost, ki ni zgolj vprašanje denarja, ampak predvsem izraz vere, zaupanja in pripadnosti naši krajevni Cerkvi. Vaši darovi nas hkrati zavezujejo k odgovornemu in gospodarnemu ravnanju.

Prav ob dvajsetletnici škofije želimo narediti tudi pomemben korak pri urejanju njenega skupnega doma. Velik finančni zalogaj predstavlja preureditev stolnega župnišča v Celju, kamor se bosta predvidoma do konca leta preselila škofijska uprava in škof. Ta korak nima zgolj praktičnega pomena. Želim si, da bi novi prostori postali resničen dom naše škofije – kraj, kjer škof ne bo živel sam, kjer bomo lahko gradili duhovniško bratstvo, se srečevali, pogovarjali in skupaj sedli za mizo. Kraj, kjer bodo vrata odprta za sodelavce in vse, ki iščejo bližino, pogovor in občestvo. – Prepričan sem, da Cerkev ne raste predvsem z gradnjo stavb, ampak z gradnjo odnosov. Zato naj tudi ta prenova služi našemu skupnemu poslanstvu: da bi postajali vedno bolj povezana, odprta in gostoljubna Cerkev. Naj velikodušnost, s katero omogočate gradnjo tega doma, postane tudi njegova najpomembnejša značilnost – velikodušnost sprejemanja, poslušanja in bratskega življenja. Iskreno se vam zahvaljujem za razumevanje in podporo pri tem zahtevnem koraku.

Dragi bratje in sestre, dvajsetletnica naše škofije ni samo priložnost za spomin in zahvalo, ampak tudi povabilo k novemu začetku. Naša skupna sinodalna pot nas vabi, da se učimo poslušati drug drugega, prepoznavati darove Svetega Duha in jih velikodušno deliti. podarjanju.

škof Maksimilijan

Danes je ob 10.00 uri v šmatevški cerkvi zahvalno bogoslužje. Pri tej sv. maši se zahvaljujemo tudi za uspešno opravljena obnovitvena dela.

Naslovljeno na vas

NABIRKA ZA UREDITEV SEDEŽA ŠKOFIJE PRI STOLNICI
O tem je g. škof spregovoril v zahvali ob zahvalni nedelji, ki je zapisana zgoraj.

Ta prenos škofijske uprave je resnično zelo potreben, ker je sedaj v najetih prostorih in mora škofija plačevati najemnino. Prostori zadoščajo le za nujno administrativno delovanje. Nima niti enega parkirnega mesta in je možno parkiranje le v modri coni, kjer pa zelo težko najdeš prosto mesto. Moteča je tudi oddaljenost od stolnice. Vsekakor je več kot dovolj razlogov za ta škofijski projekt. Zato naj bi ga tudi mi v nedeljo, 22. novembra podprli s svojim darom v ta namen. Že vnaprej: Bog povrni!

NOVO GLEDE BOŽJEGA SLUŽABNIKA IZIDORJA ZAVRŠNIKA

Zadolženi in pooblaščeni za postopke v zvezi z beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja s postulatorjem dr. Silvom Šinkovcem so dali nove pobude za intenziviranje tega dogajanja, kar pa se tiče tudi nas župljanov njegove domače župnije.

1. Začrtana pot »PO IZIDORJEVI POTI« /Gomilsko – Šmatevž – grad Žovnek – cerkev Sv. Martina v Podvrhu – cerkev Sv. Radegunde v Kapli – kapelica, kjer je stala Izidorjeva rojstna hiša – Ojstriška vas – cerkev Sv. Jurija Tabor – Gomilsko/
2. Vsako 2. nedeljo v mesecu bo ob 15. uri v cerkvi na Gomilskem SV. MAŠA ZA BEATIFIKACIJO I. Z. Za ta mesec bo izjemoma na 3. nedeljo v mesecu, 15.11. Maševal bo postulator dr. Silvo Šinkovec. Vabljeni!
3. Spodbujanje za VEČ MOLITVE v ta namen.
4. Škofija Celje je v dogovoru s Studiem Sipoš za SNEMANJE FILMA o I. Z. V ta namen naj bi tudi mi prispevali kaj sredstev.

KARITAS zbira pomoč ob bolezni našega župljana Jožeta Kališka za ureditev bivalnih prostorov na domu. Svoj dar lahko oddate v nabiralnik Karitas v cerkvi.

MAŠNI NAMENI

NED. – 15.11.
33. ned. med letom
Albert Veliki, škof
Svetovni dan ubogih
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 V zahvalo za srečno opravljene obnove in dobrotnike (v Šmatevžu)
Zahvalna pesem
15.00 Za beatifikacijo Izidorja Završnika /S.Š.

PON. – 16.11.
Marjeta Škotska, kralj.
17.00 za + Cirilo Turk
Začetek tedna zaporov

TOR. – 17.11.
Elizabeta Ogrska, red.
17.00 za +Antona –oblet. in Ljudmilo Jelen
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 18.11.
Posvetitev bazilik sv. Petra in sv. Pavla
17.00 za +Anico Košenina -oblet.

ČET. – 19.11.
Abdija, prerok
17.00 za +Karla in Marijo Tekavc in sina Karlija

PET. – 20.11.
Edmund, kralj
17.00 za +Ivana Posedela

SOB. – 21.11.
Darovanje D. Marije
17.00 za +starše in brata Škoberne

NED. – 22.11.
KRISTUS KRALJ
Cecilija, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Andreja Kunsta in vse Gregurjeve (v Grajski vasi)
Zahvalna pesem
Pri mašah nabirka za škofijske prostore

V teh dneh:

Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 17.45 uri. Vabljeni.

Sestanek za starše veroučencev 6. r. bo v četrtek ob 17.45 v Domu sreč,

Revija župnijskih pevskih zborov bo v ned., 22.11. ob 15.00 uri v Žalcu.

Dežurni ministranti: David in Domen Zupančič , ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Magda Šalamon; II. V Grajski vasi: Melanija Hadolin, Nika Šlander
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Na današnjo zahvalno nedeljo se z zahvalnim bogoslužjem zahvaljujemo v župnijski cerkvi ob 7.30 uri in v šentrupertski ob 10.00 uri. 

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Blagor žalostnim, kajti ti bodo potolaženi. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih. (Mt 5,4.11–12)

BESEDA O BESEDI

POT SVETOSTI Mt 5,1–12a

Kaj nam sporoča odlomek o blagrih? Zvenijo zelo tolažilno, za mnoge tudi nerealno, a dejansko gre tu za Jezusov življenjski program. Na tem svetu imamo stisko, vendar moramo zaupati Vanj, saj je svet premagal. In vse stiske, ki jih na tem svetu doživljamo, imajo svoj smisel. Lahko bi rekli, da gre tu tudi za dopolnitev starozavezne postave. To seveda ne pomeni, da bi morali sedaj sami sebe trpinčiti – daleč od tega. Toda že na tem svetu moramo napeti vse sile, da bi drug drugemu lajšali trpljenje. To je namreč pot v nebesa. In človek postane svoboden dejansko šele takrat, ko spozna, da v pomoči drugemu ničesar ne izgubi, ampak veliko pridobi. Jezus nas tako vabi h krotkosti, čistosti srca, usmiljenju, miroljubnosti, pravici, vztrajanju v hoji za Njim tudi za ceno preganjanja in tudi – v uboštvo duha. To pa je morda vrednota, ki jo najtežje razumemo. Uboštvo pomeni predvsem nevezanost in notranjo svobodo. Tako kot uboštvo ni sinonim za revščino, tudi biti ubog v duhu ne pomeni duhovne revščine ali plehkosti. Prav nasprotno. Nekdo, ki je ubog v duhu, bo s tem priznal, da je odvisen od Boga in da mu je vse, kar ima, podarjeno. To je pogosto v navzkrižju z mnenjem, ki ga ponuja tosvetna mentaliteta: “V življenju mi ni bilo nič podarjeno.”
Ko sprejmemo ta Jezusov program za življenje, smo dejansko že na poti svetosti in na poti združitve z občestvom svetih, z nebeško Cerkvijo. Zemeljska smrt je tu samo vmesni preskok. Kajti sv. Frančišek pravi, da se s smrtjo rodimo za večno življenje – vendar se moramo sami odločiti, v kakšno kakovost večnega življenja se želimo roditi.
In navsezadnje: pot v nebesa se začne, ko se zavedamo lastne krhkosti in da smo potrebni spreobrnjenja. (po: E. Mozetič)

31. ned. med letom—VSI SVETI

»Blagor ubogim v duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo. (Mt 18,3)

Še jim dajaj

Ko je bogataš premišljeval o dobrodelnosti, je godrnjal: »Ubogi zahtevajo vedno več. Kako dolgo jim bom še dajal?«
Notranji glas mu je prigovarjal: »Dajaj jim tako dolgo, dokler boš sam prejemal od Vsemogočnega. Če bo On nehal, potem lahko nehaš tudi ti!«
Tedaj je spoznal, da tisto, kar je razdelil ubogim, ni bilo njegovo. Odtlej je dajal ubogim še več, kakor je dajal dotlej. Lahko imamo malo, vendar nismo ‘ubogi v duhu’, če si želimo kaj imeti. Lahko imamo malo, vendar nismo ‘ubogi v duhu’, če si želimo kaj imeti. Biti ‘ubog v duhu’ ne pomeni, da nimaš nič, ampak držo, ko se popolnoma zanašamo na Boga in nismo navezani na zemeljske dobrine. Z drugimi besedami: trdno zaupamo v Božjo previdnost. Lahko smo obdani z bogastvom, a smo pri tem ‘ubogi v duhu’. Mnogi svetniki so živeli v sijajnih hišah in obdani z bogastvom, pa so ohranili duha uboštva. Biti ‘ubog v duhu’ ne pomeni zanikati človeškega dostojanstva, ampak prav nasprotno. ‘Ubogi v duhu’ postanemo, ko smo tako »odvisni« od Boga,da postanemo neodvisni od vseh zemeljskih stvari. (po: B. Rustja)

Če si prvi november po čem zapomnimo, razen po tem, da se jesen prevesi v drugo polovico, potem je to obisk grobov. Nekdanji “dan mrtvih” iz starorežimskih časov so nekoliko omilili na “dan spomina na umrle”, a dejansko je v krščanskem pogledu praznik vseh svetih, dejansko praznik življenja in tako nadaljevanje velike noči.
Kdo so namreč ti “vsi sveti”? Lahko bi rekli, da po nebeško godujejo vsi, ki so že v nebesih, tudi naši pokojni sorodniki, znanci, prijatelji. To so vsi, ki so bili v moči Jezusove daritve na križu pridruženi njegovemu vstajenju. In k temu občestvu svetih smo poklicani vsi. Že tu na zemlji, kjer seveda niso nebesa, pa smo poklicani k svetosti, kar pomeni nič drugega kot to, da ne vztrajamo v nekakšnih iluzijah samoodrešitve, pač pa sprejmemo dejstvo, da je za nas plačal zadolžnico nekdo drug. Na nas pa je, da svojo poklicanost uresničujemo skozi poklic, družino in vsakdanje življenje. (po: E. M.)

Naslovljeno na vas

SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH – 2. november

Na praznik Vseh svetih se veselimo vseh in z vsemi, ki so že v nebeški slavi, med katerimi so -tako upamo – tudi številni naši pokojni predniki, sorodniki, prijatelji, znanci, … Za tiste, ki še niso deležni te sreče, pa imamo upanje, da niso pogubljeni, ampak bodo po očiščevanju v vicah dosegli popolno Božje usmiljenje. Pri tem jim pa tudi mi lahko pomagamo z molitvijo, zlasti pa s sv. mašami. Med duhovnimi deli usmiljenja je tudi: Za žive in rajne moliti, Boga prositi. To našim rajnim kot cvetje in luči na grobovih. Prav bi bilo, da bi vsaka verna družina ali hiša darovala vsaj eno sv. mašo po namenu svojih rajnih. Prav tako za srečno zadnjo uro in svoje zveličanje in zveličanje svojih dragih. Marsikdo je v negotovosti, ali bodo zanj sploh kaj molili ali se ga spomnili s kakšno sv. mašo. Preudarno ravnamo, če že zdaj molimo za Božjo pomoč, da bi šli skozi življenje po poti zveličanja. Tudi v ta namen se lahko daruje sveta maša, torej za žive, ne samo za rajne. Tako kot je vsako nedeljo ena sv. maša Za žive in rajne župljane.

Ob prazniku vseh svetih (1. november) in v prvih osmih dneh novembra (od 1. do 8. novembra) lahko katoličani prejmejo odpustke, tudi popolni odpustek, ki ga lahko namenijo izključno za duše v vicah (rajne) o pogojih za odpustke piše v oznanilih preteklega tedna.

KARITAS – za na grobove med prazniki so v cerkvi na voljo Karitasove sveče s pokrovčki, lesene sveče in zastavice.

ZAHVALNA(E) NEDELJA(E)

Vsako leto se v jeseni, ko je v glavnem letina pospravljena, zahvalimo za sadove zemlje in marljivih človeških rok. Letos je našo župnijo prizadele suša in toča, pa je še vendar kar nekaj ostalo. Zahvalimo pa se tudi za »sadove« v tovarnah, šolah, v kulturi, v športu, …

Prihodnja nedelja bo zahvalna z zahvalnim bogoslužjem v župnijski cerkvi ob 7.30 uri in v šentrupertski ob 10.00 uri.
V nedeljo 15. nov. pa ob 10.00 uri v šmatevški cerkvi. Lepo vabljeni!!!

MAŠNI NAMENI

NED. – 1.11.
V SI S V E T I
Dan spomina na mrtve
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
14.00 za +Hedviko Urh
Molitev za rajne na gomil. pokopališču
16.00 za + Katico in Silvota Korun in sorod. (v Šentrupertu)
Molitev za rajne na pokopališču
18.00 rožni venec v župnijski cerkvi za rajne

PON. – 2.11.
SPOMIN VERNIH RAJNIH
Malahija, škof
7.30 za vse verne rajne
16.00 za +Frančiško in Franca Šram (v Šentrupertu)
17.00 po papeževem namenu

TOR. – 3.11.
Viktorin Ptujski, škof
17.00 za +Antona, Štefana in vse Koprivove
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 4.11.
Karel Boromejski, škof
17.00 za +Ferdinanda Orožima in vse Jakovčeve

ČET. – 5.11.
Zaharija in Elizabeta, starša Janeza Krstnika
17.00 za +Ivana in Štefko Rančigaj

PET. – 6.11.
Lenart, opat
17.00 za +Julijano Kolšek –30. dan

SOB. – 7.11.
Engelbert, škof
17.00 za +Antona Zupančiča

NED. – 8.11. zahvalna
32. ned. med letom
Bogomir, škof
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Zofijo Rančigaj, vse Stepišnikove (v Šentrupertu)
Na koncu sv. maš Zahvalna pesem

V teh dneh:

V nedeljo, 1.11. bo po jutranji maši pri šoli na Gomilskem komemoracija.

Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Anka Trogar; II. Tea Pogorevc, Sara Stepišnik
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.« (Mt 22,36–40)

BESEDA O BESEDI

NAJVEČJA ZAPOVED Mt 22,34–40

Evangelij po Mateju vsebuje kar nekaj razprav med dvema vrstama Izraelskih učenjakov, farizeji in saduceji, ter Jezusom. Jezusov nauk je predstavljal alternativo verskim prepričanjem in praksam, ki sta jih zastopali ti, med seboj dokaj različni šoli mišljenja. Na primer: saduceji niso verjeli v večno življenje, medtem ko je bilo to verovanje med farizeji razširjeno. Oboji pa so spoštovali in na svoj način tolmačili Postavo, ki so jo brali v petih Mojzesovih knjigah. Mojzesova postava vsebuje veliko zapovedi in prepovedi, ki urejajo skoraj vse plasti življenja Izraelcev. Čeprav to načeloma pomaga oblikovati življenje in v vsakdan vnaša red, se človek vendarle včasih vpraša, katera zapoved je najpomembnejša.
Ljudje se glede takih stvari ne strinjamo prav radi. Enemu se zdi najbolj pomembno to, drugemu nekaj drugega. To je sicer lepo in prav; nestrinjanje je lahko včasih kreativno in med pametnimi ljudmi vodi v iskanje tretje poti. Ker pa nismo vsi pametni, žal velikokrat razpravljanje vodi v razdor in celo nerazumno sovraštvo.
Jezusov odgovor je morda manj zanimiv za tiste, ki z njim razpravljajo, toliko bolj pa za vse, ki vanj zaupajo in mu sledijo. To, kar izreče, je srce njegovega celotnega pogleda na življenje in s tem temelj krščanskega življenja. Resnično boš vršil Božjo voljo, ko bo tvoj temeljni odnos do Boga, do sebe in do bližnjega Ljubezen. Pri tem velja opozoriti, da Ljubezen ni zgolj sentimentalno čustvo naklonjenosti, temveč predanost srca, duše in misli Bogu preko ljubezni do sebe in do bližnjega. Jezus pravi, da sta temelj vseh zapovedi in poslanstvo vseh prerokov ti dve zapovedi. Vse, kar je mišljeno in storjeno iz ljubezni, je izpolnitev postave. Vse, kar je storjeno iz drugačnega motiva, je torej prazno. Črka postave je mrtva, pomemben je duh, ki jo oživlja, ljubezen.
Današnji evangelij ponuja priložnost, da tudi ti premisliš in odgovoriš, katera pa je najpomembnejša zapoved v tvojem življenju. (po: radio.ognjisce.si)

30. ned. med letom—žegnanjska nedelja

Na 30. navadno nedeljo bi lahko veliko povedali tudi ob prvem berilu iz 2. Mojzesove knjige, ki med drugimi pravi tako: »Ne zatirajte nobene vdove in sirote! Če bi jih zatirali, bodo vpile k meni in gotovo uslišim njihovo vpitje. In moja jeza se razvname in pomorim vas z mečem, tako da bodo vaše žene postale vdove in vaši otroci sirote. Če posodiš denar mojemu ljudstvu, ubožcu zraven sebe, mu ne bodi kakor oderuh, ne nalagaj mu obresti!« (2Mz 2, 21–24)
V Svetem pismu se pogosto pojavljajo tri skupine ljudi: tujec, sirota in vdova. To so bili ljudje brez zaščite, brez moči in brez glasu. Bog pa pravi: Ne dotikajte se jih. Jaz sem njihov branitelj.
To je velika tolažba tudi danes. Bog ni na strani močnih zato, ker so močni. Njegovo srce se nagiba k tistim, ki trpijo, ki so osamljeni, zavrnjeni ali pozabljeni. In kolikokrat se tudi sami počutimo kot “tujci”: nerazumljeni, odrinjeni, brez pravega mesta. Ta odlomek nam pravi: Bog te vidi. Tvoj krik sliši. Nisi neopažen.
In zanimivo: Bog nam ne govori najprej o daritvah ali molitvi, ampak o odnosih. Kako ravnaš z ljudmi, ki ti ne morejo ničesar vrniti? Kako govoriš s šibkim? Kako ravnaš s tistim, ki je odvisen od tvoje dobrote? Prava vera se namreč ne pokaže pri daritvi v cerkvi, ampak doma, na delovnem mestu, v trgovini, v prometu – tam, kjer lahko izberemo potrpežljivost namesto ostrine, pomoč namesto brezbrižnosti.
Ob tem Bog ne pravi: Bodite usmiljeni, ker je to zapoved. Pravi nam: Bodite usmiljeni, ker sem jaz usmiljen. In tu je bistvo! Kristjan ne pomaga zato, da bi izpolnil dolžnost, ampak zato, ker želi postajati podoben Bogu. Vsako dejanje dobrote je odsev njegovega obraza. (AK in AI)

ŽEGNANJSKA NEDELJA – ZAHVALA

V Katoliški cerkvi v Sloveniji jo letos obhajamo to nedeljo, 25. oktobra.
Bog povrni vsem, ki sodelujete pri ohranjanju in obnavljanju naših štirih cerkva – štirih biserov. Posebno vsem osmim cerkvenim ključarjem, (letos še posebno cerkvenima ključarjema cerkve sv. Mateja, kjer se je zaključilo delo sanacije fresk na zunanjščini cerkve, bilo je obnovljeno obzidje s portalom ter celotna fasada, razen zvonika, ki še bo), članom gospodarskega sveta naše župnije, vsem, ki skrbite za urejenost in okrasitev naših svetišč, vsem, ki darujete za vzdrževanje naših cerkva, pa tudi vsem, ki prihajate v te posvečene prostore in sodelujete pri bogoslužju, da so naše cerkve to, kar naj bi bile – hiše molitve! 

Naslovljeno na vas

PRAZNIK VSEH SVETIH IN SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH
1. in 2. november

Tam, v nevidnih višavah, je misel vernika, ko na vse svete obiskuje grobove. Kako naj jim koristi, se sprašuje v svojem srcu. Roža, ki jo prinaša na grob, bo ovenela – sveča, ki ožarja cvetje, bo čez čas ugasnila. Ostane le molitev, prošnja, naj se Bog usmili tistih, ki so že odšli. Skozi vse leto – in ne le tistega dne – naj bi zato izročali mrtve Odrešeniku. (P. Millonig) 

Več kot cvetje in luči na grobovih pomenijo našim rajnim naše molitve, darovane sv. maše, namenitev odpustkov. Ob prazniku vseh svetih (1. november) in v prvih osmih dneh novembra (od 1. do 8. novembra) lahko katoličani prejmejo popolni odpustek, ki ga lahko namenijo izključno za duše v vicah (rajne) Prejmemo jih, če pristopimo k sv. spovedi in obhajilu, z vero obiščemo cerkev ali pokopališče in molimo molitev po papeževem namenu ; zadostujejo vera, očenaš in zdravamarija ter slavaočetu, lahko tudi kakšna druga molitev.

Priložnost za spoved je med tednom vsak dan vsaj pol ure pred sv. mašo. Na sam praznik pa bo zjutraj spovedovanje tudi med sv. mašo.

Na praznik bo darovanje za sv. maše za rajne in za potrebe župnije. Vnaprej: Bog povrni!

KARITAS – za na grobove med prazniki so v cerkvi na voljo Karitasove sveče s pokrovčki, lesene sveče in zastavice.

Škofijski odbor za mlade v sodelovanju z Župnijo Gornji Grad v času jesenskih počitnic lepo vabi na peš romanje na Moličko planino (26. 10. ali rezervni termin 29. 10.2026). Več v priponki. Naš pohod bomo sklenili s sveto mašo ob 12.00.

MAŠNI NAMENI

NED. – 25.10.
30. nedelja med letom
Žegnajska nedelja
Dan suverenosti d. p.
Prehod na zimski čas
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca in Marijo Lončar, župnika Jožeta in sestro Fani
Študenti medicine za odpravo v Afriko

PON. – 26.10.
Lucijan, mučenec
17.00 za +Marijo –oblet. in vse Petrovčeve

TOR. – 27.10.
Sabina Avilska, muč.
17.00 za +Alfonza Tekavca –oblet.
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 28.10.
Simon in Juda Tadej, ap.
17.00 osebni namen

ČET. – 29.10.
Klara Luce Badano, ml.
17.00 za +Natašo Kužner –oblet.

PET. – 30.10.
Marcel, mučenec
17.00 za +Franca Dolinška

SOB. – 31.10.
Bolfenk, škof
Dan reformacije d. p. d.
17.00 za +Ivana Arkota

NED. – 1.11.
V S I  S V E T I
Dan spomina na mrtve
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
14.00za +Hedviko Urh
Molitev za rajne na gomil. pokopališču
16.00 za Katico in Silvota Korun in sorod. (v Šentrupertu)
Molitev za rajne na pokopališču
18.00 Rožni venec v župnijski cerkvi za rajne

V dneh pred nami:

V nedeljo, 1.11. bo po jutranji maši pri šoli na Gomilskem komemoracija.

Dežurni ministranti: Ela in Iva Juhart, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo—na praznik: bodite na voljo, ko boste pri sv. maši
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Jezus pa je spoznal njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij. Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,17–21)

BESEDA O BESEDI

ZANKA Mt 22,15–21

Namen vprašanja, ki vodi sodelavce farizejev v današnjem evangeljskem odlomku, je jasen. Ujeti Jezusa v besedi. V eni sami misli pa povedo tudi vse o odnosu do Jezusa. Pravijo: ’Vemo, da si resnicoljuben in da res učiš tako živeti, kot hoče Bog.’ Torej vedo, da je Jezus pravičen in dober. Govori in dela tako, kot Bog pričakuje od vernika.
Zakaj ga je potrebno skušati? Odgovor je preprost in jasen tudi njim samim. Napoti jim je in potrebno ga je odstraniti. Zaradi Jezusovega vpliva ljudstvo ni več tako slepo in pokorno – in odkar Jezus nastopa, nimajo toliko koristi, kot so jo imeli pred tem. Kje naj nastavijo past?
Preprosto! Nastavili jo bodo tam, kjer je najbolj gotovo, da se bo ujel. Cesar je sovražnik, a hkrati nujno zlo. Nihče ga ne mara, ne oni ne ljudstvo. Vsi govorijo o krivici, da morajo plačevati davke, vendar javno si tega ne upajo govoriti. Jezus, ki je resnicoljuben, bo najbrž to povedal javno, zaradi tega pa ga lahko tožijo in obsodijo. Kakšna pokvarjenost! Tisto, kar vsi mislijo, kar vsi vedo, še več, tisto, s čimer se tudi vsi strinjajo – t.j., da je plačevati davke tujcu krivica, to bodo uporabili proti poštenemu verniku! A Jezus je preveč pameten, da bi ga mogli ujeti v tako poceni zanko. Za past se bodo morali še potruditi, pokvarjenost pa ostaja.
Jezus se je tokrat izmaknil zanki. Ni se spopadel s takratno oblastjo v shodnici, ampak je naprej zavzeto skrbel za dvanajstere, jih opogumljal in usposabljal za misijonsko delovanje. Vedel je, da sam ne bo zmagal proti hinavščini. Podobno so mnogi pogumni oznanjevalci ubirali različne poti do oznanila ter obšli nastavljene zanke. Še posebej iznajdljivi morajo biti pri svojih besedah in ohranjanju Kristusovega nauka številni misijonarji na različnih koncih sveta, kjer oblast preži nanje, da bi jih lažje ujeli oz. jih ovirali pri njihovem delu. In nenazadnje moramo biti tudi vsi mi kristjani v svetu, ki nas danes obdaja, nadvse spretni, da bi lahko sledili evangeliju, hkrati pa tudi svetu sporočali, katere vrednote je potrebno živeti. (po: E. Mozetič)

29. ned. med letom—misijonska nedelja

V hoji za Kristusom Gospodom so kristjani poklicani posredovati veselo novico tako, da delijo konkretne življenjske razmere s tistimi, ki jih srečajo, in tako postanejo nosilci in graditelji upanja. Namreč »veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev. In ničesar resnično človeškega ni, kar bi ne našlo odmeva v njihovih srcih« (Gaudium et spes, 1).

Ta slovita izjava 2. vatikanskega koncila, ki izraža občutljivost in slog krščanskih skupnosti v vseh časih, še naprej navdihuje njihove člane in jim pomaga hoditi z brati in sestrami v svetu. Misijonarji so tisti v oddaljenih krajih, pa tudi v okolju, kjer živimo mi. Praktično vsak, ki prinaša Kristusa med ljudi in s tem širi občestvo nas, ki nas povezuje skupna Ljubezen. Tudi ti nisi izvzet(a). Vsakdo je poklican, da po svojih močeh opravlja misijonski poklic tam, kamor ga pošilja Bog, pa naj bo to blizu ali daleč. (gradivo za Misijonsko nedeljo 25)

Geslo Misijonske nedelje: »Eno v Kristusu, združeni v poslanstvu.
Misijonsko središče Slovenije tudi letos vabi k obhajanju misijonskega meseca oktobra, ki bo posebej zaznamovan s 100. obletnico Misijonske nedelje. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 18. oktobra 2026, v Velesovem. Ob 15.30 bo molitev pred Najsvetejšim. Ob 16.00 bo sveta maša, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Po sveti maši bo predstavitev misijonarja Janeza Čebulja, blagoslov in odprtje misijonske razstave.

OBISK MISIJONARJA PETRA (Pedra) OPEKA v Sloveniji

Obisk Pedra Opeka bosta zaznamovala dva osrednja dogodka:
-dobrodelni dogodek z nogometno tekmo v nedeljo, 22. novembra 2026, ob 16.00 v ljubljanski Hali Tivoli
-ter ponovitev zlate maše v soboto, 28. novembra 2026, ob 10.00 na Brezjah.

BOG POVRNI ZA VAŠ DAR NA DANAŠNJO MISIJONSKO NEDELJO!

Naslovljeno na vas

Teden za življenje je letos potekal od 11. do 18. oktobra 2026 pod geslom Kjer je tema, naj prinašam svetlobo. Gibanje za življenje je ob tej priložnosti pripravilo več dogodkov, namenjenih molitvi za življenje in ozaveščanju o njegovem dostojanstvu. Ob sklepu Tedna za življenje zahvala vsem, ki ste kakorkoli, zlasti pa z molitvijo, sodelovali pri tem pomembnem dogajanju.

ŽEGNANJSKA NEDELJA

V Katoliški cerkvi v Sloveniji bomo letos prihodnjo nedeljo, 25. oktobra, obhajali žegnanjsko nedeljo.

Posvečena cerkev obhaja pravo obletnico posvetitve na sam dan posvetitve oz. na nedeljo prej ali pozneje, če je to ena izmed navadnih nedelj. Obletnica posvetitve cerkve se sicer obhaja na najbližji dan, ki ni praznik ali slovesni praznik. Tiste cerkve, za katere datum posvetitve ni znan, obhajajo obletnico posvetitve v nedeljo pred praznikom vseh svetih, torej na žegnanjsko nedeljo. To valja tudi za vse 4 cerkve v naši župniji. Za vse obhajamo obletnico posvetitve v župnijski cerkvi.
Letos je bilo zunaj pri župnijski cerkvi postavljeno ohišje in nameščen »upokojeni« zvon—ZVON SPOMINOV, za ogrevanje cerkve pa je bil nov vir ogrevanja s toplotno črpalko. Glavnina del pa je bila opravljerna pri podružni cerkvi sv. Mateja v Šmatevžu, kjer je bila zaključena obnova gotskih fresk na zunajščini cerkve, obnova obzidja, na mestu, kjer so še bili ostanki starega obzidja, sanacija portala v obzidju, ki se je že nevarno nagibal, predstavlja poleg okroglega zvonika zanimivo prepoznavnost te cerkve. Zdaj pa je končana obnova celotne zunanjščine, razen zvonika, ki naj bi bil v kratkem.

Cerkve pa so najlepše, kadar jih krasite vi s svojo navzočnostjo v njih.

Škofijski odbor za mlade v sodelovanju z Župnijo Gornji Grad v času jesenskih počitnic lepo vabi na peš romanje na Moličko planino (26. 10. ali rezervni termin 29. 10.2026). Več v priponki. Naš pohod bomo sklenili s sveto mašo ob 12.00. Za lažjo organizacijo prosimo za prijavo na 051 332 684 (Klemen Klemen).

KARITAS – za na grobove med prazniki so v cerkvi na voljo Karitasove sveče s pokrovčki, lesene sveče in zastavice.

MAŠNI NAMENI

NED. – 18.10.
29. nedelja med letom
Misijonska nedelja
Luka, evangelist
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Rojnikove in Drevove
Pri obeh mašah nabirka za misijone

PON. – 19.10.
Izak in kanadski muč.
19.00 za +Julijane Kolšek –osmina

TOR. – 20.10.
Irena (Mira), mučenka
19.00 za +Adelo Tekavc
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 21.10.
Uršula, mučenka
19.00 v dober namen

ČET. – 22.10.
Janez Pavel II., papež
19.00 za +Katarino Knez

PET. – 23.10.
Roman, škof
19.00 za +Marijo Jernejc

SOB. – 24.10.
Anton M. Claret, škof
19.00 za +Regino Plaskan

NED. – 25.10.
30. nedelja med letom
Žegnajska nedelja
Dan suverenosti d. p.
Prehod na zimski čas
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca in Marijo Lončar, župnika Jožeta in sestro Fani
Študenti medicine za odpravo v Afriko

V tem tednu:

Župnijska karitas vabi sodelavce na sestanek, ki bo v četrtek ob 19.45 uri.

Dežurni ministranti: Manca in Tereza Glušič, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Tilen Hadolin; II. Petra Basle, Marija Rančigaj
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.