Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovóril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: Malovernež,zakaj si podvómil?« (Mt 14,25–31)

BESEDA O BESEDI

KO PODVOMIMO, TUDI MOČ POIDE Mt 14,22–33

Ob današnjem odlomku bi se komu lahko zazdelo, da Jezus draži učence. Temu ni ravno tako, le rad pa bi jim pokazal, kdo je On. Naj se vendar zavedo, da je med njimi Bog sam. Da tega Boga ne morejo pošiljati kot hlapca, kamor se jim zljubi. A spreobrnjenje se pri apostolih, tako kot pri nas, ne dogaja ravno naglo. Najprej se prestrašijo in ničesar ne razumejo. Ko pa se jim Jezus spet dobrohotno razodene, ostajajo apostoli pri starem. Peter jih pooseblja, ko namesto da bi prosil, skoraj ukaže: »Gospod, če si ti, mi zapovej, da pridem po vodi k tebi.« Kakšna ponižnost?! Hkrati izraža dvom, potem pa še ukazuje. Vse je po starem. Kljub čudežu s kruhom, kljub blagim opozorilom, da niso oni gospodarji Božjega delovanja, Peter narekuje, kako naj se Bog obnaša, da bo on lahko veroval. Jezus se tudi tokrat ne pusti zmesti. Pridi, si misli, saj ti tudi to ne bo pomagalo. Seveda po vodi brez vere ne bo šlo. No, po napornem dnevu morajo učenci vsaj približno priznati, da so le ubogi ljudje, Gospod pa je Božji Sin.
Mar nismo na las podobni učencem. V glavi imamo svoje scenarije, svoje predstave in naročamo Bogu, kako naj jih uresniči.
Tako ne bo šlo. Pred Bogom bomo morali priznati, da je On gospodar vsega. Da le On lahko pomiri vihar in pomnoži kruh. Mi smo ubogi učenci, ki ga lahko predvsem prosimo, naj nas vzgaja. Naj nas oklesti pomembnosti in sebičnosti. Naj nam pove, kaj naj storimo. Mogoče je dovolj, če nam od tega evangeljskega odlomka ostane le eno: da si skušamo reči »Bog je Gospod, mi pa smo njegovi služabniki«.
Evangelij nam danes sporoča, da naj skušamo v preizkušnjah vztrajno iskati Božji pogled, zaupati v njegovo besedo. Moč vernika mora nazadnje v polnosti izvirati iz Boga, lepota ni v brezskrbnosti, ampak v sadovih naporov in tveganja, mir ni v gotovosti, ampak v zaupanju, da je Bog z nami. (po: E. Mozetič)

19. nedelja med letom

Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvomil?« (Mt 14,28–31)

»Pridi!«
To je ena sama Jezusova beseda. Ne razloži poti, niti smeri. Ne obljubi lahkega koraka. Ne odstrani vetra. Samo: »Pridi!«
Tudi danes Jezus človeka pogosto vodi tako: brez vseh odgovorov,
brez popolne jasnosti, brez zagotovila, da ne bo težko. Toda njegova beseda zadošča. In Peter hodi po vodi, dokler gleda Jezusa.
Ko pa začne gledati veter, valove in nevarnost, potem začne toniti.
To je tudi podoba naše zgodbe.
Dokler človek gleda samo: svoje skrbi, negotovost, prihodnost, rane, strahove …, začne počasi toniti vase.
Strah ima moč, da človeka potegne navzdol. Zaupanje in predanost Jezusu pa ima moč, da nas drži nad gladino. (AI in AK)

Današnja evangeljska pripoved je tudi povabilo, da se z zaupanjem izročimo Bogu v vsakem trenutku svojega življenja, še posebej v trenutku preizkušnje in vznemirjenja. Ko močno čutimo dvom in strah ter se nam zdi, da se potapljamo v težkih trenutkih življenja, ko se vse zdi temno, nas ne sme biti sram vpiti kot je Peter: ‘Gospod, reši me!’ Jezus je roka Očeta, ki nas nikoli ne zapusti, je močna in zvesta roka, ki hoče vedno naše dobro.
Imeti vero pomeni imeti sredi nevihte srce, obrnjeno v Boga, v njegovo ljubezen. Jezus je o tem hotel poučiti Petra ter učence in danes tudi nas. V temačnih trenutkih, v trenutkih žalosti On dobro ve, da je naša vera revna. Toda On je Vstali, On je Gospod, ki je šel skozi smrt, da bi nas rešil. Še preden ga začnemo iskati, je On že navzoč ob nas. In s tem ko nas dvigne iz naših padcev, nam da, da rastemo v veri. (AI in AK)

Vstopamo v teden, ki bo na koncu kronan s slovesnim, največjim Marijinem praznikom Velikim šmarnom. Dan pred tem pa je god sv. Maksimilijana Kolbeja, kateremu je po daritvi svojega življenja podoben Izidor Završnik.

Naslovljeno na vas

MARIJINO VBNEBOVZETJE – Veliki šmaren
To soboto, 15. avgusta

Za Slovenijo je praznik Marijinega vnebovzetja še posebej pomemben, ker na ta dan obnovimo posvetitev slovenskega naroda Mariji, kar je Cerkev na Slovenskem prvič storila že na ta praznik takoj po osamosvojitvi v znamenje hvaležnosti za Božje in Marijino varstvo. To lahko storimo s posebno posvetilno molitvijo ali pa s preprosto molitvijo »O Gospa moja«. Za Slovenke in Slovence je tako praznik Marijinega vnebovzetja priložnost za praznovanje hvaležnosti, ta praznik pa je hkrati tudi spodbuda, da sami izrečemo Bogu svoj DA. Vsak od nas ga lahko prosi, naj se razodene v njegovem življenju. In takšen praznik je več kot imenitna priložnost za to.

KRALJICA, V NEBESA VZETA

Marija, v nebesa vzeta,
ti si prihodnost, ki jo pričakujemo!
Tvoje materinsko telo je tvoj od mrtvih vstali Sin
pritegnil s svojo močjo in sprejel na slavje odrešenih.
Zdaj si Mati, ki čaka svoje otroke na tako pričakovani objem Boga.

Marija, v nebesa vzeta,
mi se še trudimo po poteh sveta
ter čutimo težave in stiske potovanja.
Podaj nam roko, ko hodimo,
govori nam o nebesih in daj našemu srcu krila,
da premagamo vso težo greha.

Marija, v nebesa vzeta,
najlepše v našem življenju mora šele priti,
kajti Jezusovo vstajenje je kakor Božje seme, zasejano v naše duše:
nekoč bo preobrazilo naše telo
in ga osvobodilo sužnosti slehernega zla.
Žena naše prihodnosti, pomagaj,
da se bo naša prihodnost začenjala že tukaj in zdaj! (Angelo Comastri)

MAŠNI NAMENI

NED. – 9.8.
19. nedelja med letom
Terezija Benedikta
Edit Stein, redovnica, sozavetnica Evrope
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Borisa Turnška –oblet.

PON. – 10.8.
Lovrenc, diakon
19.00 za +Jožefa in Frančiško Rožič—oblet

TOR. – 11.8.
Klara (Jasna), devica
Suzana, mučenka
19.00 za +Sonjo Mandelc
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 12.8.
Ivana Šantalska, red.
19.00 za zdravje

ČET. – 13.8.
Radegunda, kraljica
19.00 za +Ido Lazar (r. d.)

PET. – 14.8.
Maksimilijan Kolbe, m.
19.00 za oba +Antona oblet in Miro Turk

SOB. – 15.8.
MARIJINO VNEBO – VZETJE Veliki šmaren
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Urankar

NED. – 16.8.
20. nedelja med letom
Rok, spokornik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Topovšek in Pintar

V tem tednu:
Peš romanje v Petrovče 15. avgusta. Odhod izpred župnijske cerkve ob 5.20, pri križu na Rezani se pridružimo romarjem iz Tabora. Vabljeni!

Dežurni ministranti: Maša Cijan, Julija Jelen, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Nika Šlander; II. Matic Basle, Brigita Stvarnik Novak
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!«
Rekli so mu: »Tukaj imamo samo pet hlebov in dve ribi.« Dejal jim je: »Prinesite mi jih sem!« In vêlel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslôvil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar. Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok. (Mt 14,16–21)

BESEDA O BESEDI

Mt 14,13–21
PRIGRIZEK NA TRAVI

Ko v današnjem evangeliju beremo zgodbo o čudežni pomnožitvi kruha, nam misli same od sebe uhajajo na razne strani sveta, kjer ljudje živijo v takšnem pomanjkanju, da od lahkote umirajo. Če Jezusu zadostuje, da bi dvignil pogled in spregovoril nekaj besed, da bi bilo za vse dovolj kruha, zakaj tega ne stori?
Mogli bi odgovoriti, da bi Jezus to storil, če bi ga ljudje iskali, kakor so ga iskali tisti, o katerih pripoveduje evangelij. Pa nas tudi ta odgovor ne zadovolji. V mnogih vojnah so in še vedno umirajo tisoči in med njimi tudi duhovniki. Lahko si predstavljamo, kako so lačni, ponižani in onemogli dan na dan. Iz njihovih ust nenehno odmevajoča molitev s prošnjo očenaša: Daj nam danes naš vsakdanji kruh … V nobenem poročilu pa ne beremo, da bi se kje zgodil čudež pomnožitve. Celo svetniški Maksimiljan Kolbe, ki je zaradi svojega junaškega dejanja ljubezni do bližnjega moral v celico lakote, ni bil z nobenim Božjim posegom iz nje rešen.
Očitno torej Jezus ni prišel na svet, da bi nas reševal raznovrstnih stisk, med katere spada tudi lahkota. Nekajkrat je to sicer storil, toda bilo je izjemno in iz drugih razlogov. Po pripovedi današnjega evangelija ni bilo izredne stike. Ljudje bi se mogli do večera vrniti na domove ali vsaj priti do bližnjih vasi, kjer bi se za silo okrepčali, kakor so predlagali apostoli. Jezus je presenetil njih in množice z dejanjem, ki ga niso pričakovali.
Z njim je pokazal svojo Božjo moč. Dokazal je, da ima srce, ki razume človeško lakoto in ceni vsakdanji kruh. Še bolj pa je hotel navzoče opozoriti, naj razmišljajo o Njem, ki je s tako lahkoto in na tako preprost način nahranil toliko ljudi. Kdo ve, če ne pripravlja nekje drugje neke druge gostije, ki bo neprimerno bolj slovesna in osrečujoča. Prigrizek na travi ob kruhu in ribi je le njen bledi in skromni predokus. Apostoli bodo morali za ta obed spraviti skupaj, kar bo v njihovi moči. Vse ostalo bo storil Jezus. (po: F. Cerar)

18. nedelja med letom

Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh, in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti? Poslušajte, poslušajte me in jejte dobro, naj uživa v sočni jedi vaša duša. (Iz 55,2)

Kruh je nujno potreben.
Kruh je je vse, kar nas ohranja pri življenju.
Kruh je ljubezen, ki jo drugemu podarjamo.
Kruh je čas, ki si ga drug za drugega vzamemo.

Kruh je veselje, ki si ga med seboj delimo.
Kruh je solza, ki jo skupaj izjokamo.
Kruh je smeh, ki je nalezljiv.
Kruh je tolažba, s katero me kdo ohrabri.

Kruh je roka, ki se me rahlo dotakne.
Kruh je beseda, ki opogumlja in pomiri.
Kruh je sončni žarek, ki mi ogreva hrbet.
Kruh je mir, ki ga neskaljeno uživam.
Kruh je pogled, ki me ljubeče ošine.

Kruh je pesem, ki razveseli moje uho.
Kruh je občestvo, ki ga doživljam.
Kruh je objem, ki mi dobro dene.
Kruh je molitev, ki prihaja iz globine srca.
Kruh si zame ti, moj Bog.
(Christine Gruber)

O kruhu in ribah

Kruh in ribe sta bila vsakdanja hrana galilejskih revežev. Jezus tako ne dela čudeža z razkošno hrano, ampak z nečim preprostim in dostopnim večini. Sporočilo je, da Bog deluje skozi navadne, vsakdanje stvari življenja. Tako kruh predstavlja temelj življenja, ribe pa običajno hrano živečih ob Galilejskem jezeru. Ta dva simbola poudarita Jezusovo bližino ljudem in njegovo skrb za konkretne potrebe.
Sicer so prvi kristjani že kmalu videli povezavo med zadnjo večerjo in omenjenim dogodkom, neke vrste predpodobo evharistije, kjer kruh ni samo hrana za telo, ampak tudi navzočnost Kristusa samega, znamenje duhovne hrane in občestva. (AI in AK)

Naslovljeno na vas

V tem teden, 6.8. je v bogoslužju Praznik Jezusove spremenitve na gori

Spremenjenje na gori kaže čudovito uresničene like: Jezusa, Mojzesa in Elija. Vabi nas, da se na svoj način, po Božji poklicanosti, spreminjamo v podobo, ki nam jo je Bog namenil. Vsa odpoved, vse molitve in vsa dobra dela naj nam pomagajo, da iz sebe izklešemo čudovito podobo Božjega ljubljenca/ljubljenke, moškega/ženske, poročenega–posvečenega ali samskega. 
Marija je znala zreti Jezusovo slavo, skrito v njegovi človeški naravi. Naj nam pomaga, da bomo z njim v tihi molitvi ter se pustili razsvetliti njegovi navzočnosti, da bomo v srcu skozi najtemnejše noči poklicanosti nosili odsev njegove slave. (po: E. M)

Odpočijte se

To vabilo velja tudi nam: odpočijte se, sprostite se. To pravi Jezus vsakomur od nas. Tvoje telo je Božje darilo. Privošči mu malo oddiha.
Vzemi si pa tudi čas za svojo dušo, za svoje srce. Ni ti treba dokazovati, kako pomemben si. V Božjih očeh sineskončno dragocen.
Vzemi si čas, da to odkriješ. Pri hrupu in prezaposlenosti ti to ne uspelo. Za to so potrebni časi miru, popolne tišine.
Odpri svoje oči in svoje srce za male reči okoli sebe: za smeh otroka, za lepo cvetlico, za ptičje petje, za sončni zahod, za ljudi, med katerimi se dobro počutiš, in za vse, kar ti je dan za dnem podarjeno. (Barbel Schumacher)

VSE STVARI HVALIJO BOGA

Nobena cvetlica ne raste na travniku, ki ne bi cvetela zate, Gospod.
Nobeno drevo ne stoji v gozdu, ki ne bi slavilo tvoje veličine.
Nobena zvezda ne sije na nebu, ki ne bi hvalila tvoje modrosti.
Nobene rastline ni na krogu zemlje, ki ne bi oznanjala tvoje lepote.
Nobene ptice ni v zraku, ki ne prepevala o tvojem veselju.
Ni sončnega zahoda, ki ne bi pričal o tvojem dostojanstvu.
Ni lahnega piša vetra, ki ne bi naznanjal tvojega Duha.
Ni človeka, Gospod, ki ne bi imel razloga, da te slavi.
(Ludwig Buling, Ognjišče 8/23)

Vstopi v vsak nov dan z molitvijo Tebe ljubim stvarnik moj

MAŠNI NAMENI

NED. – 2.8.
18. nedelja med letom
Evzebij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Roka Terška

PON. – 3.8.
Lidija, svetopis. žena
19.00 za upanje in moč v težavah

TOR. – 4.8.
Janez Vianej
19.00 za +Ado Tekavc
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 5.8.
Marija Snežna (Nives)
19.00 za +Veroniko Pinter

ČET. – 6.8. prvi čet.
Rufin, mučenec
19.00 za +Regino Plaskan
Molitev za duhovne poklice

PET. – 7.8. prvi petek
Kajetan, duhovnik
19.00 za +Marijo Kunst –oblet.
Litanije Jezusovega srca, posvetitev

SOB. – 8.8. sob. po 1. p.
Dominik, ustanovitelj dominikancev
13.00 v zahvalo ob življenjskem jubileju in +prijateljice Heleno, Marijo, Ani, Trezi
19.00 za +Marijo Jernejc –oblet.
Litanije Matere Božje, posvetitev

NED. – 9.8.
19. nedelja med letom
Terezija Benedikta
Edit Stein, redovnica, sozavetnica Evrope
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Borisa Turnška –oblet.

V tem tednu:
Ministrantsko počitniško druženje bo v torek od 17. ure v Domu srečanj.

Dežurni ministranti: Jakob Lončar, Luka Jelen, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Nejc Drča; II. Neža Novak, Saša Pikl
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Nadalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst. Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa poméčejo proč. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Ste doumeli vse to?«Rekli so mu: »Smo.« (Mt 13,47–51)

BESEDA O BESEDI

DA BI BILI ODBRANI ZA NEBEŠKO VESELJE Mt 13,44–53

Nebeško kraljestvo, nam govori današnji evangelij, je kakor mreža, ki ne izbira, vse vabi v eno samo občestvo Božjih otrok. A vendar na koncu v nebeškem kraljestvu ni mogoče reči: vse, kar se je ujelo, je dobro. Tu ostaja merilo evangelija pretekle nedelje, ki govori o kraljestvu, ki je pšenica, ki je gorčica in kvas. V nebeško veselje bo Bog odbral le tiste, ki so svetu dajali življenje, ki so bili v hrano drugim; ki so dali drugim zavetje in varnost; ki so pomagali drugim rasti v dobrem.
In kako priti do Božjega kraljestva? Z iskanjem in žrtvijo. Res je, da je Božje kraljestvo ponujeno vsem; je dar, je milost, vendar ni na razpolago na srebrnem krožniku. Zahteva dinamičnost, saj gre za iskanje, hojo in prizadevanje. Drža iskanja je bistveni pogoj, da se nekaj najde. Potrebno je, da srce gori v želji za dosego dragocene dobrine, torej za Božje kraljestvo, navzoče po Jezusu. 
Tako smo brali, da se kmet in trgovec pred nepričakovanim odkritjem zavedata, da sta pred enkratno priložnostjo, ki je ne smeta izpustiti. Zato prodata vse, kar imata. Vrednotenje neprecenljive vrednosti zaklada vodi v odločitev, ki pa vsebuje tako žrtev ločitve od stvari in odpoved. Ko sta zaklad in biser odkrila – torej, ko smo našli Gospoda, je potrebno poskrbeti, da ne bo odkritje nerodovitno, ampak bomo zanj žrtvovali vse drugo. Ne gre za to, da zaničujemo ostalo, ampak da ga podvržemo Jezusu, ki ga postavimo na prvo mesto. 
Veselje evangelija je napolnilo srce in življenje tistih, ki so se srečali z Jezusom. Tisti, ki se mu pustijo rešiti, so osvobojeni greha, žalosti, notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno rodi in ponovno rodi veselje. Danes smo tako spodbujeni zreti veselje kmeta in trgovca iz prilik. (po: E. Mozetič)

17. nedelja med letom – Krištofova

Danes obhajamo Krištofovo nedeljo, ko zbiramo darove za vozila naših misijonarjev po svetu. Z vozili misijonarji rešujejo življenja. Koliko ogroženih življenj rešijo s prevozom bolnikov, koliko ljudi se vzgaja, ker z vozili pripeljejo gradbeni material za šole, koliko ljudi prejme zdravila in hrano, ki jih pripeljejo z avtomobili, predvsem pa – in to je glavno – koliko ljudi prejme zakramente in Božje življenje, ker misijonarji s prevoznimi sredstvi dosežejo oddaljene kotičke sveta, ki jih peš ne bi mogli. Da, v misijonih je še vedno veliko krajev, ki so praktično odrezani od sveta. V mnogih misijonskih predelih sveta so cestne povezave narejene samo med večjimi kraji, vsa ostala pokrajina stepe, savane, tropskih gozdov ali puščave pa je praktično nedostopna in ljudje tam živijo še po tisočletnih izročilih. Naloga misijonarjev je, da ravno tem oddaljenim ljudem prinesejo veselo oznanilo Kristusa. Vse misijonsko delo je osredotočeno na Kristusa, saj je On središče naše vere in našega življenja.
Po svojim močeh z našim darom podprimo nakup prevoznih sredstev za misijonarje in vse ljudi, ki bodo deležni prevozov z njimi. Dobri Bog naj po priprošnji sv. Krištofa njih pa tudi nas vselej spremlja na naših poteh. (MSS in AK)

Po obeh mašah boste pri izhodu iz cerkve prejeli Krištovo nalepko in kartonček z molitvijo za srečno vožnjo in boste dali svoj dar za MIVO. Bog povrni! Potem bo sledila pokropitev vašega vozila—avta, motorja, kolesa, …

MOLITEV ZA SREČNO POT

Dobri Bog, bodi z nami na cestah tega življenja.
Obvaruj nas in vse udeležence v prometu
pred nevarnostmi in nesrečami.
Varuj nas pred nepazljivostjo, lahkomiselnostjo in hitenjem.
Na priprošnjo svetega Krištofa nas spremljaj,
da se z vseh poti vedno varno vrnemo domov.
Ko pa bomo na poslednji poti, nam daj doseči končni cilj pri tebi.

Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

SVETI KRIŠTOF – PROSI ZA NAS

Naslovljeno na vas

Odranci – cerkev

ŽUPNIJSKO ROMANJE bo to soboto, 1. avgusta.
Podali se bomo na skrajni vhod naše domovine v Prekmurje— v Odrance, župnijo Božjega služabnika Alojza Kozarja in Veliko Polano, župnijo Božjrega služabnika Danijela Halasa in se ustavili tudi v murskosoboški stolnici. Popoldne po kosilu se bomo zapeljali na razglerdno točko na Lendavskih goricah. Predviden prispevek za prevoz in kosilo bo ca 35 eur. Še je nekaj prostih mest. Prijavite svojo udeležbo čim prej župniku ali g. Simonu Brdniku.
Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri z Gomilskega pri Domu srečanj, vstopili pa boste lahko še na Rezani. V Grajski vasi pri Gasilskem domu in v Trnavi pred trgovino. Vrnili pa naj bi se do 19. ure.

Veselimo se romanja z vami!

V teh poletnem času se veliko potuje, pa je prav, da vsaj kratko pot namenimo Božji poti – romanju.

ROMANJA KRISTJANOV PRVIH STOLETIJ

Prvi kristjani so že v času preganjanja skrivaj obiskovali grobove mučencev, pa tudi tistih kristjanov, pokopanih v katakombah, ki so vero v Kristusa izpričevali s svetniškim življenjem. Na njihove grobove so se zatekali ob preizkušnjah, na njih molili in prosili pomoči, jih častili s prinašanjem cvetja, sveč in vencev, posipanjem dišav ipd.  Ko je rimski cesar Konstantin I. Veliki z Milanskim ediktom leta 313 kristjanom omogočil svobodno izpovedovanje vere,[2] so že kmalu zatem verniki pričeli javno obiskovati grobove mučencev in svetnikov. Množična romanja v Rim so se začela od 4. stoletja.
Skoraj istočasno so se romarji odpravili tudi proti vzhodu, v Sveto deželo in v kraje, opisane v Novi zavezi. Med najbolj pomembne romarje tistega časa sodi sv. Helena, Konstantinova mati, ki je Sveto deželo obiskala leta 326, dala zgraditi baziliko na Oljski gori.

MAŠNI NAMENI

NED. – 26.7. Krištofova
17. nedelja med letom
Ana in Joahim
Dan starih
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ano in Anko Šlander in vse Koprivove
Blagoslov vozil in voznikov, MIVA

PON. – 27.7.
Gorazd, Klemen in drugi uč. Cirila in Metoda
19.00 za dušno in telesno zdravje

TOR. – 28.7.
Viktor I., papež
19.00 za +Matildo Vaš
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 29.7.
Marta, Marija in Lazar, svetopisemske osebe
19.00 za žive in rajne sorodnike

ČET. – 30.7.
Rufin, mučenec
19.00 Bogu v čast in zahvalo

PET. – 31.7.
Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitov
19.00 za +Sonjo Mandelc

SOB. – 1.8.
Alfonz Ligvorij, škof
7.00 Odhod romarjev
Sv. maša na romanu po namenu romarjev

NED. – 2.8.
18. nedelja med letom
Evzebij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Roka Terška

V tem tednu: romanje

Dežurni ministranti: Manca in Treza Glušič, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Elza Vasle; II. Barbara Cijan, Tilen Natek
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Še drugo priliko jim je povedal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.«In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umésila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.« (Mt 13,31–33)

BESEDA O BESEDI

NAJPREJ JE POTREBNO POČAKATI NA SADOVE Mt 13,24–43

Na spletu danes ni težko najti opisov in podobe ljuljke. Na eni od strani piše približno takole: Ljuljka je tako podobna pšenici, da jo v nekaterih področjih poimenujejo kot žito. Ljuljka in pšenica sta si izredno podobni, vse dokler ne zraste klas, potem pa se razlikujeta po:
– Pšenični klasi so tako težki, da celotno rastlino upognejo, medtem ko so klasi ljuljke lahki in ostanejo pokončni.
– Ko klasi dozorijo, se pri pšenici obarvajo zlato rjavo, pri ljuljki pa počrnijo.
– Ko ljuljka dozori, se zrna nagnejo proč od stebla, pri pšenici pa ostanejo tako, kot so rasla.
Opis ljuljke nam lahko pomaga razumeti, zakaj je potrebno počakati do žetve. Ko je ljuljka majhna je ni mogoče ločiti od pšenice, ko dobiva svojo končno podobo, pa je žetev pred vrati.
Ob tem in ob naslednjih dveh prispodobah sem pomislil, da je najbrž res pogosto težko ločiti dobro od slabega. Če pogledamo pšenico, vidimo, da je na začetku podobna ljuljki. No, zrna so nekoliko večja in lepša. Lahko bi rekli, da je mogoče prepoznati dobro že v kali. A to nam ovrže prilika o gorčičnem zrnu in o kvasu. Gorčično zrno ni ravno zgledno, kvas pa so glive, ki so na videz prav neugledne. V samem začetku torej zla ni lahko ločiti od dobrega.
Torej je potrebno čakati! Na kaj že? Na sadove! Jezus pravi na drugem mestu: Drevo se pozna po sadu. Tu pa se mi zastavi resno vprašanje. Kakšni pa naj bi bili naši sadovi? Da se ne oddaljimo od prilike, se vprašajmo, v čem je razlika med ljuljko in pšenico, med gorčico in kako drugo rastlino, med kvasom in drugimi glivami. Pšenica je hrana za ljudi, gorčično zrno daje zavetje, kvas pa omogoča, da je kruh dober, da je rahel, okusen. Sadovi naj bi torej bili tisti, po katerih se nekaj prepozna za dobro ali slabo. Če prinašajo sad, ki drugega nasiti, dajejo okus in varnost, potem so pravi. (po: E. Mozetič)

16. nedelja med letom

ORATORIJ GOMILSKO 2026 (13.—19. julij)

Na letošnjem oratoriju z naslovom »Živeti je lepo!« se je družilo 100 otrok in 38 animatorjev. Oratorij je potekal od ponedeljka do sobote, vsak dan pa smo otrokom nudili zajtrk in kosilo ter vmesne prigrizke (sadje, piškote, napolitanke …). V sredo smo se s tremi avtobusi odpravili na izlet. Odšli smo na Koroško, kjer smo raziskovali podzemlje Pece in obiskali cerkev svete Barbare v Prevaljah. V četrtek pa smo dan preživeli na športnem igrišču v Šmatevžu, kjer smo imeli piknik in vodne igre. Ohladili pa so nas tudi gasilci PGD Gomilsko. V goste smo povabili zunanje izvajalce, ki so za otroke pripravili delavnice (Mažorete Laško, Ribiška družina Celje, Zdravstveni dom Žalec in Vranske rožce), vmes pa smo veliko ustvarjali in se družili. Teden smo v soboto zaključili s sveto mašo in se zahvalili za srečen potek oratorija, ugodno vreme in za veliko lepih doživetij ter spoznanj.
Hvala staršem in vsem, ki ste darovali in ste nas cel teden pridno zalagali s hrano in pijačo. Med oratorijem nas je obiskala tudi televizijska ekipa Planet TV. Utrinke z njihovega obiska si lahko ogledate v prispevku na dan 17.7.

Naslovljeno na vas

Škofijska Karitas Celje pripravlja brezplačen počitniški program za otroke od 1. do 9. razreda v Škofijskem domu Vrbje, Župnijskem domu Liboje in pri sv. Ceciliji v Celju. Otroci III. triade vabljeni, da se priključijo kot pomočniki animatorjev. Program bodo izvajali v juliju, od ponedeljka do petka, od 7. do 16. ure. Več preberite na oglasni deski.

Prihodnjo nedeljo, 26. julija 2026, bomo obhajali Krištofovo nedeljo, dan blagoslova vozil in molitve za srečno vožnjo, hkrati pa tudi priložnost za solidarnost z misijonarji po svetu.

Krištofova nedelja je v Cerkvi na Slovenskem tradicionalno povezana z akcijo MIVA, misijonsko vozniško akcijo, s katero zbiramo darove za prevozna sredstva v misijonskih deželah. Ob blagoslovu avtomobilov, motorjev, koles, traktorjev in drugih vozil se vozniki zahvaljujemo za srečno prevožene poti ter prosimo za varnost na vseh naših poteh. Hkrati darujemo za vozila, ki jih misijonarji potrebujejo pri svojem vsakdanjem delu.

V številnih misijonskih krajih so vozila nujna za prevoz bolnikov, otrok v šolo, hrane, zdravil, gradbenega materiala in pastoralnih sodelavcev. Zato dar za MIVO ni le znamenje hvaležnosti, ampak tudi konkretna pomoč ljudem, ki v oddaljenih in težkih razmerah potrebujejo bližino, oskrbo in upanje.

Verniki in vsi ljudje dobre volje so vabljeni, da se ob letošnji Krištofovi nedelji pridružijo blagoslovu vozil in po svojih močeh podprejo akcijo MIVA. Vsak dar je lahko pomoč pri nakupu vozila, ki v misijonih omogoča oznanjevanje evangelija, dostop do zdravljenja, šolanja in osnovne človeške pomoči.
Srečno na vseh poteh in hvala za vsak dar.

ŽUPNIJSKO ROMANJE bo v soboto, 1. avgusta. Podali se bomo na skrajni vhod naše domovine v Prekmurje— v Odrance, župnijo Božjega služabnika Alojza Kozarja in Veliko Polano, župnijo Božjega služabnika Danijela Halasa in se ustavili tudi v murskosoboški stolnici. Predviden prispevek za prevoz in kosilo bo ca. 40 eur. Prijavite svojo udeležbo čim prej župniku ali g. Simonu Brdniku. Veselimo se romanja z vami!

MAŠNI NAMENI

NED. – 19.7.
16. nedelja med letom
Arsen Veliki, puščavnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Viktorja Jelena in vse Vovkove
(mladinsko-otroška maša)

PON. – 20.7.
Marjeta Antiohijska, mučenka
19.00 za +Hedviko Urh

TOR. – 21.7.
Danijel (Danilo), prerok
19.00 za +starše Korošec Tekavc
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 22.7.
Marija Magdalena
19.00 za +Marijo in vse Šmidove

ČET. – 23.7.
Brigita Švedska
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

PET. – 24.7.
Krištof, mučenec
19.00 za +Bernardo Jelen

SOB. – 25.7.
Jakob Starejši, apostol
19.00 za +Danijela Podgorška

NED. – 26.7. Krištofova
17. nedelja med letom
Ana in Joahim
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ano in Anko Šlander in vse Koprivove (v Grajski vasi)
Blagoslov vozil in voznikov, MIVA

V tem tednu:
V nedeljo bo Krištofova nedelja z misijonsko akcijo MIVA, blagoslovom vozil in sv. mašo v cerkvi sv. Krištofa v Grajski vasi

Dežurni ministranti: Ažbe Mandelc, Jakob Šram, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Anka Trogar; II. V Grajski vasi: dva iz Grajske vasi
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker niimelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stotérnega, drugo šestdesetérnega in spet drugo tridesetérnega. (Mt 13,3–8)

BESEDA O BESEDI

OBILNA SETEV, KI NAJ OBETA TUDI OBILNO ŽETEV Mt 13,1–23

Današnjo priliko lahko razumemo kot Jezusovo opozorilo in spodbudo. Jezus opozarja na nevarnosti, ki tičijo za vsakim vogalom in ki še tako obilno setev in dobro seme pogubijo. Na prvi pogled je prilika zelo logična in jasna.
Poglejmo na seme, ki je vsejano in začne kaliti. Spomladi pravzaprav najbrž ozeleni prej na plitvi zemlji in na skali kot na globoki zemlji. Plitva zemlja se hitreje osuši, sneg prej skopni in pogoji za prvo rast so ugodnejši. Tudi med trnjem ni slab prostor za prvo kaljenje. Zelene trave se najprej pojavijo med grmičevjem. Tam je zavetrje, svetlobe pa obilo. Tako je slika zelenja spomladi marsikje obrnjena na glavo. In zelenje, ki je prehitelo vse ostalo, se lahko po mili volji baha s svojega položaja. Kdo bi prepričal takšne kotičke, da so slabi? Kdo bi jih uspel prepričati, da preti huda nevarnost, ki bo vse uničila? Suša bo pobrala tisto, kar je pognalo na plitvi zemlji, listje bo zagrnilo podrast in jo zadušilo.
Mar ni tako tudi pri vzgoji otrok, mladih, pri oznanjevanju in opozarjanju na ovire, ki bodo nastopile? Na splošno naleti odločen oznanjevalec na hude ovire, če svari pred nevarnostmi. Običajna reakcija je: Zakaj pretiravaš, saj ni nič hudega. Otrok je samo malo bolj živ, ima veliko energije … Vse to ni nič takega. Ne smemo zatreti njegove ustvarjalnosti, živosti in živahnosti, veselja do življenja itd. Nedvomno je vse to res. A kje je prostor za opozorilo, da obstajajo znaki, ki govorijo o plitvi zemlji, ki jo bo prva pripeka spremenila v prah? Kje je prostor za svarjenje pred trnjem, ki prerašča dušo …, čist pogled, uperjen v višje ideale?
Nedvomno je res, da vsako pretiravanje lahko zatre otroka, pa naj bo v eno ali drugo smer. A pomembno je najti ravno pravo mero, s primernim spodbujanjem in opozarjanjem brez panike, a hkrati z jasnim pogledom na nevarnosti, ki prej ali slej pridejo. Na vseh poteh življenja je tako. Zavedati se moramo, da semena padajo na najrazličnejša tla. Realno je, da bodo nekatera vzklila, druga žal ne. Naj bo čim več takih, ki bodo zdrava in vzklila v zdrav sad. (po: E. Mozetič)

15. nedelja med letom

Prerok Izaija nam danes v prvem berilu poda zelo preprosto, a globoko podobo: dež in sneg padeta na zemljo, jo napojita in omogočita rast. Nihče ne pričakuje, da bo zemlja obrodila v istem trenutku, ko pade prva kaplja dežja. Potreben je čas, tiha rast in potrpežljivost. In prav tako je z Božjo besedo.
Živimo v času, ko si želimo hitrih rezultatov. Takojšen odgovor, takojšnja rešitev, takojšnja sprememba. Tudi v duhovnem življenju včasih mislimo: »Kolikokrat sem molil, pa se nič ne spremeni. Kolikokrat sem poslušal evangelij, pa sem še vedno isti.« Toda Bog deluje drugače kakor svet. Njegova beseda pogosto raste skrito, tiho, neopazno – kakor seme pod zemljo.
Kolikokrat človek šele po letih ugotovi, da ga je neki stavek iz Svetega pisma nosil skozi težko obdobje. Kolikokrat se šele pozneje pokaže, da je bila ena samcata dobra beseda ali molitev ali gesta ljubezni začetek nečesa velikega.
Bog danes vsakemu izmed nas pravi: »Moja beseda se ne vrača brez uspeha.« To pomeni, da Božja beseda ni le lepo besedilo ali tolažilna misel. Je beseda, ki ima moč. Spreminja človeka. Mehča trda srca. Dviga potrte. Vrača upanje.
Morda se danes kdo izmed nas počuti kot suha zemlja – utrujen, razočaran, brez notranje moči. Prav takšno zemljo Bog želi napojiti. Ne zahteva popolnosti. Potrebna je le odprtost srca. Dovolj je, da človek dopusti, da Božja beseda pade vanj kakor dež na zemljo.
In še nekaj pomembnega: tudi mi smo poklicani, da postajamo kakor dež za druge. Ena spodbudna beseda, obisk osamljenega človeka, potrpežljivost v družini, odpuščanje – vse to so majhne kaplje, po katerih Bog namaka svet.
Zato ne obupajmo nad dobrim. Ne recimo prehitro: »Nima smisla.« Če je nekaj posejano v Bogu, bo ob svojem času obrodilo sad. (AI in AK)

Molitev: Ko si ponudil svojo roko svetu, si jo ponudil tudi meni. Svojo roko si mi ponudil, ko si me izbral, da Ti ves pripadam z veliko ljubeznijo. Svojo roko si mi ponudil, in odtlej nisem več sam: Ti si moja opora, moje pribežališče in moja radost. Ponudil si mi svojo roko, in zdaj sem Tvoja, vdana vsemu, kar si Ti. Svojo roko si mi ponudil z odprto dlanjo, da me zmerom objameš s svojo ljubeznijo.

Naslovljeno na vas

Škofijska karitas Celje zbira pomoč za družino Bukovnik iz Solčave (najvišja kmetija v Sloveniji), ki ji je požar zaneten od strele, vzel vse. Sredstva je mogoče nakazati tudi na:
transakcijski račun SI56 0400 1004 6530 307, prejemnik: Škofijska karitas Celje, koda namena: OTHR, referenca s sklicem: SI00 29353, namen nakazila: POMOČ POŽAR – KMETIJA BUKOVNIK
Čeprav je letos neurje tudi nas zelo prizadelo, je prav da pomagamo tistim, ki so še mnogo več ali celo vse izgubili.
Za pomoč družini lahko prispevate tudi v nabiralnik Karitas v cerkvi.

Škofijska Karitas Celje pripravlja brezplačen počitniški program za otroke od 1. do 9. razreda v Škofijskem domu Vrbje, Župnijskem domu Liboje in pri sv. Ceciliji v Celju. Otroci III. triade vabljeni, da se priključijo kot pomočniki animatorjev. Program bodo izvajali v juliju, od ponedeljka do petka, od 7. do 16. ure. Več preberite na oglasni deski.

ORATORIJ GOMILSKO 2026 (13.—19. julij)

Ta teden bo v naši župniji še posebej veselo, saj se bo odvijal že 18. Oratorij z naslovom »Živeti je lepo!«.
Animatorji in otroci bomo veseli kakršne koli podpore, tako v finančni kot tudi v materialni obliki (sokovi, piškoti, sadje …).
Oratorijska sveta maša bo potekala v soboto, ob 16. uri. Vabljeni vsi starši in ostali župljani. Nabirka bo namenjena animatorjem.
Otroci in starši vabljeni tudi k nedeljski sveti maši, ob 10. uri, kjer bomo sodelovali animatorji s prepevanjem oratorijskih pesmi.

Bog blagoslovi letošnji oratorij!
Blagoslovi otroke in animatorje ter vse dobrotnike!

MAŠNI NAMENI

NED. – 12.7.
15. nedelja med letom
Mohor in Fortunat, mučenca
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Vero Kunst –oblet.

PON. – 13.7.
Henrik, kralj
19.00 za +Katarino Knez

TOR. – 14.7.
Bogdan, škof
19.00 za +Marijo Jernejc
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 15.7.
Bonaventura, šklof
19.00 za +Štefko Rančigaj

ČET. – 16.7.
Karmelska Mati Božja
19.00 za +Marijo Urankar

PET. – 17.7.
Hedvika, kraljica
19.00 za +Ivana (god) in Marijo Knez

SOB. – 18.7.
Friderik (Miroslav), šk.
16.00 Oratorijska sv. maša
19.00 za +Pavlo Polak in njene starše

NED. – 19.7.
16. nedelja med letom
Arsen Veliki, puščavnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Viktorja Jelena in vse Vovkove
(mladinsko-otroška maša)

V tem tednu:

Oratorij 2026 ves teden.

Napoved: Krištofova nedelja z misijonsko akcijo MIVA, blagoslovom vozil in sv. mašo v cerkvi sv. Krištofa v Grajski vasi bo v nedeljo, 26, julija.

Dežurni ministranti: Ana Vita Cvenk, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Mija Štrajhar, Jure Vasle; II. animatorja
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.