Oznanila za nedeljo Kristusa Kralja

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹ Kralj jim bo odgovóril: ›Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni.‹ (Mt 25,34–36.40)

BESEDA O BESEDI

ZNAMO VIDETI JEZUSA? Mt 25,31–46

V današnjem evangeliju me preseneča začudenje pravičnih, ki se ne razlikuje od začudenja krivičnih. Izražajo ga vsi enako, ko pravijo: »Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili, ali žejnega in ti dali piti?« Mar ni to absurd. Kako da ga pravični niso prepoznali? Zakaj so potem delali, če niso vedeli, da tako naroča tisti, ki jih bo ob koncu sodil? Postavlja se mi tudi vprašanje, zakaj se Sin človekov skriva, če naj bi ga vendarle častili kot Božjega Sina? In tudi, kako naj ga torej oznanjam, če se vedno in povsod skriva?
Če se spomnimo drugih evangelijev, ki govorijo o sodbi in obsodbi pravičnih, bomo videli še nekaj. Povsod se zdi, da je kralj oz. gospodar neviden. Tudi njegovi ukazi so skoraj neslišni, ko pa nastopi, se obnaša, kot da je vsem vse jasno. 
Zdi se, da ima Bog, o katerem govorijo vse te prilike, zelo jasen cilj: da se ustavimo v sebi, da v sebi odkrijemo tisti najgloblji vzgib in mu sledimo. Ne želi biti nekdo, ki ves čas govori, naroča, prepoveduje, grozi, ukazuje itd. Je preprosto tam, skrit v globini naših src. Vanje je zapisal vse, kar moramo vedeti, česar pa nismo razumeli, a je dopolnil s tem, ko je poslal svojega Sina. Po evangeliju moremo sedaj prepoznati tudi najgloblje skrivnosti njegovih naročil.
Njegova želja je, da bi se veselili življenja; da bi v sebi gojili hvaležnost za podarjeno; da bi živeli ustvarjalno in množili talente; da bi v drugem videli njega samega.
Mar ni to več kot logično? Zakaj tega ne bi počeli? Zakaj bi protestirali?
Nevidni kralj ima očitno jasen cilj: da ga odkrivamo v sebi, da mu služimo v bližnjih. Brez zunanje prisile iz najglobljega notranjega vzgiba. (po: E. Mozetič)


KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

Od 23. do 29. novembra 2026 bo potekal Teden Karitas pod geslom »Drug drugemu dar«. To je čas, ko se znova spomnimo pomena solidarnosti, prostovoljstva in bližine ljudem v stiski. Osrednja dogodka bosta romanje prostovoljcev na Ponikvo in 36. dobrodelni koncert Klic dobrote v Celju, ki bo 25. novembra.
Karitativno delovanje zavzema v življenju kristjana izjemno pomembno mesto, saj je poleg oznanjevanja in liturgije eden izmed treh stebrov Cerkve ter svojevrstna pastorala. Jezus nas uči, da na dan sodbe ne bodo šteli naši uspehi, premoženje ali to, kje smo bili pohvaljeni in videni, temveč, ali smo komu dali jesti in piti, obiskali nekoga v zaporu ter bili ob žalujočih in tistih, ki doživljajo krivico. S tem Jezus v blagrih postavlja človeško mišljenje na glavo in odpira popolnoma nov smisel krščanskega življenja.
Mnenje, da v naši župniji ni ubogih, nikakor ne drži. Tudi če ni vidne materialne revščine ali beračev na ulicah, je med nami veliko osamljenih ljudi, vdov, vdovcev, ločenih ter hudo bolnih in starejših, ki potrebujejo sočutje in redne mesečne ali celo tedenske obiske. V vsaki župniji obstaja potreba po organizirani pomoči in stalni tedenski prisotnosti, da ljudje vedo, na koga se lahko obrnejo ob hudih materialnih ali drugih stiskah. Zato je pomembno, da o izjemnem pomenu karitativne dejavnosti vedno znova nagovarjamo župljane, župnijski pastoralni svet (ŽPS) in župnika ter tudi slovensko Cerkev.
Mnoge Karitas v tem času izdelujejo adventne venčke, organizirajo razstave ter dogodke za zbiranje sredstev.

PROGRAM ROMANJA NA (Slomškovo) PONIKVO in dobrodel. koncerta

  • Molitvena ura od 11.15 – molitev rožnega venca.
  • Sv. maša na Ponikvi ob 12.00: mašuje predsednik Alojzij Cvikl (SK), ob somaševanju in nagovoru misijonarja Pedra Opeke.
  • Po sv. maši: manjša pogostitev s kavo in čajem.
  • Generalka Klica dobrote ob 16.00, v dvorani Golovec.
  • 36. dobrodelni koncert Klic dobrote, v Celju ob 20.00 z neposrednim prenosom na TV SLO, Radiu Slovenija in Radiu Ognjišče.

NABIRKA ZA UREDITEV SEDEŽA ŠKOFIJE PRI STOLNICI.
Bog vam povrni za današnji dar! Če kdo danes ni uspel, še vedno lahko.


Naslovljeno na vas

PRED VHODOM V ADVENTNI ČAS

Dnevi v tem tednu so zadnji v te cerkvenem letu, v soboto naj bi se Bogu zahvalili za vse darove, ki smo jih v tem krogu spominov in praznovanj odrešenjskih dogodkov prejemali. Tako bomo smeli upati, da bo tudi naslednje leto leto Božje milosti in dobrote.
Najbolj značilen simbol adventa je adventni venec (venček). Lepo je če ga naredimo iz pravega, domačega zelenja, najbolj primerno je če so sveče vijolične barve, ker je to barva adventnega časa. Adventni venec naj bi namestili na vidni, središčno mesto v domu. Ob njem naj bi se zbirali pri molitvi, branju evangelija, ob njem prepeli kakšno adventno pesem. Ob tem ohranjamo prvotni namen adventnega venca, ker mnogim žal predstavlja le božični okras.

ADVENTNI SEJEM

bo v sodelovanju veroučencev potekal na 1. adventno nedeljo, 29. 11. 2026 od 8.00 do 12.00 v Domu srečanj.
Nabavili boste lahko prva darilca, vizitke, obeske za smrekico in še marsikaj drugega, kar vam bo prišlo prav v prazničnih dneh.
Z izkupičkom bi radi pridobili sredstva za vsaj delno kritje prevoza na romanje in knjig za SBP.
Priporočamo se, da bi morda priskočili na pomoč s kakšnimi izdelki, pridelki, domačimi dobrotami v obliki keksov in podobno.
Predate jih lahko veroučencem, ki jih bodo potem pri verouku naslednji teden oddali svojima katehistoma in g. župniku.
Za prevzem lahko pokličete tudi na telefon 041-696-866 (Marija Rančigaj).
Skupaj z veroučenci upamo, da bo sejem uspel in da bomo imeli še naprej pogum za organizacijo podobnih dogodkov, saj se tako še bolj povezujemo med seboj, otroci pa nabirajo izkušnje.

KARITAS vabi na izdelovanje adventnih venčkov v četrtek, 26. nov. in v petek, 27. nov. od 17.30. ure dalje. Vabljeni k dobrodelni akciji, tudi mladi.

KARITAS zbira pomoč ob bolezni našega župljana Jožeta Kališka za ureditev bivalnih prostorov na domu. Svoj dar lahko oddate v nabiralnik Karitas v cerkvi.


MAŠNI NAMENI

NED. – 22.11.
KRISTUS KRALJ
Cecilija, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Andreja Kunsta in vse Gregurjeve (v Grajski vasi)
zahvalna pesem
Pri mašah nabirka za škofijske prostore
15.00 dekanijska revija c. pevskih zborov (Žalec)

PON. – 23.11.
Klemen I., papež, muč.
17.00 za +Ivanko Lončar –oblet., Hacetove
Začetek tedna Karitas

TOR. – 24.11.
Andrej Dung in vietnamski mučenci
17.00 za +Marijo Mlakar in Frančiško Pačnik in sorod.
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 25.11.
Katarina Sinajska, muč.
15.00 pogreb +Ivana Koruna s sv. mašo (v Šentrupertu)

ČET. – 26.11.
Obletnica posvetitve celjske stolnice
17.00 za +iz družine Javoršek

PET. – 27.11.
Virgil in Modest, škofa
17.00 za +Sonjo Mandelc

SOB. – 28.11.
Elijan, mučenec
17.00 za +Greto in Stankota Lazar –oblet. In starše Vitanc

NED. – 29.11.
1. adventna nedelja
Nedelja Karitas
Filomen, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Rudolfa Zadobovška -obl., Fondove
Predstavitev prvoobhajancev
Nabirka za Karitas
2 sv. krsta

V teh dneh:

Sestanek za starše sedmošolcev bo v petek ob 17.45 uri v Domu srečanj

Dežurni ministranti: Kristina Štrajhar, Neža Železnik
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Majda Jelen; II. Marija Rančigaj, starš prvoobhajanca
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila za 33. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Gospodar pa mu je odgovóril: »Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in zbiram, kjer nisem raztresel? Zato bi moral dati moj denar menjalcem in ob vrnitvi bi jaz prejel svojo lastnino z obrestmi. Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki jih ima deset; kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo še to, kar ima. Neuporabnega služabnika pa vrzite ven v najglobljo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.« (Mt 25,26–30)

BESEDA O BESEDI

TALENT KOT DAR IN NE BREME Mt 25,14–30

V današnjem evangeliju je zanimiva delitev premoženja. Jezus pravi, da je gospodar izročil svoje premoženje – vsakemu po njegovi zmožnosti. Enemu je dal pet, drugemu dva in tretjemu en »talent«. Čeprav se zdi krivično, zakaj so dobili različno, pa Jezus pojasni: glede na zmožnosti. Nismo enaki, a vsak ima dovolj, ravno prav. Vprašanje je, ali zaupamo gospodarju, da nam je razdelil pravično, da je dober in da ve, kaj je za nas resnično dobro.
Najprej se lahko ob tej priliki vprašamo: Ali vemo, koliko smo prejeli v razmerju do drugega: pet talentov, dva ali enega? Ne vemo, zato tudi ne moremo biti sodniki, koliko drugi zmore in mora pridobiti. Pa vendar smo tako pogosto sodniki. Kljub temu je na nas le, da drugemu pomagamo in ga spodbujamo, naj trguje in ne lenari. Koliko naj pridobi, ne vemo.
Kakor je ta preprosta logika pomembna, da ne obsojamo, lahko iz nje živimo tudi brez nezdrave tekmovalnosti in zavisti. Imamo dovolj, ravno prav in drugi nima preveč. To je drugo spoznanje, ki ga prilika ponuja. Bog ve, kaj potrebujemo, zato ni razloga za zavist. Pa vendar moramo najbrž priznati, da nas pogosto žene zavist, nevoščljivost in ljubosumje.
kar lahko vidimo v priliki, je gospodarjev odgovor. Vsakemu, ki prinese talente, pravi gospodar: ’Prav, dobri in zvesti služabnik!’ Kako redko se zavedamo, da smo pravzaprav na svetu služabniki, tisti, ki jim je premoženje zaupano v upravljanje, nismo pa nikoli gospodarji. Gospodar je vedno le eden, t.j. Bog. In prav iz te ’pozabljivosti’ izvira nesreča tretjega služabnika, ki vidi v gospodarju predvsem trdega človeka. Ta nesrečnež namreč ugotavlja in pravi gospodarju: »Gospodar, vedel sem, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi razsul.«
V tem odgovoru je skrita vsa nesreča služabnika. Kar je prejel, tega ne razume kot dar, ampak kot breme. (po: E. Mozetič)


Naslovljeno na vas

ZAHVALA NAŠEGA ŠKOFA MAKSIMILIJANA – 2. del

Škofija ni samo ustanova, ki jo skupaj vzdržujemo, ampak občestvo, ki ga skupaj gradimo. Zato se želim posebej zahvaliti vsem župnijam za vaše redne in velikodušne materialne prispevke, s katerimi omogočate delovanje naše škofije. Škofija namreč nima drugih rednih virov za svoje vzdrževanje. Prav vaši darovi omogočajo delo škofijske uprave, pastoralnih služb in številne dejavnosti, s katerimi podpiramo življenje in poslanstvo naših župnij. Zavedam se, da tudi sami nosite številna finančna bremena, zato toliko bolj cenim vašo velikodušnost, ki ni zgolj vprašanje denarja, ampak predvsem izraz vere, zaupanja in pripadnosti naši krajevni Cerkvi. Vaši darovi nas hkrati zavezujejo k odgovornemu in gospodarnemu ravnanju.

Prav ob dvajsetletnici škofije želimo narediti tudi pomemben korak pri urejanju njenega skupnega doma. Velik finančni zalogaj predstavlja preureditev stolnega župnišča v Celju, kamor se bosta predvidoma do konca leta preselila škofijska uprava in škof. Ta korak nima zgolj praktičnega pomena. Želim si, da bi novi prostori postali resničen dom naše škofije – kraj, kjer škof ne bo živel sam, kjer bomo lahko gradili duhovniško bratstvo, se srečevali, pogovarjali in skupaj sedli za mizo. Kraj, kjer bodo vrata odprta za sodelavce in vse, ki iščejo bližino, pogovor in občestvo. – Prepričan sem, da Cerkev ne raste predvsem z gradnjo stavb, ampak z gradnjo odnosov. Zato naj tudi ta prenova služi našemu skupnemu poslanstvu: da bi postajali vedno bolj povezana, odprta in gostoljubna Cerkev. Naj velikodušnost, s katero omogočate gradnjo tega doma, postane tudi njegova najpomembnejša značilnost – velikodušnost sprejemanja, poslušanja in bratskega življenja. Iskreno se vam zahvaljujem za razumevanje in podporo pri tem zahtevnem koraku.

Dragi bratje in sestre, dvajsetletnica naše škofije ni samo priložnost za spomin in zahvalo, ampak tudi povabilo k novemu začetku. Naša skupna sinodalna pot nas vabi, da se učimo poslušati drug drugega, prepoznavati darove Svetega Duha in jih velikodušno deliti. podarjanju.

škof Maksimilijan

Danes je ob 10.00 uri v šmatevški cerkvi zahvalno bogoslužje. Pri tej sv. maši se zahvaljujemo tudi za uspešno opravljena obnovitvena dela.


Naslovljeno na vas

NABIRKA ZA UREDITEV SEDEŽA ŠKOFIJE PRI STOLNICI
O tem je g. škof spregovoril v zahvali ob zahvalni nedelji, ki je zapisana zgoraj.

Ta prenos škofijske uprave je resnično zelo potreben, ker je sedaj v najetih prostorih in mora škofija plačevati najemnino. Prostori zadoščajo le za nujno administrativno delovanje. Nima niti enega parkirnega mesta in je možno parkiranje le v modri coni, kjer pa zelo težko najdeš prosto mesto. Moteča je tudi oddaljenost od stolnice. Vsekakor je več kot dovolj razlogov za ta škofijski projekt. Zato naj bi ga tudi mi v nedeljo, 22. novembra podprli s svojim darom v ta namen. Že vnaprej: Bog povrni!

NOVO GLEDE BOŽJEGA SLUŽABNIKA IZIDORJA ZAVRŠNIKA

Zadolženi in pooblaščeni za postopke v zvezi z beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja s postulatorjem dr. Silvom Šinkovcem so dali nove pobude za intenziviranje tega dogajanja, kar pa se tiče tudi nas župljanov njegove domače župnije.

1. Začrtana pot »PO IZIDORJEVI POTI« /Gomilsko – Šmatevž – grad Žovnek – cerkev Sv. Martina v Podvrhu – cerkev Sv. Radegunde v Kapli – kapelica, kjer je stala Izidorjeva rojstna hiša – Ojstriška vas – cerkev Sv. Jurija Tabor – Gomilsko/
2. Vsako 2. nedeljo v mesecu bo ob 15. uri v cerkvi na Gomilskem SV. MAŠA ZA BEATIFIKACIJO I. Z. Za ta mesec bo izjemoma na 3. nedeljo v mesecu, 15.11. Maševal bo postulator dr. Silvo Šinkovec. Vabljeni!
3. Spodbujanje za VEČ MOLITVE v ta namen.
4. Škofija Celje je v dogovoru s Studiem Sipoš za SNEMANJE FILMA o I. Z. V ta namen naj bi tudi mi prispevali kaj sredstev.

KARITAS zbira pomoč ob bolezni našega župljana Jožeta Kališka za ureditev bivalnih prostorov na domu. Svoj dar lahko oddate v nabiralnik Karitas v cerkvi.

MAŠNI NAMENI

NED. – 15.11.
33. ned. med letom
Albert Veliki, škof
Svetovni dan ubogih
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 V zahvalo za srečno opravljene obnove in dobrotnike (v Šmatevžu)
Zahvalna pesem
15.00 Za beatifikacijo Izidorja Završnika /S.Š.

PON. – 16.11.
Marjeta Škotska, kralj.
17.00 za + Cirilo Turk
Začetek tedna zaporov

TOR. – 17.11.
Elizabeta Ogrska, red.
17.00 za +Antona –oblet. in Ljudmilo Jelen
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 18.11.
Posvetitev bazilik sv. Petra in sv. Pavla
17.00 za +Anico Košenina -oblet.

ČET. – 19.11.
Abdija, prerok
17.00 za +Karla in Marijo Tekavc in sina Karlija

PET. – 20.11.
Edmund, kralj
17.00 za +Ivana Posedela

SOB. – 21.11.
Darovanje D. Marije
17.00 za +starše in brata Škoberne

NED. – 22.11.
KRISTUS KRALJ
Cecilija, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Andreja Kunsta in vse Gregurjeve (v Grajski vasi)
Zahvalna pesem
Pri mašah nabirka za škofijske prostore

V teh dneh:

Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 17.45 uri. Vabljeni.

Sestanek za starše veroučencev 6. r. bo v četrtek ob 17.45 v Domu sreč,

Revija župnijskih pevskih zborov bo v ned., 22.11. ob 15.00 uri v Žalcu.

Dežurni ministranti: David in Domen Zupančič , ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Magda Šalamon; II. V Grajski vasi: Melanija Hadolin, Nika Šlander
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila za 32. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA
 
Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹ Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. »Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!« (Mt 25,6–10.13)
 
BESEDA O BESEDI 
 
KDO JE KRIV? Mt 25,1–13
 
Zanimiva zgodba današnjega evangelija. Pogosto spregledamo, da ženin zamuja. Še več, ženin se ne opraviči. In to še ni vse. Ženin ne spusti na svatbo tistih, ki jim je zmanjkalo olja, a zmanjkalo jim ga je, ker je zamujal on sam. Kazen torej za zamujanje plačajo povabljene device, ne pa ženin, ki je zamujal!?
Ob tem pomislim na situacije v življenju, ko se mi zdi, da nisem kriv, da se stvari slabo končajo. Težko je sprejeti, če si leta prizadevaš za dobro, rezultata pa ni. Kljub temu da vabim na svatbo, ni svatbe ne zame ne za bližnje, ljudje so užaljeni, dobro delo pa je onemogočeno ipd. Mislim si, da se podobno lahko počuti dekle ali fant, ki si prizadeva, da bi odnos zaživel, pa odnos vseeno propade. Zdi se, da je nagrada za trud polom. Nihče se ti ne opraviči. Še kriv si. Podobno je, če razpade zakonski odnos ali če vzgoja pripelje do ‘izgubljenih’ sinov. Nazadnje nosiš kazen, da ne moreš na ‘svatbo’, ‘ker nisi imel olja’.
Ali je olje za svetilke moje prizadevanje ali kaj drugega? Kot kristjan vem, da je za vsem Bog, ženin, ki zamuja in ne prinaša opravičila. Mislim si, da je olje moja vera. Kljub razočaranjem hočem verjeti, da je Bog dober in ne krivičen. Položaj je po človeško gledano polom, vendar je Bog tisti, ki vidi globlje in bolje. S takšnimi situacijami nas Bog izziva, da pomislimo na olje vere, da je On vedno dober in vedno vabi na svatbo. Ne smem se zaganjati v delo, v odnose, ne da bi pustil prostor Bogu, da zamuja, da ne pride oz. se ne opraviči. 
Vedno moram narediti vse in razmišljati, da je Bog tisti, ki vse vodi. Pravzaprav smo ves čas služabniki in ne gospodarji življenja. Ne moremo sesti za mizo in pričakovati, da nam bo življenje postreženo. Ne smemo zbirati zase in na zalogo, ves čas moramo biti budni in razmišljati, kaj od nas pričakuje Bog. In prav to nas dela žive. Potem se lotevamo pravih stvari. (po: E. Mozetič)
 

32. nedelja med letom – zahvalna

Olje, ki nas popelje na svatbo
 
Olje je bistveni element zgodbe. Nekaj značilnosti tega olja: prva značilnost je, da ga ni veliko. Ostaja skrito, na zunaj se ne vidi; a brez njega ni luči. To pomeni, da pred Gospodom ni pomemben videz; kar šteje, je srce. Treba je reči ne kulturi mask, ki uči, kako skrbeti za videz. Nasprotno pa je treba očiščevati in varovati srce, človekovo notranjost, dragoceno v Božjih očeh; ne pa zunanjosti, ki izgine.
Druga značilnost olja je, da obstaja zato, da se porabi. Samo če izgori, sveti. Enako je z življenjem: širi luč, samo če se porabi, če se troši v služenju. Skrivnost življenja je živeti za služenje. Služenje je vstopnica, ki jo je treba pokazati na pragu večne svatbe. Kar ostane od življenja pred pragom večnosti, ni to, koliko smo zaslužili, ampak koliko smo dali. Smisel življenja je odgovoriti na Božjo ponudbo ljubezni. Odgovor pa gre preko resnične ljubezni, darovanja sebe, služenja. Služenje stane, kar pomeni trošiti se, izrabiti se. A pri naši službi ne služi za življenje, kdor ne živi za služenje. Kdor preveč varuje svoje življenje, ga izgubi.
Še tretja značilnost olja se pojavi v evangeliju, to je priprava. Olje je treba pravočasno pripraviti in ga nesti s sabo. Ljubezen je seveda spontana, vendar se z njo ne improvizira. Ravno v pomanjkljivi pripravi je nespamet devic, ki ostanejo zunaj svatbe. Sedaj je čas priprave: v sedanjem trenutku, dan za dnem, je treba gojiti ljubezen. 
Prosimo za milost, da bi vsak dan obnovili prvo ljubezen z Gospodom, da je ne bi pustili ugasniti. Če se ne vlaga v ljubezen, življenje ugasne. (po: E. M.)
 
Na današnjo zahvalno nedeljo se z zahvalnim bogoslužjem zahvaljujemo v župnijski cerkvi ob 7.30 uri in v šentrupertski ob 10.00 uri. 
 
V nedeljo, 15. nov. pa ob 10.00 uri v šmatevški cerkvi. Pri tej sv. maši se bomo zahvalili tudi za uspešno opravljena obnovitvena dela.
 
V nedeljo, 22. nov. ob 10.00 uri v cerkvi v Grajski vasi. Lepo vabljeni!!!
 

Naslovljeno na vas 

ZAHVALA NAŠEGA ŠKOFA MAKSIMILIJANA
 
Dragi bratje in sestre!
»Kaj pa imaš, česar nisi prejel?« (1 Kor 4,7) nas sprašuje apostol Pavel. To vprašanje nas ob zahvalni nedelji vabi, da prepoznamo koliko dobrega nam je podarjenega. Vse kar smo in kar imamo, je v svojem temelju dar. Tudi vera, občestvo in ljudje, s katerimi delimo življenje. Kdor se zaveda, da je vse prejel kot dar, zna tudi sam velikodušno darovati. Hvaležnost tako postaja izvir velikodušnosti, velikodušnost pa gradi občestvo. Letošnja zahvalna nedelja ima za našo krajevno Cerkev poseben pomen, saj praznujemo dvajsetletnico ustanovitve Škofije Celje. To je priložnost, da se s hvaležnostjo ozremo na prehojeno pot in prepoznamo, kako je Bog po veri, zvestobi in velikodušnosti mnogih ljudi gradil našo škofijo. V teh dvajsetih letih smo se učili postajati samostojna krajevna Cerkev, prepoznavati svoje darove, pa tudi omejitve in izzive. Predvsem pa smo odkrivali, da moč Cerkve ni v njeni ustanovitvah in strukturah, temveč v živem občestvu ljudi, ji jih povezuje Kristus. 
Hvala vsem vernikom, ki s svojo molitvijo, delom, časom in darovi skrbite za življenje naših župnij. Posebna hvala gre tistim, ki prepoznavate stiske bližnjih in jim prinašate konkretno pomoč in upanje. Hvala tudi bolnim in ostarelim, ki s svojo molitvijo in darovanjem trpljenja ostajate dragoceni, čeprav pogosto skriti stebri naše Cerkve.
…nadaljevanje v prihodnjih oznanilih
 
ZAHVALA 
 
Na zahvalno nedeljo se tudi jaz iz srca zahvaljujem vse župnijskim sodelavcem in dobrotnikom – članom Župnijskega sveta, cerkvenim ključarjem/članom Župnijskega gospodarskega sveta, bogoslužnim sodelavcem – pevovodjem in pevcem vseh štirih skupin, krasilkam cerkva, bralcem, ministrantom, sodelavcem Župnijske karitas, dobrotnikom cerkva in vse župnije, dobrotnikom župnišča in mene, zlasti za skrb za kosilo in urejenost župnišča, … Hvala vsem, ki prihajate v cerkev, hvala za vaše molitve in dobra dela za občestvo. 
Ni mogoče vseh in vsega zapisati. Bog vidi tudi skrita dobra dela, ki jih mi niti ne opazimo in jih nagrajuje. Hvala vsem! Bog vam povrni!
 vaš župnik Martin
 

MAŠNI NAMENI

NED. – 8.11. zahvalna
32. ned. med letom
Bogomir, škof
7.00 češčenje, spovedovanje 
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Zofijo Rančigaj, vse Stepišnikove (v Šentrupertu)
Na koncu sv. maš Zahvalna pesem 
 
PON. – 9.11. 
Posvetitev lateranske bazilike  
17.00 za vse verne rajne
 
TOR. – 10.11. 
Leon Veliki, papež
17.00 za +Andreja Kunsta –oblet.
Slavljenje – Bog je Ljubezen
 
SRE. – 11.11. 
Martin, škof
17.00 za +starše Cirar in sorod.
 
ČET. – 12.11. 
Jozafat, škof
17.00 za +Brankota Košenina -oblet.
 
PET. – 13.11. 
Stanislav Kostka, redovnik  
17.00 za +družino Podgoršek iz Šentruperta 
 
SOB. – 14.11. 
Nikolaj Tavelić, mučen
17.00 ne bo sv. maše
 
NED. – 15.11. 
33. ned. med letom
Albert Veliki, škof
Svetovni dan ubogih
7.00 češčenje, spovedovanje 
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 v zahvalo za srečno opravljene obnove in dobrotnike (v Šmatevžu)
 

V teh dneh: 

Karitas: sestanek sodelavcev bo v torek, ob 19. uri v Domu srečanj.
 
Seja ŽPS bo v četrtek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Vsi člani lepo vabljeni!
 
Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Mija Štrajhar; II. Šmatevž: Lucija Blatnik, Jure Vasle
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila za Vse svete

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Blagor žalostnim, kajti ti bodo potolaženi. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih. (Mt 5,4.11–12)

BESEDA O BESEDI

POT SVETOSTI Mt 5,1–12a

Kaj nam sporoča odlomek o blagrih? Zvenijo zelo tolažilno, za mnoge tudi nerealno, a dejansko gre tu za Jezusov življenjski program. Na tem svetu imamo stisko, vendar moramo zaupati Vanj, saj je svet premagal. In vse stiske, ki jih na tem svetu doživljamo, imajo svoj smisel. Lahko bi rekli, da gre tu tudi za dopolnitev starozavezne postave. To seveda ne pomeni, da bi morali sedaj sami sebe trpinčiti – daleč od tega. Toda že na tem svetu moramo napeti vse sile, da bi drug drugemu lajšali trpljenje. To je namreč pot v nebesa. In človek postane svoboden dejansko šele takrat, ko spozna, da v pomoči drugemu ničesar ne izgubi, ampak veliko pridobi. Jezus nas tako vabi h krotkosti, čistosti srca, usmiljenju, miroljubnosti, pravici, vztrajanju v hoji za Njim tudi za ceno preganjanja in tudi – v uboštvo duha. To pa je morda vrednota, ki jo najtežje razumemo. Uboštvo pomeni predvsem nevezanost in notranjo svobodo. Tako kot uboštvo ni sinonim za revščino, tudi biti ubog v duhu ne pomeni duhovne revščine ali plehkosti. Prav nasprotno. Nekdo, ki je ubog v duhu, bo s tem priznal, da je odvisen od Boga in da mu je vse, kar ima, podarjeno. To je pogosto v navzkrižju z mnenjem, ki ga ponuja tosvetna mentaliteta: “V življenju mi ni bilo nič podarjeno.”
Ko sprejmemo ta Jezusov program za življenje, smo dejansko že na poti svetosti in na poti združitve z občestvom svetih, z nebeško Cerkvijo. Zemeljska smrt je tu samo vmesni preskok. Kajti sv. Frančišek pravi, da se s smrtjo rodimo za večno življenje – vendar se moramo sami odločiti, v kakšno kakovost večnega življenja se želimo roditi.
In navsezadnje: pot v nebesa se začne, ko se zavedamo lastne krhkosti in da smo potrebni spreobrnjenja. (po: E. Mozetič)


31. ned. med letom—VSI SVETI

»Blagor ubogim v duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo. (Mt 18,3)

Še jim dajaj

Ko je bogataš premišljeval o dobrodelnosti, je godrnjal: »Ubogi zahtevajo vedno več. Kako dolgo jim bom še dajal?«
Notranji glas mu je prigovarjal: »Dajaj jim tako dolgo, dokler boš sam prejemal od Vsemogočnega. Če bo On nehal, potem lahko nehaš tudi ti!«
Tedaj je spoznal, da tisto, kar je razdelil ubogim, ni bilo njegovo. Odtlej je dajal ubogim še več, kakor je dajal dotlej. Lahko imamo malo, vendar nismo ‘ubogi v duhu’, če si želimo kaj imeti. Lahko imamo malo, vendar nismo ‘ubogi v duhu’, če si želimo kaj imeti. Biti ‘ubog v duhu’ ne pomeni, da nimaš nič, ampak držo, ko se popolnoma zanašamo na Boga in nismo navezani na zemeljske dobrine. Z drugimi besedami: trdno zaupamo v Božjo previdnost. Lahko smo obdani z bogastvom, a smo pri tem ‘ubogi v duhu’. Mnogi svetniki so živeli v sijajnih hišah in obdani z bogastvom, pa so ohranili duha uboštva. Biti ‘ubog v duhu’ ne pomeni zanikati človeškega dostojanstva, ampak prav nasprotno. ‘Ubogi v duhu’ postanemo, ko smo tako »odvisni« od Boga,da postanemo neodvisni od vseh zemeljskih stvari. (po: B. Rustja)

Če si prvi november po čem zapomnimo, razen po tem, da se jesen prevesi v drugo polovico, potem je to obisk grobov. Nekdanji “dan mrtvih” iz starorežimskih časov so nekoliko omilili na “dan spomina na umrle”, a dejansko je v krščanskem pogledu praznik vseh svetih, dejansko praznik življenja in tako nadaljevanje velike noči.
Kdo so namreč ti “vsi sveti”? Lahko bi rekli, da po nebeško godujejo vsi, ki so že v nebesih, tudi naši pokojni sorodniki, znanci, prijatelji. To so vsi, ki so bili v moči Jezusove daritve na križu pridruženi njegovemu vstajenju. In k temu občestvu svetih smo poklicani vsi. Že tu na zemlji, kjer seveda niso nebesa, pa smo poklicani k svetosti, kar pomeni nič drugega kot to, da ne vztrajamo v nekakšnih iluzijah samoodrešitve, pač pa sprejmemo dejstvo, da je za nas plačal zadolžnico nekdo drug. Na nas pa je, da svojo poklicanost uresničujemo skozi poklic, družino in vsakdanje življenje. (po: E. M.)


Naslovljeno na vas

SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH – 2. november

Na praznik Vseh svetih se veselimo vseh in z vsemi, ki so že v nebeški slavi, med katerimi so -tako upamo – tudi številni naši pokojni predniki, sorodniki, prijatelji, znanci, … Za tiste, ki še niso deležni te sreče, pa imamo upanje, da niso pogubljeni, ampak bodo po očiščevanju v vicah dosegli popolno Božje usmiljenje. Pri tem jim pa tudi mi lahko pomagamo z molitvijo, zlasti pa s sv. mašami. Med duhovnimi deli usmiljenja je tudi: Za žive in rajne moliti, Boga prositi. To našim rajnim kot cvetje in luči na grobovih. Prav bi bilo, da bi vsaka verna družina ali hiša darovala vsaj eno sv. mašo po namenu svojih rajnih. Prav tako za srečno zadnjo uro in svoje zveličanje in zveličanje svojih dragih. Marsikdo je v negotovosti, ali bodo zanj sploh kaj molili ali se ga spomnili s kakšno sv. mašo. Preudarno ravnamo, če že zdaj molimo za Božjo pomoč, da bi šli skozi življenje po poti zveličanja. Tudi v ta namen se lahko daruje sveta maša, torej za žive, ne samo za rajne. Tako kot je vsako nedeljo ena sv. maša Za žive in rajne župljane.

Ob prazniku vseh svetih (1. november) in v prvih osmih dneh novembra (od 1. do 8. novembra) lahko katoličani prejmejo odpustke, tudi popolni odpustek, ki ga lahko namenijo izključno za duše v vicah (rajne) o pogojih za odpustke piše v oznanilih preteklega tedna.

KARITAS – za na grobove med prazniki so v cerkvi na voljo Karitasove sveče s pokrovčki, lesene sveče in zastavice.

ZAHVALNA(E) NEDELJA(E)

Vsako leto se v jeseni, ko je v glavnem letina pospravljena, zahvalimo za sadove zemlje in marljivih človeških rok. Letos je našo župnijo prizadele suša in toča, pa je še vendar kar nekaj ostalo. Zahvalimo pa se tudi za »sadove« v tovarnah, šolah, v kulturi, v športu, …

Prihodnja nedelja bo zahvalna z zahvalnim bogoslužjem v župnijski cerkvi ob 7.30 uri in v šentrupertski ob 10.00 uri.
V nedeljo 15. nov. pa ob 10.00 uri v šmatevški cerkvi. Lepo vabljeni!!!


MAŠNI NAMENI

NED. – 1.11.
V SI S V E T I
Dan spomina na mrtve
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
14.00 za +Hedviko Urh
Molitev za rajne na gomil. pokopališču
16.00 za + Katico in Silvota Korun in sorod. (v Šentrupertu)
Molitev za rajne na pokopališču
18.00 rožni venec v župnijski cerkvi za rajne

PON. – 2.11.
SPOMIN VERNIH RAJNIH
Malahija, škof
7.30 za vse verne rajne
16.00 za +Frančiško in Franca Šram (v Šentrupertu)
17.00 po papeževem namenu

TOR. – 3.11.
Viktorin Ptujski, škof
17.00 za +Antona, Štefana in vse Koprivove
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 4.11.
Karel Boromejski, škof
17.00 za +Ferdinanda Orožima in vse Jakovčeve

ČET. – 5.11.
Zaharija in Elizabeta, starša Janeza Krstnika
17.00 za +Ivana in Štefko Rančigaj

PET. – 6.11.
Lenart, opat
17.00 za +Julijano Kolšek –30. dan

SOB. – 7.11.
Engelbert, škof
17.00 za +Antona Zupančiča

NED. – 8.11. zahvalna
32. ned. med letom
Bogomir, škof
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Zofijo Rančigaj, vse Stepišnikove (v Šentrupertu)
Na koncu sv. maš Zahvalna pesem

V teh dneh:

V nedeljo, 1.11. bo po jutranji maši pri šoli na Gomilskem komemoracija.

Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Anka Trogar; II. Tea Pogorevc, Sara Stepišnik
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila za 30. nedeljo med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.« (Mt 22,36–40)

BESEDA O BESEDI

NAJVEČJA ZAPOVED Mt 22,34–40

Evangelij po Mateju vsebuje kar nekaj razprav med dvema vrstama Izraelskih učenjakov, farizeji in saduceji, ter Jezusom. Jezusov nauk je predstavljal alternativo verskim prepričanjem in praksam, ki sta jih zastopali ti, med seboj dokaj različni šoli mišljenja. Na primer: saduceji niso verjeli v večno življenje, medtem ko je bilo to verovanje med farizeji razširjeno. Oboji pa so spoštovali in na svoj način tolmačili Postavo, ki so jo brali v petih Mojzesovih knjigah. Mojzesova postava vsebuje veliko zapovedi in prepovedi, ki urejajo skoraj vse plasti življenja Izraelcev. Čeprav to načeloma pomaga oblikovati življenje in v vsakdan vnaša red, se človek vendarle včasih vpraša, katera zapoved je najpomembnejša.
Ljudje se glede takih stvari ne strinjamo prav radi. Enemu se zdi najbolj pomembno to, drugemu nekaj drugega. To je sicer lepo in prav; nestrinjanje je lahko včasih kreativno in med pametnimi ljudmi vodi v iskanje tretje poti. Ker pa nismo vsi pametni, žal velikokrat razpravljanje vodi v razdor in celo nerazumno sovraštvo.
Jezusov odgovor je morda manj zanimiv za tiste, ki z njim razpravljajo, toliko bolj pa za vse, ki vanj zaupajo in mu sledijo. To, kar izreče, je srce njegovega celotnega pogleda na življenje in s tem temelj krščanskega življenja. Resnično boš vršil Božjo voljo, ko bo tvoj temeljni odnos do Boga, do sebe in do bližnjega Ljubezen. Pri tem velja opozoriti, da Ljubezen ni zgolj sentimentalno čustvo naklonjenosti, temveč predanost srca, duše in misli Bogu preko ljubezni do sebe in do bližnjega. Jezus pravi, da sta temelj vseh zapovedi in poslanstvo vseh prerokov ti dve zapovedi. Vse, kar je mišljeno in storjeno iz ljubezni, je izpolnitev postave. Vse, kar je storjeno iz drugačnega motiva, je torej prazno. Črka postave je mrtva, pomemben je duh, ki jo oživlja, ljubezen.
Današnji evangelij ponuja priložnost, da tudi ti premisliš in odgovoriš, katera pa je najpomembnejša zapoved v tvojem življenju. (po: radio.ognjisce.si)


30. ned. med letom—žegnanjska nedelja

Na 30. navadno nedeljo bi lahko veliko povedali tudi ob prvem berilu iz 2. Mojzesove knjige, ki med drugimi pravi tako: »Ne zatirajte nobene vdove in sirote! Če bi jih zatirali, bodo vpile k meni in gotovo uslišim njihovo vpitje. In moja jeza se razvname in pomorim vas z mečem, tako da bodo vaše žene postale vdove in vaši otroci sirote. Če posodiš denar mojemu ljudstvu, ubožcu zraven sebe, mu ne bodi kakor oderuh, ne nalagaj mu obresti!« (2Mz 2, 21–24)
V Svetem pismu se pogosto pojavljajo tri skupine ljudi: tujec, sirota in vdova. To so bili ljudje brez zaščite, brez moči in brez glasu. Bog pa pravi: Ne dotikajte se jih. Jaz sem njihov branitelj.
To je velika tolažba tudi danes. Bog ni na strani močnih zato, ker so močni. Njegovo srce se nagiba k tistim, ki trpijo, ki so osamljeni, zavrnjeni ali pozabljeni. In kolikokrat se tudi sami počutimo kot “tujci”: nerazumljeni, odrinjeni, brez pravega mesta. Ta odlomek nam pravi: Bog te vidi. Tvoj krik sliši. Nisi neopažen.
In zanimivo: Bog nam ne govori najprej o daritvah ali molitvi, ampak o odnosih. Kako ravnaš z ljudmi, ki ti ne morejo ničesar vrniti? Kako govoriš s šibkim? Kako ravnaš s tistim, ki je odvisen od tvoje dobrote? Prava vera se namreč ne pokaže pri daritvi v cerkvi, ampak doma, na delovnem mestu, v trgovini, v prometu – tam, kjer lahko izberemo potrpežljivost namesto ostrine, pomoč namesto brezbrižnosti.
Ob tem Bog ne pravi: Bodite usmiljeni, ker je to zapoved. Pravi nam: Bodite usmiljeni, ker sem jaz usmiljen. In tu je bistvo! Kristjan ne pomaga zato, da bi izpolnil dolžnost, ampak zato, ker želi postajati podoben Bogu. Vsako dejanje dobrote je odsev njegovega obraza. (AK in AI)

ŽEGNANJSKA NEDELJA – ZAHVALA

V Katoliški cerkvi v Sloveniji jo letos obhajamo to nedeljo, 25. oktobra.
Bog povrni vsem, ki sodelujete pri ohranjanju in obnavljanju naših štirih cerkva – štirih biserov. Posebno vsem osmim cerkvenim ključarjem, (letos še posebno cerkvenima ključarjema cerkve sv. Mateja, kjer se je zaključilo delo sanacije fresk na zunanjščini cerkve, bilo je obnovljeno obzidje s portalom ter celotna fasada, razen zvonika, ki še bo), članom gospodarskega sveta naše župnije, vsem, ki skrbite za urejenost in okrasitev naših svetišč, vsem, ki darujete za vzdrževanje naših cerkva, pa tudi vsem, ki prihajate v te posvečene prostore in sodelujete pri bogoslužju, da so naše cerkve to, kar naj bi bile – hiše molitve! 


Naslovljeno na vas

PRAZNIK VSEH SVETIH IN SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH
1. in 2. november

Tam, v nevidnih višavah, je misel vernika, ko na vse svete obiskuje grobove. Kako naj jim koristi, se sprašuje v svojem srcu. Roža, ki jo prinaša na grob, bo ovenela – sveča, ki ožarja cvetje, bo čez čas ugasnila. Ostane le molitev, prošnja, naj se Bog usmili tistih, ki so že odšli. Skozi vse leto – in ne le tistega dne – naj bi zato izročali mrtve Odrešeniku. (P. Millonig) 

Več kot cvetje in luči na grobovih pomenijo našim rajnim naše molitve, darovane sv. maše, namenitev odpustkov. Ob prazniku vseh svetih (1. november) in v prvih osmih dneh novembra (od 1. do 8. novembra) lahko katoličani prejmejo popolni odpustek, ki ga lahko namenijo izključno za duše v vicah (rajne) Prejmemo jih, če pristopimo k sv. spovedi in obhajilu, z vero obiščemo cerkev ali pokopališče in molimo molitev po papeževem namenu ; zadostujejo vera, očenaš in zdravamarija ter slavaočetu, lahko tudi kakšna druga molitev.

Priložnost za spoved je med tednom vsak dan vsaj pol ure pred sv. mašo. Na sam praznik pa bo zjutraj spovedovanje tudi med sv. mašo.

Na praznik bo darovanje za sv. maše za rajne in za potrebe župnije. Vnaprej: Bog povrni!

KARITAS – za na grobove med prazniki so v cerkvi na voljo Karitasove sveče s pokrovčki, lesene sveče in zastavice.

Škofijski odbor za mlade v sodelovanju z Župnijo Gornji Grad v času jesenskih počitnic lepo vabi na peš romanje na Moličko planino (26. 10. ali rezervni termin 29. 10.2026). Več v priponki. Naš pohod bomo sklenili s sveto mašo ob 12.00.


MAŠNI NAMENI

NED. – 25.10.
30. nedelja med letom
Žegnajska nedelja
Dan suverenosti d. p.
Prehod na zimski čas
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca in Marijo Lončar, župnika Jožeta in sestro Fani
Študenti medicine za odpravo v Afriko

PON. – 26.10.
Lucijan, mučenec
17.00 za +Marijo –oblet. in vse Petrovčeve

TOR. – 27.10.
Sabina Avilska, muč.
17.00 za +Alfonza Tekavca –oblet.
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 28.10.
Simon in Juda Tadej, ap.
17.00 osebni namen

ČET. – 29.10.
Klara Luce Badano, ml.
17.00 za +Natašo Kužner –oblet.

PET. – 30.10.
Marcel, mučenec
17.00 za +Franca Dolinška

SOB. – 31.10.
Bolfenk, škof
Dan reformacije d. p. d.
17.00 za +Ivana Arkota

NED. – 1.11.
V S I  S V E T I
Dan spomina na mrtve
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
14.00za +Hedviko Urh
Molitev za rajne na gomil. pokopališču
16.00 za Katico in Silvota Korun in sorod. (v Šentrupertu)
Molitev za rajne na pokopališču
18.00 Rožni venec v župnijski cerkvi za rajne

V dneh pred nami:

V nedeljo, 1.11. bo po jutranji maši pri šoli na Gomilskem komemoracija.

Dežurni ministranti: Ela in Iva Juhart, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo—na praznik: bodite na voljo, ko boste pri sv. maši
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas