ROMANJE V LURD IN PROVANSO od 14. do 18.julija 2014

Na romanju naše župnije na Madžarsko v juniju 2011, smo se pogovarjali, da bi naslednjič poromali v Lurd. Datum romanja smo določili že prejšnjo jesen, da smo imeli dovolj časa za pripravo in zbiranje denarja. Tudi tokrat smo romali s turistično agencijo Aritours. V programu smo imeli tudi ogled Provanse. Romanje je trajalo pet dni, od tega je bilo veliko vožnje z avtobusom, ki je bila zanimiva in prijetna.

V Lurdu, majhnem mestu pod Pireneji na skrajnem jugozahodu Francije, se je 11. februarja 1858 leta Marija prvič prikazala štirinajst letni deklici Bernardetti Soubirous. Še sedemnajstkrat se je Bernardka nato srečala z Gospo, ki je svetu preko nje poslala sporočilo: » Pokorite se, molite za spreobrnitev grešnikov.« Danes je Lurd največje Marijino romarsko središče na svetu, kraj molitve, milosti in upanja, v katerega se že več kot sto petdeset let zgrinjajo množice romarjev iz celega sveta.

Ker je Lurd oddaljen iz Gomilskega več kot 1500 km, smo se dobro pripravili na dolgo vožnjo z avtobusom. V ponedeljek, 14. julija zgodaj zjutraj smo se pred domačo cerkvijo vkrcali na avtobus, na katerem so se nam pridružili še nekateri romarji od drugod. Naše romanje je vodila ga. Marija Osredkar, ki nam je ves čas posredovala svoje bogato znanje. S sabo smo vzeli dovolj hrane in pijače, da smo se lahko na poti okrepčali in si na postankih pretegnili noge. Jutranjo sveto mašo smo imeli še v Sloveniji, v cerkvi sv. Martina v Sežani. Z nami je romal naš gospod župnik Martin Cirar, ki je bil na romanju naš duhovni vodja in je skrbel za duhovno popolnost.
Pot nas je vodila po severni Italiji, mimo Benetk, skozi številne predore do Ligurskega zaliva ter po italijanski Rivieri do Azurne obale. Med potjo smo se ustavili v kneževini Monaco, z razgledne ploščadi opazovali knežjo palačo in glavno mesto Monte Carlo. Obiskali smo parfumerijo Fragonard v mestu Grasse, središču francoske parfumerije.
Prenočili smo v Nici, v znanem francoskem mestu. Drugi dan smo obiskali Provanso- pokrajino grčastih oljk, vitkih cipres, sončnic, pšeničnih polj in prostranih vinogradov. Provansa je poznana po neskončnih poljih sivke, ki jih na našem romanju nismo videli, saj sivka zaradi uporabe za živilske in farmacevtske namene ne raste ob avtocesti.
V narodnem parku Camarque, ki je znan po značilnih kamarških konjih, bikih in močvirskih pticah, smo obiskali slikovito romsko romarsko mesto Saintes Maries de la Mer, kjer smo imeli mašo v starodavni baziliki , v kateri se nahaja grob svete Sare, zavetnice Romov. Prebivalci mesta pa častijo tudi dve Mariji, po katerih je mesto dobilo ime, to sta Marija Saloma in Marija Jakoba. Po legendi sta bili kmalu po Kristusovi smrti izgnani iz Svete dežele, v ladjici brez jader in vesel so ju spustili po morju, s seboj sta vzeli črnko Saro. Ladjica se je ustavila na kraju, kjer sedaj stoji mesto St. Maries de la Mer. Po ogledu mesta smo se sprehodili do morja, nekateri so prosti čas izkoristili za osvežitev v vodi.
Preden smo prispeli v Lurd, smo se še nekajkrat ustavili in uživali ob dobrotah, ki jih je za nas pripravil Matjaž s svojimi pomočniki. Ženske smo se pustile razvajati in smo občudovale spretnost moških pri pripravi hrane.
V Lurd smo prispeli še pred večerom, se nastanili v hotelu in šli po večerji do trga Esplanade z Marijinim kipom in do lurške votline,
Naslednji dan smo si po zajtrku ogledali zgornjo baziliko, oziroma baziliko Brezmadežne, baziliko rožnega venca. V tej baziliki je petnajst kapel, ki prikazujejo skrivnosti rožnega venca. Od leta 2008 so na pročelju bazilike mozaiki patra Marka Rupnika, ki prikazujejo skrivnosti svetlega dela rožnega venca, ki ga je vpeljal papež Janez Pavel II. Udeležili smo se »maše narodov« v Pijevi podzemni baziliki, ki sprejme 25000 vernikov. Nekateri so se odločili za kopanje v lurški vodi. Obiskali smo Bernardkino rojstno hišo, si ogledali nekdanjo mestno ječo, grobnico Bernardkine družine na pokopališču. Posebno doživetje v Lurdu je pobožnost križevega pota. Pot je dolga 2800 metrov, velike bronaste figure so postavili v letih od 1898 do 1912. Pri križevem potu smo romarji sodelovali z branjem besedila, molitvijo in pesmijo.
Zvečer smo se udeležili procesije z lučkami. S prižganimi svečkami v rokah smo peli in molili v čast lurške Matere Božje. Plapolale so zastave s celega sveta, tudi naša slovenska.
Četrti dan smo imeli zgodaj zjutraj mašo v votlini z ostalimi slovenskimi romarji. Pred oltarjem so sodelovali naš g.župnik in naši trije ministrantje.
Z molitvijo in pesmijo smo se zahvaljevali Mariji in jo prosili za varstvo in pomoč.
Po maši smo imeli prosto do kosila za nakup spominkov in samostojne oglede,
za osebno pobožnost in za počitek. Zgodaj popoldne smo se poslovili od Lurda in se odpravili na dolgo pot do doma.
Na poti smo si ogledali še mesto – grad Carcassonne z mogočnim obzidjem.
Prespali smo v hotelu v Nimsu.
Zjutraj smo imeli mašo, sodeloval je domači župnik. Po maši smo nadaljevali pot proti domu. Vmes smo seveda imeli krajše postanke za okrepčilo in ostale potrebe.

Domov smo prišli v poznih večernih urah, polni vtisov in lepih doživetij. Težko smo se razšli, saj smo veliko časa preživeli skupaj in smo bili kot ena družina. Hvaležni smo bili naši vodnici ga. Mariji, ki nas je bogatila s svojim znanjem in bila pripravljena pomagati v vsakem trenutku in je poskrbela, da je vse potekalo, tako, kot je treba.
Hvaležni smo bili obema voznikoma, ki sta nas varno pripeljala v Lurd in nazaj domov. Hvala tudi g. župniku, da si je vzel čas in romal z nami in naredil naše romanje lepše.