Oratorij 2013

Hitro je leto naokoli in tako so priprave na letošnji Oratorij začele kazati svojo zunanjo podobo. Slike so dovolj zgovorne in ne rabijo komentarjev, da bi z njimi pojasnjevali zavzetost odgovornih za izvedbo. Skupina petindvajsetih animatorjev je pripravljena in čaka na svojih skoraj devetdeset varovancev. Dogodek bo trajal od ponedeljka, 1. 7. do nedelje, 7. 7., ko se bo zaključil z oratorijsko sv. mašo, ki bo hkrati uvod v praznovanje Župnijskega dneva.

Letošnja Oratorijska zgodba ima naslov “Bog je z nami”. Svoje osrednje sporočilo zajema iz knjige Zgodbe iz Narnije: Potovanje Jutranje zarje.

Kratek povzetek zgodbe:

Zgodba v ospredje ne postavi le ene osebe, ampak predstavi različne življenjske zgodbe junakov na ladji Jutranja zarja. Poleg vseh težav, ki jih prenaša vsak posameznik, pa daje Aslan, ki simbolizira Boga, vseskozi našim popotnikom tudi spoznanje o svoji ljubeči bližini, vsenavzočnosti, jih opogumlja in jim govori: »Bodite pogumni! Jaz sem vedno z vami!«

Dragi starši in vsi ostali najdražji za vse udeležence Oratorija 2013!

Z Oratorijem se dogaja nekaj neprecenljivo lepega, ki bo vašim otrokom prav gotovo pustilo veliko lepih spominov za vse življenje. Vse nas združuje in povezuje, da ne rečem, da se vse vrti okrog njega. Tudi svoje poletne načrte smo pripravljeni prilagoditi Oratoriju na Gomilskem, ki letos praznuje že 5. obletnico. Vseskozi ga na zanimiv in svojstven način vodi Marija Petra Košec, skupaj z vsemi ostalimi zelo odgovornimi animatorji in duhovnim vodjem, domačim g. župnikom, Martinom Cirarjem. Animatorjev je letos kar petindvajset, predvsem iz naše župnije. Med udeleženci, ki jih je letos štiriinosemdeset, je prav gotovo veliko tistih, ki so se ga udeležili že prvo leto in so še sedaj med udeleženci ali pa so v tem času postali animatorji, če so dokončali deveti razred.  S seboj so pripeljali svoje bratce in sestrice ter ostalo sorodstvo. Tudi iz krajev izven naše župnije, kar je hvale vredno in so zelo dobrodošli. Skratka, lepo jim je. Morda še bolj kot kažejo navzen, saj jim je toplo tudi pri duši. Čutijo se sprejete, slišane, spoznavajo sebe in ostale v malo drugačnih okoliščinah, kot običajno. Ob takšni priložnosti ti je dana možnost igrati nogomet celo s svojim veroučiteljem. To pa tudi ni kar tako! Veliko bi jih ta teden bilo pri računalniku, pa niso. So namreč na ploščadi pred cerkvijo, se gibljejo po lepo urejeni in idilični okolici. Pod šotorom si najdejo zavetje pred soncem, so na šolskem igrišču, kopljejo po peskovniku, plezajo, se objamejo in trudni obsedijo pri malici. Pojejo, pa ne samo med dvigom zastave, molijo, se igrajo, ustvarjajo, obiskujejo starejše, spletajo prijateljstva in zavežništva, gredo na piknik in izlet. Se na vzgledih in tudi prektično učijo improvizacije in inovativnih pristopov. Ko pridejo domov, pa večina prav gotovo samo od daleč pogleda na računalnik, opravi najnujnejša dela in se preda sladkim sanjam. Animatorji pa se po zaključku posameznega dneva začnejo skrbno pripravljati na nov dan in preverijo vse aktivnosti. Prav gotovo se vsega ne da predvideti, zato se je treba sproti odzivati na kakšne drugačne okoliščine. Dobro jim gre! Zakaj? Ker se trudijo za to, imajo radi otroke, so na poti iskanja svojih talentov, zavedo se pomena skupnega dela in druženja z vrstniki, v čemer uživajo. Zavedajo se nevidnih, a s tem nič manj pomembnih rezultatov, predvsem na daljši rok. S tem gradijo temelje prihodnosti, za katero se nam tudi ravno zaradi takšnih dogodkov ni treba bati. Sledijo vzgledu in so že sami vzgled. Pa tudi zaradi tega jim gre dobro, ker smo mi vsi z njimi z dobrimi željami in priporočili.

Skratka, gre za osrečevanje drugih in sebe!

Želimo si (jim), da bi se vse dobro izteklo!

HVALA BOGU! VSE SE JE DOBRO IZTEKLO!

Ne samo dobro, odlično! Vrh dogajanja, je prav gotovo bil dosežen v nedeljo, s sv. mašo na prostem, ki jo je vodil g. župnik, Martin Cirar. Sicer pa je bila popolnoma po meri oratorijcev. Prav gotovo lahko govorimo o vrhu dogajanja v nevidnem smislu, saj so srca vseh prisotnih bila polna navdušenja, notranje lepote, nagovorjena k dobroti, čutenj bližnjega, pristnosti in L(l)jubezni. Uvodoma je bila odlično uprizorjena gledališka igra, ki je bila popestrena z vsemi potrebnimi glasbenimi efekti, v režiji Sandija Mlakarja. Z njo so otroci potovali skozi Narnijo na ladji Jutranja zarja. Kot igralci so se odlično odrezale: Ana Šram, Lea Drev, Neža Justinek, Tjaša Rožič, Nataša Vovk in Urša Tekavc. Otroci so jo pozorno spremljali, tudi z odprtimi usti.

Ni nas bilo malo, ki smo imeli priložnost vse to podoživeti. Naši najstarejši so bili pod okriljem posebnega šotora in tako jim niti dežnikov ni bilo potrebno odpirati, ko je malo popršilo. Pod večjim šotorom je zavetje poiskalo tudi veliko ostalih. K sreči pa dež ni veliko ponagajal tistim, ki smo imeli priložnost med sv. mašo sedeti na stolih in klopeh na travi pred župniščem in na cerkveni ploščadi. Nimamo namreč velikokrat možnosti prisostvovati sv. maši na prostem in morda bi to lahko postala stalnica. Tako smo se lahko še bolj poistovetili s prvimi učenci in z vsemi tistimi, ki so se zbirali okrog Jezusa in mu prisluhnili v podobnih okoliščinah. Prav gotovo tudi sv. Štefan, zavetnik naše župnije, ni bil žalosten, pa čeprav je bila cerkev prazna. Tudi on je kot diakon pomagal apostolom in služil množici na prostem in tako je na nek način bil prisoten tudi med nami. Samo čudili smo se lahko kako je vse potekalo na videz spontano in lahkotno, pa vseeno tako spoštljivo. Prinašanje darov, branje beril, pa molitev vere, da niti ne omenjamo izvirnosti prošenj, nagovora k molitvi in podaje rok bližnjemu. In komu izmed nas ne dene dobro primerna instrumentalna spremljava sv. maše? Ritmično duhovno glasbo je izvajala skupina v sestavi: Domen Novak na bobnih, Roman Ojsteršek na kitari in Dejan Pukl na bas kitari. S svojim lepim in vedno nam ljubim vokalom, jo je podprla Urša Tekavc, kar je prav gotovo priložnost za doživljanje kvalitete. 

Vedno znova in znova lahko spoznavamo prednosti oratorijev na splošno. In ne moremo si predstavljati koliko manj duhovnosti bi bilo med otroki in starejšimi, če jih ne bi imeli. Povezujejo sorodnike, generacije, kraj, župnijo in hkrati tudi več župnij. Kličejo obrobne in oddaljene, dajejo priložnosti, da lahko postajamo boljši, da najdemo moč za spreminjanje sebe! Daje priložnosti za spletanje prijateljstev, učenja solidarnosti, strpnosti in prilagajanja. Animatorji so prav gotovo tista gonilna sila, ki daje čar vsemu doživetemu. Otroci namreč iščejo pri njih vzgled in morajo imeti občutek varnosti. Oni sami pa se počutijo koristne skupnosti in vsakemu posameznemu otroku, ki ga spremljajo kot angel varuh. Lahko se še tako trudimo iskati in naštevati prednosti, pa nikoli ne bomo našli vseh. In to ravno tistih, ki so edinstvene za vsakega posameznika, pa najsi bo to kot udeleženca ali animatorja. Ob pregledu fotografij boste težko našli nezadovoljen obraz.

Ponosni smo, da smo ena tistih župnij, ki ji je dano uživati sadove oratorija. Hvala vsem tistim, ki ste kakorkoli zaslužni, da ga lahko uživamo vsako leto. Še posebej pa vodji tako velikega projekta kot je oratorij na Gomilskem, Mariji Petri Košec. Prav tako hvala tudi g. župniku za duhovno vodenje oratorija in modro uravnavanje  celotnega oratorijskega dogajanja na eni strani ter cerkvenim naukom in pravilom na drugi strani.

Bog je bil z nami, na kar nas je nenazadnje opominjal tudi napis na oratorijski zastavi. Objem, h kateremu so bili na začetku sv. maše nagovorjeni otroci, si bomo skušali skupaj z njimi vtisniti v spomin in se po njem ravnati. 

Fotografije: Marija Orožim in Marija Rančigaj

Tekst: Marija Rančigaj