BESEDA ŽIVEGA BOGA
Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti. Govoril jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Pojdite: glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.« (Lk 10,1–3)
BESEDA O BESEDI
VOLK IN JAGNJE (Lk 10,1-12.17-20)
V čem je volk volk? Požrešen je in krvoločen, obenem pa napadalen in nasilen. Jagnjeta preprosto ne more mirno gledati, četudi ni ogrožen in ga ne preganja lakota. Jagnje je drugačno. Vsakršno nasilje in razkazovanje moči mu je tuje. Braniti se ne zna, a tudi če bi se hotelo in znalo, se nima s čim. In vendar mora imeti nekaj, v čemer je močnejše od volka. Kako bi sicer moglo obstati?
Smo kdaj pomislili, kaj bi bilo z nami, z Evropo, s svetom, če bi apostoli ali prvi ali poznejši kristjani nekega dne rekli »Naveličali smo se biti jagnjeta, postanimo volkovi« in bi to svojo namero uresničili? Kaj bi bilo, če bi kdo iz take naveličanosti za zmeraj in v celoti »povoličil« evangelijska besedila?
Jagnje med volkovi je danes mladostnik, ki ne preklinja in ne popiva, ko to počenja njegova okolica. Je delavec v podjetju, ki vidi, kako drugi marsikaj skrivno vtikajo v žepe ali na drugače način škodujejo podjetju, a sam tega ne stori nikoli. Je mlad par, ki se v teh časih »nepopularnosti« poroke pripravlja nanjo, ki se prostovoljno odpove popolni telesni ljubezni, ko ve, da se javno mnenje takemu ravnanju roga. Je zakonski par, ki v zaupanju vase in v Boga kljub posmehu okolice sprejme tudi petega otroka. Je javni uslužbenec, ki se zavzema, da bi zakonodajo v občini ali v državi prevevala krščanska in splošno človeška načela, čeprav ga zaradi tega zmerjajo z nazadnjakom in klerikalcem.
Če se bomo trudili živeti po evangeliju, nas bo nujno spremljajo volčje renčanje. Čeprav bo ušesom neprijetno, se ga ne smemo ustrašiti. Če bo to renčanje kdaj utihnilo, se bo treba resno vprašati, ali smo jagnjeta, kakršna nas želi imeti Jezus. (po: Beseda da Besedo)
14. nedelja med letom – nedelja Slovencev po svetu
Na nedeljo Slovencev po svetu, ki jo po tradiciji obhajamo prvo nedeljo v juliju, je naša pozornost pri bogoslužju in molitvah namenjena četrtini narodnega telesa. Slovenska družba se polagoma bolj zaveda narodne celovitosti v domovini, zamejstvu in izseljenstvu. Globalizacija omogoča tesnejše stike, spoznavanje in bližino. Izseljenska pastoralna struktura je dobra, potrebuje pa tudi posodobitve.
Katoliška duhovna oskrba je najstarejše neprekinjeno spremstvo slovenskega izseljenstva. Odkar imamo svojo državo, je v slovenski javnosti poraslo zanimanje za polmilijonski del naroda, ki živi v svetu. Izseljenska pastoralna struktura deluje dobro, potrebuje le posodobitev, da se prilagodi spremembam v starih skupnostih, in nove pastoralne prijeme v odnosu do novih selitvenih tokov.
Na slovenskem »ozemlju« v svetu in s tem tudi pri pastoralnem poslanstvu Cerkve je treba upoštevati stvarnost, ki izvira iz preprostega in razvidnega razloga: Slovenci v svetu nočejo odmreti. Če odhaja z odra prva generacija izseljencev, ostaja druga in tretja, ki se ne podreja dosedanjim pristopom pomoči iz domovine, ampak zase zahteva nove, posodobljene, učinkovite za njihov čas in njihovo življenje.
To postavlja pred slovensko družbo, državo in Cerkev nov izziv Slovencev v svetu: domovina naših staršev naj nas vzame takšne, kakršni smo, in nas take obravnava kot svoje ljudi.
Pastoralno poslanstvo med Slovenci po svetu ne zahteva nič več in nič manj od tega, kot to nalogo razumemo v domovini.
Naj nas na to nedeljo združi skupna molitev in priprošnja, da bi znali rasti v svojih občestvih, pa naj bo to v domovini ali izven nje. Naj bodo občestva povezana, da bomo lahko tako opravljali poslanstvo, ki nam ga kot svojim učencem daje sam Jezus Kristus. (po: Družina, 2010)
NA TO NEDELJO TUDI
SKLEP ORATORIJA IN ŽUPNIJSKI DAN
Glavnina oratorija je že za nami. Je lepo potekal. Tudi vreme je bilo, hvala Bogu, mladim naklonjeno. To nedeljo naj bi bila »narejena le še pika na i« z zavzetim sodelovanjem pri nedeljski sv. maši.
Ta isto bogoslužje ob 10.00 uri bo pa tudi začetek letošnjega župnijskega dneva. Kako pa se bo nadaljevalo pa bo veliko odvisno udeleženih in njihovega sodelovanja.
Bog vsem dobrotnikom obilno povrni!
Naslovljeno na vas
ŽUPNIJSKA ROMANJA
Za letošnje avgustovsko romanje – pred največjim Marijinim praznikov, je bil izbran Trsat nad Reko na hrvatski obali. Tudi župnijski pastoralni svet je bil »za«. Romali bomo v soboto, 3. avgusta.
Osrednja točka Trsata je bazilika svete device Marije, ki stolji na hribu 135 m nad morjem. Bazilika se imenuje tudi Cerkev Trsatske Gospe in je znana romarska pot.
Nastanek romarske poti na Trsatu je povezan z naslednjo legendo: maja 1291 so angeli odnesli hišo Device Marije in jo prinesli na Trsatski hrib. Hiša je ostala v Trsatu tri leta ko so jo angeli spet dvignili in odnesli v italijanski Loreto. Družina Frankopan je dala na tem mestu zgraditi kapelo, pozneje pa še cerkev in frančiškanski samostan. Cerkev so v naslednjih stoletjih še večkrat prenovili in razširili – svoj današnji videz je dobila leta 1824. Največja znamenitost cerkve je slika imenovana »Mati milosti« ali tudi kar »Trsatska gospa«. Sliko je podaril cerkvi papež Urban V. leta 1367. Po izročilu naj bi sliko naslikal evangelist Luka osebno. Naslikana je na cedrovo desko in razdeljena na tri polja. Od leta 1715 je slika tudi okronana.
Med drugo svetovno vojno pa je v trsatski cerkvi našla zatočišče tudi podoba Marije Pomagaj z Brezij.
Prijavite se župniku, ali po katerem članu ŽPS. Po možnosti dajte akontacijo 5 eurov.
Za leto 2014 pa načrtuje župnija Gmilsko na pobudo ŽPS romanje v Lurd. Cena romanja bo 350 do 390 evrov (odvisno od število oseb). Romanje bo trajalo 5 dni. Prijave bi začeli zbirati že jeseni, nato pa bi tisti, ki bi želeli, oddajali mesečne akontacije. Na to romanje mislimo že več let in upamo,da bo prihodnje leto le uspelo poromati na to, najbolj obiskano Marijino Božjo pot.
MAŠNI NAMENI
NED—7.7.
14. ned. med letom
Ned. Slovencev po svetu
Vilibald, škof
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za + Ivana Rajovca in Grabnarjeve
zaključek oratorija, nato župnijski dan
Pri drugi sv. maši bo nabirka za animatorje
PON—8.7.
Prokopi, škof, mučenec
18.30 za +Jožeta Tiselja
TOR—9.7.
Veronika Guliani, mistkinja, opatinja
16.00 maša in pogreb +Antona Šinkovca (v Šentrupertu)
18.30 za vse Ožboltove
SRE—10.7.
Amalija, redovnica
18.30 za +Jožefa -oblet. in Frančiško Rožič
ČET—11.7.
Benedikt, opat, zavetnik Evrope
17.00 za +Marijo Šketa -oblet. (v Šentrupertu)
18.30 za duhovne poklice
PET—12.7.
Mohor, škof in Fortunat, diakon, mučenca
18.30 za +Norberta Nateka
SOB—13.7.
Henrik II., cesar
18.30 za +Murnove
NED—14.7.
15. ned. med letom
Kamil, duhovnik, redovni ustanovitelj
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za + Radota Dreva -oblet. in sorod.
Sv. krst
Karitas: sestanek sodelavcev karitas bo v ponedeljek ob 19.15 uri. (po sv. maši. Vsi lepo vabljeni)
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Anka Trogar II. Saša Podbregar, Marija Rančigaj
Dežurni ministrant(ka): Nika Šlander, Nika Jelen
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl
Počitničarji, dopustniki! Bog naj vas spremlja povsod! Vi pa ne pozabite na vsakdanjo molitev in srečanje z njim ob nedeljah v Božji hiši!