Oznanila – 3. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedêjevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedêja z najemniki v čolnu ter odšla za njim. (Mr 1,17–20)

BESEDA O BESEDI

RAZŠIRIMO SVOJA SRCA Mr 1,14-20

Sporočilo Jonove knjige, iz katere smo danes brali prvo berilo in je nastala v 5. stoletju pred Kristusom, je: Bog skrbi za vse ljudi, vsi so mu enako pri srcu.
Kristjani smo pogosto zelo podobni Jonu: Mislimo si namreč, da imamo mi, ki smo tako »pridni«, nebesa »rezervirana«. Ljudje, ki se zdaj za Boga ne zmenijo, jih ne zaslužijo. Jezus je pri oznanjevanju blagovesti neštetokrat poudarjal, da smo vsi grešniki in zato vsi potrebni – in če smo skesani, tudi vredni – Božjega usmiljenja in odpuščanja. Bratoma Jakobu in Janezu, ki sta na negostoljubno samarijsko vas hotela priklicati ogenj z neba, je dejal, da ne vesta, kakšnega duha sta. »Sin človekov ni prišel na svet zato, da bi svet obsojal, ampak zato, da ga odreši.«
Jezus hoče vzbuditi v nas pravega duha: ta pa je v tem, da se čutimo eno z grešnim svetom, da ne pometamo toliko pred sosedovim, ampak bolj pred svojim lastnim pragom. Če smo kristjani, bodimo kristjani s celim srcem. Kašen mora biti človek, ustvarjen po Božji podobi, nam kaže Kristus s svojim zgledom. Pripadnost Kristusu je za nas obveznost, da postajamo vedno bolj polni njegovega duha: duha iskrene, spoštljive ljubezni, dobrote, razumevanja, širine. Sami dobro vemo, kako malo krščanski smo velikokrat, kako ozki smo, sebični zaverovani v svoj mali svet, v svojo komodnost. Prav zaradi tega nismo uspešni Kristusovi apostoli, pričevalci njegovega nauka, ki se imenuje blagovest odrešenja in osvobojenja za vse ljudi. Zaradi takih kristjanov, kot smo mi, prihaja do sporov in ločitev v manjšem in večjem obsegu. Zaradi tega je v preteklosti prišlo do ločitev med krščanskimi Cerkvami. Molimo zatorej za edinost vseh, ki nosijo ime po Kristusu. Moramo pa se potruditi, da molitvam pridružimo tudi iskreno prizadevanje, da se vsak dan spreobračamo, da vsak dan uravnamo svojo pot po Kristusovi smeri, da mu sledimo kot zvesti apostoli. (po: S. Čuk)

3. nedelja med letom—nedelja Svetega pisma

SVETO PISMO

Ko bi govoril vse jezike sveta, Svetega pisma pa ne bi živel, nisem nič .
Ko bi imel vse znanje, a se ne bi napajal iz svetopisemske resnice, sem nekoristen. Nimam kaj svetovati, moje besede bi izpuhtele v praznino pozabe.
Sveto pismo je sidro človeškega razuma, ogenj srčnosti in domovanje ljubezni. Nobena knjiga, ki je bila kdajkoli napisana, kjerkoli in od kogarkoli, se ne more z njo meriti.
Običajno ustvarja avtor svojo zgodbo tako, da bi jo čim prej predstavil bralcem. Sveto pismo pa je nastajalo skoraj 1500 let. Kakor da večna beseda, ko se zliva v zgodovino sveta, ne prenaša hitenja. Zvezki Stare zaveze, 46 po številu, so se zlagali večino tega časa. Knjige Nove zaveze, 27 po številu, pa so se rojevale skozi eno stoletje.
Vsebine Mojzesovih knjig, prvih v Svetem pismu, sprva niso zapisovali. Učitelji, navdihnjeni od Svetega Duha, so jih stoletja ustno izročali naslednjim rodovom. Kakšna kolektivna pamet in volja, da je sleherna Božja beseda ostala živa! Kakšna ljubezen do nebeškega dvora in njegove trajne govorice!
Sveto pismo je knjiga o Bogu in človeku. Je večplastno pričevanje, ki vedno znova preseneča z novimi vsebinskimi odkritji.
Ljudje, ki so posebej blizu Jezusu, se zmorejo spustiti v njegova najgloblja spoznanja.
Ni življenjske zgodbe, ki je Sveto pismo ne bi vsebovalo. Knjiga knjig je večno mlada, večno aktualna, večno resnična. Drugače biti ne more. Ko je namreč avtor dela Sveti Duh, se ponižno srce prikloni nedosegljivemu Učitelju. Človek izroča svojo majhnost Bogu, da bi se ga dotaknila živa beseda. Gorečnost Svetega pisma. Sporočilo Božje ustave, ki je življenje. (po: Peter Millonig, Zasidran v veri)

Nedelja Svetega pisma in svetopisemski maraton
Tudi v naši župniji ne bomo imeli običajne izvedbe svetopisemskega maratona. Zadnja leta je sodelovalo dobrih 30 bralcev. Letos pa ste vabljeni, da bi doma v družinskem krogu to storili. Če še niste, lahko še na to nedeljo, pa tudi kasneje bo prav. Sveto pismo je mogoče dobiti tukaj.

Mesec januar je mesec verskega tiska. Po možnosti naj bi čim prej poravnali naročnine.

Naslovljeno na vas

YOUCAT – katekizem za mlade
Kako prav beremo Sveto pismo? Sveto pismo beremo prav, če ga beremo molitveno, se pravi s pomočjo Svetega Duha, pod katerega vplivom je nastalo. Je Božja beseda in vsebuje odločilna Božja sporočila nam. (KKC 109–119, 137)

Biblija je kot eno dolgo Božje pismo, namenjeno vsakemu izmed nas. Zato moram Svete spise sprejemati z veliko ljubeznijo in spoštovanjem: najprej velja to, da je treba Božje pismo resnično brati, to pomeni, da si ne izbiram posameznosti in ne prezrem celote. Celoto moram potem razlagati z ozirom na njeno srčiko in skrivnost: Jezusa Kristusa, o katerem govori celotna Biblija, tudi Stara zaveza. Svete spise moram torej brati v isti živi veri Cerkve, iz katere so nastali.

KAR MI JE NALOŽENO
Bog, naš Oče, čudovito je tvoje stvarstvo. Vse ustvarjeno prihaja iz tvojih rok. Tudi mene si poklical v bivanje, mi dal za moje življenje nalogo, ki je ne more izpolniti nihče drug. Za svoje življenje imam poslanstvo. Morda ga tukaj na zemlji še ne bom čisto spoznal, toda nekoč mi bo popolnoma jasno. V to bivanje nisem poslan kar tako brez namena, ampak kot člen dolge verige, most med ljudmi in generacijami.
Gospod Bog, lepa je moja naloga: da zaključim tvoje delo, prinašam mir, delam dobro, služim resnici, živim po tvoji besedi – kjerkoli sem in kjerkoli bom. Amen.
(po: Youcat – Molitvenik za mlade)

Dar za ogrevanje /včasih se je v tem času pobirala stolnina/
Kateri bi to radi opravili čim prej, že na začetku leta, pa lahko v kuverti s pripisom darovalca oddate v cerkvi ali v poštni nabiralnik ali na TRR: SI56 o400 100 486 53831, Pripis: za ogrevanje. To zimo smo zaenkrat res manj porabili, bi pa v primeru »viška« kaj investirali v kurilne naprave. Za dar vam Bog povrni!

Duhovnikov obisk bolnika doma ali v bolnišnici je vedno mogoč, če ga povabi bolnik sam ali njegovi svojci. V bolnišnice prihajajo bolniški duhovniki. Naročilo za obisk lahko posreduje tudi domači župnik, če bi bili v negotovosti na koga se obrniti. Naj bo bolnim dana priložnost za duhovno okrepitev in poživitev.

MAŠNI NAMENI

NED – 24.1.
3. nedelja med letom – svetopisemska
Frančišek Saleški, šk.,c.u
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 v dober namen—v zahvalo (P.)

PON – 25.1.
Spreobrnenje apostola Pavla
17.00 za vse Luskarjeve

TOR – 26.1.
Timotej in Tit, škofa
14.00 pogreb + Jožeta Župančiča, 20 minut po pogrebu sv. maša zanj
17.00 za zdravje (R. M.)

SRE – 27.1.
Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
17.00 za +Ivana Rančigaja (god)

ČET – 28.1.
Tomaž Akvinski, c. uč.
17.00 za +Rozalijo Pustoslemšek in njene

PET – 29.1.
Valerij, škof
15.00 pogreb +Janeza Sorčana, 20 minut po pogrebu sv. maša zanj
17.00 ne bo sv. maše

SOB – 30.1.
Martina, mučenka
17.00 V dober namen—za rajne (V.)

NED – 31.1.
4. nedelja med letom
Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Rizmalove

V tem tednu: Bo verouk še vedno na daljavo.
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, ki mora biti večja kot pred zadnjo omejitvijo). Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj.

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas.