Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temò kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu.« (Jn 3,17–21)

BESEDA O BESEDI

BOG SVETA NE NEHA LJUBITI Jn 3,14–21

V današnjem evangeliju smo slišali del pogovora, ki ga je imel Jezus neke noči na začetku svojega javnega delovanja z Nikodemom, učenim preučevalcem Svetega pisma. Najbolj nas prevzamejo čudovito lepe Jezusove besede – čudovite so zato, ker so resnične – ko Jezus pravi o sebi: »Bog je svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Te besede so že marsikateremu človeku, ki je iskal Boga z odprtim srcem, vlile poguma in zaupanja.
Naš pesnik France Prešeren je v Krstu pri Savici izpovedal, »da pravi Bog se kliče Bog ljubezni«, ki »čudno k sebi vod’ otroke ljube in ne želi nobenega pogube«. Bog torej hoče, da ga iskreno iščemo, da živimo po svoji vesti, da pošteno izpolnjujemo svoje dolžnosti, da se trudimo biti dobri do ljudi okoli sebe. Ena najhujših stvari, ki jo lahko drug drugemu povzročimo, je ta, da smo do sočloveka brezbrižni, da hodimo mimo svojih bratov in sester, kakor da jih ni. Kjer se ljudje kregajo in prepirajo, je zagotovo zelo hudo; še huje pa je tam, kjer ljudje med seboj sploh ne govorijo. Bodisi zato, ker so užaljeni ali trmasti, bodisi zaradi tega, ker so doživeli toliko hudega, da so razočarani celo nad najbližjimi. Včasih je molk hujši krik kot najbolj glasno vpitje! Vprašajmo se, če smo tudi mi krivi kakšne zagrenjenosti.
To, kar smo poslušali v današnjem evangeliju, dovolj zgovorno pove, kako je Bogu tuja vsaka brezbrižnost. Že v Stari zavezi je Bog dal svojemu ljudstvu po preroku vedeti, da se zanje zanima s takšno ljubeznijo, kot jo izkazuje mati svojemu dojenčku. Z Jezusovim prihodom pa se je Božja ljubezen razodela še bolj otipljivo: on je daroval svoje življenje za nas. Križ, znamenje trpljenja, je postal znamenje ljubezni do konca. Naj se tega spomnimo ob vsakem pogledu na križ in ob vsakem znamenju križa, s katerim začenjamo dnevna opravila. (po: S. Čuk, Misli srca)

4. postna nedelja

Na potovanju po puščavi so prišle med ljudstvo kot Božja kazen strupene kače. Mojzes je po Božjem naročilu ulil iz brona kačo in jo nato obesil na drog. Kdor je bil pičen, pa je pogledal kačo, je bil rešen smrtne nevarnosti. To podobe je Jezus v pogovoru z Nikodemom preobrnil nase. Vedel je namreč, da ga čaka smrt na »drogu«, to je na križu, in da bo njegova smrt rešitev človeštva, kakor je bila kača na drogu rešitev za Božje ljudstvo v Mojzesovem času. (po: Molimo s Cerkvijo, B-2, IV/2)

KRIŽEV POT V ČASU EPIDEMIJE: 4. postaja: Jezus sreča svojo mater
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si svojim križem svet odrešil.
Marija, tvoja materinska navzočnost je v bolečini kakor spomladanski dež, ki napoji izsušeno zemljo in oznani, da bo zacvetelo življenje. Bodi med nami in ne nehaj prositi za človeštvo, ki se utaplja v teh težkih razmerah. Stoj ob strani tistim, ki umirajo in nimajo nikogar ob sebi. Ti sama jim bodi nežna bližina. Stoj ob strani tistim, ki izgubljajo svoje. Ti sama jim briši solze. Stoj ob strani osebju, ki omaguje. Ti sama jih dviguj s tal kakor nekoč svojega Sina. Stoj ob strani bolnim. Ti sama jim bodi priprošnjica za zdravje. Stoj ob strani vsem zdravim, da bi zdravi tudi ostali ter odgovorno in hitro delali za dobro vsega človeštva. Marija, ti sama bodi naša zaščita in materinska opora.
Usmili se nas, o, Gospod. Usmili se nas. 

V sredo, 10. marca je bila (78.) obletnica smrti Izidorja Završnika

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV
/med njimi –na čelu/ naš Izidor Završnik
 
Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen

Naslovljeno na vas

V LETU SV. JOŽEFA

Z apostolskim pismom »Patris corde (Z Očetovim srcem)«, ki je izšlo 8. decembra 2020, na praznik Brezmadežne, se papež Frančišek spominja 150. letnice razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve. Od 8. decembra 2020 do 8. decembra 2021 poteka posebno Leto svetega Jožefa. Zakaj je izbral ravno sv. Jožefa? Papež v apostolskem pismu »Patris corde« – Z Očetovim srcem izpostavlja nekatere lastnosti sv. Jožefa: »On je iz svojega življenja naredil darovanje samega sebe v ljubezni. V njem je Jezus videl Božjo nežnost. Tudi Jožef je podobno kot Marija izrekel svoj ‘Zgodi se!’ in sodeloval pri skrivnosti odrešenja.« Papež izpostavlja predvsem Jožefove očetovske lastnosti. Čeprav marsičesa ne razume, sprejme Marijo in hkrati z njo tudi Božjo voljo zase. »Je pogumen in ustvarjalen oče. Od njega se moramo naučiti ljubiti Cerkev in uboge, pravi papež. Kot oče nas tudi uči, da ima delo vrednost, da omogoča dostojanstvo družini. Jožefa postavlja za zgled očetom, ki to postanejo ne z rojstvom otroka, ampak ko se odločijo, da sprejmejo skrb za otroka in prevzamejo odgovornost zanj. Jožefa postavlja tudi za zgled pravega očetovstva vsem voditeljem v družbi in v Cerkvi« V petek, 19. marca počastimo sv. Jožefa. Sv. Jožef – prosi za nas.

Na praznik sv. Jožefa, 19. marca, ko je dan očetov, se začne Teden družine, ki se sklene na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, 25. marca, ko je tudi Materinski dan. V Tednu družine naj bi se več posvečali družini, več razmišljali o družinskih vrednotah in za družine več molili.

Župljani, ki lahko prihajate v cerkev, ne odlašajte s sv. spovedjo, da bi se lahko postopno zvrstili. Bi pa le bilo prav, da bi v čim večjem številu prejeli zakramente, ko je bilo že za lansko veliko noč in božič tako žalostno glede tega. Priložnost v domači cerkvi je vsak dan, ne samo ob nedeljah, pred sv. mašo, lahko pa tudi po njej. Po predhodni prijavi pa tudi v drugem času. Pozor! Če boste šli k spovedi v spovednico, si pred vstopom razkužite roke, ko pa izstopite iz spovednice pustite za seboj vrata široko odprta, naslednji malo počaka, da se spovednica prezrači, šele nato vstopi. Pred spovednico naj ne bo vrste — prihajajte posamezno.

MAŠNI NAMENI

NED – 14.3., papeška
4. postna nedelja
Matilda, kraljica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Ivana Rojnika —oblet.

PON – 15.3.
Klemen, redovnik
17.00 za +starše, brate in sestre družine Tekavc

TOR – 16.3.
Hilarij Oglejski, škof
17.00 za +Tomaža Lončarja –oblet. in vse Drčeve

SRE – 17.3.
Jedrt (Jerica), devica
17.00 za +starše Antonijo in Miha Štrajhar –oblet.

ČET – 18.3.
Ciril Jeruzalemski, škof
17.00 za +Andreja Urankarja –oblet.

PET – 19.3.
Jožef, Jezusov rednik
Začetek Tedna družine
7.30 za +Jožija Planjška (god)
17.00 Križev pot—za naše družine
Za +Ivana Rančigaja

SOB – 20.3.
Klavdija, mučenka
17.00 za +Pavlo –oblet. In Viljema Natek

NED – 21.3. — tiha
5. postna nedelja
Nikolaj iz Flue
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Franca Turnška—30. dan.
Pri obeh mašah spoveduje g. Pirnat A

V tem tednu: Še vedno verouk na daljavo
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci—veroučenci, ki so zdaj skupaj v razredu. V cerkvi je še prostor!

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž