Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.« Odgovóril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.« (Mr 3,32–35)
BESEDA O BESEDI
DAR SVOBODE IN DOLŽNOST ODGOVORNOSTI Mr 3, 20–35
Nemalokrat slišimo očitek, zakaj Bog dopušča toliko hudega na našem svetu. V teh časih predvsem vse, kar je povezano s korona virusom. S svojo vsemogočnostjo bi vse to vendar lahko preprečil! Tudi to je stara »zgodba«, katere začetek je iskati v poročilu o prvem grehu v raju. Bog je ustvaril človeka »po svoji podobi«, kot bitje, obdarjeno s svobodno voljo, ker ni maral imeti poslušnega robota. Svoboda je neprecenljiv dar, hkrati pa tudi velika odgovornost. »Samo v človeških dušah se še bije boj med dobrim in zlim, samo tu je še mogoče vesolje izpopolniti ali pokvariti,« piše dr. Janez Janžekovič. »Svoboda nam ni bila dana v pogubo, marveč zato, da bi mogel človek doseči najvišjo možno stopnjo sreče, namreč zavest, da si je svojo srečo nekoliko tudi sam zaslužil.«
Človek sebi in drugim pripravlja najhujšo nesrečo, če dar svobode zlorablja, uporablja neodgovorno. Sam pri sebi in tudi pri drugih, posebno pri tistih, ki ne odločajo le o sebi, ampak tudi o drugih, pogosto zasledimo neko lahkomiselnost in brezskrbnost, v kateri se malo ali nič ne oziramo na posledice svoje odločitve. Velikokrat je vse podrejeno kapitalu ali drugim interesom. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je edini trdni temelj morale (in s tem urejene družbe) zavest odgovornosti za svoja dejanja pred vestjo, pred družbo in predvsem pred Bogom. Tega vsega pa sodobnemu človeku resnično manjka.
»Zavest odgovornosti pred Bogom daje človeškemu življenju tisto zadnjo resnost, ki odločanje v dobrem in slabem pokaže v vse drugačni luči,« piše pokojni nadškof Alojzij Šuštar. »Kjer se ljudje ne zavedajo svoje odgovornosti pred Bogom, sčasoma kaj lahko pozabijo tudi na svojo odgovornost pred lastno vestjo in pred družbo.« Človek sebi in drugim pripravlja najhujšo nesrečo, če dar svobode zlorablja, uporablja neodgovorno. Sam pri sebi in tudi pri drugih, posebno pri tistih, ki ne odločajo le o sebi, ampak tudi o drugih, pogosto zasledimo neko lahkomiselnost in brezskrbnost, v kateri se malo ali nič ne oziramo na posledice svoje odločitve. Velikokrat je vse podrejeno kapitalu ali drugim interesom. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je edini trdni temelj morale (in s tem urejene družbe) zavest odgovornosti za svoja dejanja pred vestjo, pred družbo in predvsem pred Bogom. Tega vsega pa sodobnemu človeku resnično manjka.
»Zavest odgovornosti pred Bogom daje človeškemu življenju tisto zadnjo resnost, ki odločanje v dobrem in slabem pokaže v vse drugačni luči,« piše pokojni nadškof Alojzij Šuštar. »Kjer se ljudje ne zavedajo svoje odgovornosti pred Bogom, sčasoma kaj lahko pozabijo tudi na svojo odgovornost pred lastno vestjo in pred družbo.« (po: S. Čuk, Misli srca)
10. nedelja med letom
GOSPOD, TI NAS POZNAŠ
Gospod, ti nas poznaš: radi bi ljubili, pa ne znamo; radi bi bili ljubljeni,
pa nismo sposobni sprejemati ljubezni;
radi bi pripravljali veselje, pa tolikokrat drugim prinašamo žalost.
Vse to nam povzroča bolečino in trpljenje. Pomagaj nam v naši nemoči!
Prosimo pa te tudi, da ostane naše srce takšno, kot je: občutljivo in ranljivo in z večjim hrepenenjem po ljubezni, pa čeprav nam je zaradi tega pogosto težko.
Ne pusti, da bi postalo ravnodušno in neobčutljivo – zakaj samo tako lahko drug drugega razumemo, drug drugega srečamo in smo blizu drug drugemu –
in zaslutimo, kaj si Ti – večna Ljubezen. Metka Klevišar
ORATORIJ 2021 NA GOMILSKEM
Sicer z današnjo nedeljo nima kakšne posebne povezave, bo pa imel, če mu boste danes posvetili kaj časa, se z otroki kaj pogovarjali o njem , ali pa kaj zmolili, da bi ga v teh okoliščinah lepo speljali, pa za animatorje, ki se že zavzeto pripravljajo na zahtevno poslanstvo.
Verjetno že veste, da bo v letošnjem letu osrednji oratorijski lik blaženi Carlo Acutis. Gre za prav posebnega in sodobnega svetnika, saj je verjetno edini med njimi, ki se lahko pohvali, da je v prostem času rad – programiral. Carlo je pri 15 letih umrl šele leta 2006. Po eni strani je bil običajen najstnik, ki je imel rad računalnike in gledal filme. Po drugi strani je bil v marsičem izjemen. Zaradi njegovega globokega odnosa z Bogom, žive vere, dobrosrčnosti in čudežev, ki se dogajajo po njegovi smrti, so ga ljudje že kmalu prepoznali za svetnika. Za blaženega je bil razglašen lani, 10. oktobra 2020.
Molitev za novoposvečenega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral in posvetil, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Škofovo geslo: Oče, poveličaj svoje ime! Jn 12,28
Naslovljeno na vas
Osem dni po prazniku svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev praznik srca Jezusovega. Pri češčenju Jezusovega srca jemljemo njegovo telesno srce kot naravni simbol ali znamenje nečesa globljega in obenem obsežnejšega, kakor pa le del Kristusovega telesa – kot simbol, ki nam postavlja pred oči vso ljubezen, s katero nas je Kristus ljubil zlasti v urah svojega trpljenja in darovanja do konca. Še danes je njegova ljubezen do nas enaka.
Častiti srce Jezusovo se torej pravi častiti Jezusovo osebo pod vidikom njegove odrešenjske ljubezni. To pobožnost je priporočil Jezus sam v tistem obdobju zgodovine Cerkve, ko je bila preveč poudarjena razumska vera, zanemarjena pa ljubezenska povezanost človeka z Bogom. (po: Molimo s Cerkvijo, leto B)
YOUCAT – katekizem za mlade: Ali je lahko kristjan popoln individualist?
Ne, kristjan ne more nikoli biti popoln individualist, kajti človek ima že po naravi družbeno razsežnost. (KKC 1877–1880, 1890–1891)
Vsak človek ima mater in očeta; sprejema pomoč od drugih in je dolžan pomagati ter razvijati svoje talente v dobro vseh. Ker je človek »podoba« Boga, na neki način odseva Boga, ki v svoji globini ni osamljen, temveč je troedini (in s tem življenje, ljubezen, dialog in izmenjava). Ljubezen je konec koncev osrednja zapoved za vse kristjane; po ljubezni smo v globini in v osnovi napoteni drug k drugemu: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (Mt 22,39)
OBNOVA IN DOPOLNITEV ZVONJENJA PRI ŽUPNIJSKI CERKVI
Že dalj časa se kaže potreba po obnovi (v glavnem zamenjavi ) naprav za avtomatsko zvonjenje na elektriko. Da bi še kaj izboljšali kvaliteto zvonjenja, smo dobili presojo strokovnjaka, ki je ugotovil, da je med velikim železnim zvonom in malim bronastim prevelik glasovni razpon, ki ga drugi železni zvon ne more premostiti. Namesto njega bi morala biti dva, da bi bilo zvonjenje lepo tudi za bolj občutljiva ušesa. Predlagana je bila nabava dveh bronastih zvonov namesto tega manjšega železnega. Na sestanku cerkvenih ključarjev—gospodarskega sveta naše župnije 17. maja je bilo dogovorjeno, da gremo v to. V zadnjem času so cene kovin, ki sestavljajo bron, zelo poskočile, pa smo dobili še ponudbo po stari ceni in smo se odločili zanjo. Iz livarne v Žalcu pa naj bi jih dobili jeseni. V tem času pa boste na potezi dobrotniki, ki doslej še niste nikoli odpovedali in zagotovo tudi tokrat ne boste.
Bogu v čast, ljudem v veselje!
MAŠNI NAMENI
NED 6.6.
10. nedelja med letom
Norbert, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Antona Kovačiča (r. d.) in starše Virant in Kovačič
PON – 7.6.
Robert, opat
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
Ves junij vrtnice
TOR – 8.6.
Viljem, škof
19.00 za +Ferdinanda Orožima in vse Jakovčeve
SRE – 9.6.
Primož in Felicijan, mučenca
19.00 za +Konrada Borštnerja
ČET – 10.6.
Edvard, duhovnik
17.00 za +Marijo in Albina Stepišnik ter sina Binija (v Šentrupertu)
PET – 11.6.
SRCE JEZUSOVO
19.00 za +Ivana Krsnika, sina Mladena in sestro Marijo Stepišnik
SOB – 12.6.
Srce Marijino
19.00 za +Jožico –oblet. in Ivana Vaš
NED 13.6.
11. nedelja med letom
Anton Padovanski, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Turka
Sklep veroučnega leta
V tem tednu: bo praznik Srca Jezusovega, priprava na sklep veroučnega leta /vsaj do srede morajo biti spričevala pri veroučiteljih/.
V nedeljo ne bo sv. maše v Šmatevžu—zaradi omejite premalo prostora v cerkvi. Namesto procesije pa bo v župnijski cerkvi kratko češčenje.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodilo: razkuževanje rok, nošenje mask, razdalja 1,5 m, razen za člane istega gospodinjstva. Sprostilo se je tudi na področju petja pri bogoslužju.
Ministranti: Ana in Jaka Srebočan
Bralci Božje besede v nedeljo: I. Majda Jelen, Elza Vasle, II. Petra Rančigaj, Marko Vasle
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž