Oznanila – 27. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Rekli so: »Mojzes je dovôlil napisati ločitveni list in jo odsloviti.« Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapústil očeta in mater in se pridrúžil svoji ženi in bosta oba eno telo. Tako nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« (Mr 10,4–9)

BESEDA O BESEDI

POSVEČENA SKUPNOST Mr 10,2–16

Po Božji podobi ustvarjen človek je narejen tako, da ne more biti sam. V človeškem srcu je ljubezen, iskra podobnosti z Bogom, saj ljubezen povezuje med seboj tri Božje osebe. Ljubezen vedno potrebuje nekoga, da se mu razodene. Večina ljudi na svetu ima »poklic«, da ob svojem času, ko dosežejo duševno in telesno zrelost, osnujejo skupnost, ki ji pravimo družina. O družini je bila napisana cela gora knjig in izrečenih je bilo veliko lepih in globokih misli. Temeljna pa je ta, ki smo jo slišali v prvem berilu in jo je Jezus navedel pred farizeji: »Zaradi tega (zaradi ljubezni, medsebojne privlačnosti) bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.« Iz ljubezni, ki jo nosi v svojem srcu, in iz potrebe, da bi to ljubezen nekomu dal, v zameno pa bi od njega prejel ljubezen, zrel človek zapusti družino, v kateri se je rodil in kjer je odraščal.
V družini ima vsakdo svoje poslanstvo in nalogo. Mož naj bi bil modra glava družine, žena pa njeno srce, ki s svojo prirojeno nežnostjo prinaša v družinsko skupnost toplino, brez katere ni zdrave rasti. Otroci naj bi s hvaležnim in učljivim srcem posnemali vse dobro, kar na starših vidijo. Krščanski zakonci imajo pravico in dolžnost, da vsak zase in drug za drugega prosijo Boga, naj v njih okrepi milost zakramenta svetega zakona. To ni enkrat za vselej sklenjeni obred, ampak neusahljivi vir milosti in moči, ki se mora stalno obnavljati. Otrok raste ob različnih vplivih, predvsem svoje domače družine. Dr. Anton Trstenjak piše: »Večine lastnosti, ki oblikujejo njegov značaj, se otrok naleze že zgodaj v domači hiši, v družini od staršev pa tudi od drugih članov družine. Glavni vpliv, s katerim starši oblikujejo svoje otroke, ni namerna vzgoja, temveč njihovo vsakdanje ravnanje in govorjenje, pri katerem niti ne mislijo, da z njim vplivajo na otroke. Mirno lahko rečemo: glavni zgled, s katerim starši otroka vzgajajo, ni v tem, kaj delajo, kaj govorijo, marveč v tem, kaj in kakšni so.« (po: S. Čuk, Misli srca)

27. NEDELJA MED LETOM – ROŽNOVENSKA

Molitev rožnega venca v oktobru
Obnovimo in poživimo osebno in skupno molitev rožnega po družinah.
V župnijski cerkvi se vsak da (razen zelo redkih izjem); pa ste zato zlasti v oktobru vabljeni, da pridete v cerkev 15 minut, ali vsaj nekaj minut pred sv. mašo, da boste lahko sodelovali pri skupni molitvi rožnega venca
Posebno starejšim bo v pomoč skupna molitev ob radiu Ognjišče ali TV Exodus.

Cerkveno učiteljstvo je podpiralo in še podpira to molitev ter vernike vzpodbuja, naj radi molijo rožni venec. In to so voditelji Cerkve tudi delali. Pa ne le z besedami, ampak najprej s svojim zgledom. Papež Janez XXIII. Je vsak dan zmolil vse dele rožnega venca. Dejal je: »Petnajst rožnovenskih skrivnosti je petnajst oken, skozi katera v Božji luči gledam vse, kar se dogaja na svetu.« Njegov naslednik, papež Pavel VI. je rekel, da je rožni venec »povzetek celotnega evangelija« in je zato »šola evangeljskega življenja«. Papež Janez Pavel II. pa je bil nasploh neločljivo povezan s to molitvijo. Izdal je posebno apostolsko pismo »Rožni venec Device Marije«, s katerim je, poleg treh običajnih starodavnih delov rožnega venca, uvedel še četrti, t. i. »svetli del rožnega venca«, v katerem povzema Jezusovo javno delovanje. Tako rožni venec sedaj dejansko povzema celotni evangelij.
Tudi vsi mi smo povabljeni, da damo priložnost, da v mesecu oktobru v naši sredi še bolj oživimo to molitev. Naj nam pomaga poglobiti našo vero. (po: J. Kužnik)

Verujem, da je bistvenega pomena to:
»Žena, glej tvoj sin – sin, glej tvoja mati!« kar je izrekel na križu umirajoči Gospod; to naročilo danes ponavlja meni, uresničilo pa se je v trenutku oznanjenja.
Zato zvest izročilu Cerkve pridružujem svoj glas množici, ki uresničuje tvojo preroško napoved: »Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi!«
In nenehno ponavljam molitev grešnikov in svetnikov: Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.« Jacques Loew

Naslovljeno na vas

SVETI ZAKON – PREVEČKAT OSTAJA ZAKOPAN ZAKLAD

Božja beseda današnje nedelje nam razodeva Božji načrt o odnosu med možem in ženo. Poudarja, da gre za vseživljenjsko skupnost ljubezni. Jezus Kristus je dal vedeti, kako pomemben je sam vstop v to skupnost. Zato je dal, da je v Cerkvi med sedmimi izviri Božjih darov — zakramenti, tudi zakrament sv. zakona s katerim posveti ljubezen zakoncev na dan poroke. Kakšen pomen daje vstopu v zakonsko skupnost je pokazal tudi z udeležbo na svadbeni gostiji v Kani Galilejski. Poroka odpira vsem, ki živijo kot mož in žena, dostop do zakramenta sprave, sv. obhajila, botrstva, …
Pri pripravi na krst otroka so starši, ki živijo v izvenzakonski skupnosti povabljeni, da se poročijo. Večina jih izjavi (predpostavljam, da iskreno), da ima namen v bližnji prihodnosti to storiti, a pri večini tega koraka ni in ni.
Za mamico, ki je srce družine, gotovo ni prijetno, da ima drugačen priimek kot vsi ostali člani njene družine. Besedi »partner«, »partnerica« sta sposojeni iz poslovnega področja, kjer so odnosi na osnovi koristi, ne pa ljubezni.

Danes se mnogi bojijo sprejeti dokončno odločitev, ki bo vplivala nanje za vse življenje, ker se jim zdi to nemogoče … »Skupaj bova ostala, dokler bo najina ljubezen trajala …« Ampak kaj razumemo pod besedo »ljubezen«? Zgolj čustvo, psihofizično stanje? … Verjetno ne želite graditi na pesku čustev, ki pridejo in odidejo, ampak na skale prave ljubezni – ljubezni, ki prihaja od Boga … Ne smete dovoliti, da vas osvoji »kultura začasnosti«. Ta strah pred »za vedno« lahko ozdravite s tem, da se vsak dan izročite Gospodu Jezusu. Tako vaše življenje postaja vsakodnevna duhovna pot, sestavljena iz korakov, drobnih korakov, korakov vajine skupne rasti. papež Frančišek

Nova zvonova za župnijsko cerkev na Gomilskem
Bosta bronasta in bosta nadomestila sedaj manjšega jeklenega in tako premostila glasovni razpon med velikim-jeklenim in starim-bronastim. Tehtala bosta ca 720 kg in 370 kg. prvi F, drugi A.
Velik strošek bo še vsa potrebna oprema in naprave za avtomatsko zvonjenje, pritrkovanje (ki naj bi bilo potem zelo lepo), bitje ure, …
Župnija Gomilsko prosi za vaš dar—prispevek v ta namen. Lahko tudi nakažete TRR Župnija Gomilsko: NOVA KBM SI56 0400 1004 8653 831 namen: za zvonove. Bog povrni vsem, ki ste že darovali!
Prosimo še druge, pridružite se jim.

MAŠNI NAMENI

NED – 3.10. rožnovenska
27. nedelja med letom
Gerard, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Stanislava Mežnarja (v Šentrupertu)

PON – 4.10.
Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj
19.00 za +Frančiško (god, oblet.) in Jožefa Rožič

TOR – 5.10.
Marija Favstina, redov.
19.00 za +iz družine Javoršek

SRE – 6.10.
Bruno, ustanovitelj kartuzijanov
19.00 za +Ivana Sorčana

ČET – 7.10.
Rožnovenska M. Božja
17.00 za +Katarino in Silvota ter ostale Korunove (v Šentrupertu)

PET – 8.10.
Benedikta, mučenka
19.00 za +Ivanko Vadlan –30. dan

SOB – 9.10.
Dionizij, škof, mučenec
19.00 za +Marijo –oblet. in Ivana Knez

NED – 10.10.
28. nedelja med letom
Florencij, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Vaša—oblet.

V tem tednu:
Verouk: veroučno leto se je komaj prav začelo, a je bilo že precej izostankov zaradi izolacije. Tisti, ki manjkate se kaj informirajte pri sošolcih, birmanci pa naj izkoristijo čas za učenje molitev in učnih obrazcev
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT.
Dežurni ministranti: Zala Jelen, Hana Rančigaj
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Magda Šalamon; II. Simeona Rakun, Petra Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas