Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« (Jn 20,26–30)
BESEDA O BESEDI
»MOJ GOSPOD IN MOJ BOG« Jn 20,19–31
Učenci so zapustili Gospoda med njegovim trpljenjem in so se čutili krive. Toda ko jih je Jezus srečal, jim ni naredil dolge pridige. Njim, ki so bili ranjeni v svoji notranjosti, pokaže svoje rane. Tomaž se jih lahko dotakne in odkrije ljubezen, odkrije, koliko je Jezus trpel zanj, ki ga je zapustil. V teh ranah se nas dotakne z roko nežna Božja bližina. Ko Tomaž, ki je prišel z zamudo, objame usmiljenje, preseže druge učence: ne veruje samo v vstajenje, ampak tudi v brezmejno Božjo ljubezen. In izreče najenostavnejšo in najlepšo veroizpoved: »Moj Gospod in moj Bog!«. Glejte, to je vstajenje učenca: zgodi se, ko njegova krhka in ranjena človeškost vstopi v Jezusovo človeškost. Tam se razblinijo vsi dvomi, Bog postane moj Bog, tam znova začnemo sprejemati sebe in ljubiti svoje življenje. – Na praznik Božjega usmiljenja nas najlepše oznanilo doseže po učencu, ki je prišel kasneje. Samo on je manjkal, Tomaž. Toda Gospod ga je počakal. Usmiljenje ne zapusti tistih, ki zaostanejo. – Naučimo se od zgodnje krščanske skupnosti, ki jo opisuje knjiga Apostolskih del. Prejela je usmiljenje in je živela z usmiljenjem.: »Vsi verniki so … imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval.« To ni ideologija, to je krščanstvo. – Potem ko je sveta Favstina srečala Jezusa, je napisala: »V trpeči duši moramo videti Jezusa Križanega in ne parazita ali breme … [Gospod], daješ nam možnost, da bi se vadili v delih usmiljenja, mi pa se vadimo v sodbah.« – Sama se je nekega dne pritoževala Jezusu, da izpademo naivni, če hočemo biti usmiljeni. Rekla je: »Gospod, pogosto izkoriščajo mojo dobroto.« Jezus pa na to: »Nič zato, moja hči, naj te ne skrbi, samo ti bodi vedno usmiljena z vsemi.« Z vsemi: ne mislimo samo na svoje interese, na posebne interese.
Danes Jezusova razorožena in razorožujoča ljubezen prebuja srce učenca. Tudi mi kakor apostol Tomaž sprejmimo usmiljenje, rešitev sveta. In udejanjajmo usmiljenje: samo tako bomo znova zgradili boljši svet. (po: E. Mozetič)
2. velikonočna nedelja – bela – ned. Božljega usmiljenja
Vera je Božji dar. Vera je milost. Rane, ki jih je Tomaž videl in otipal, so ga le razpoložile in pripravile, da se je odprl in zaupal vstalemu Odrešeniku. Tomažev dvomljivi in kritični duh daje trdno utemeljenost tudi naši veri v vstalega Zveličarja. Mi verujemo v Vstalega, ker zaupamo v pričevanje očividcev – apostolov, ki imajo dokaze za svojo vero. Nočemo biti podobni pismoukom in farizejem, ki so imeli mnogo dokazov za Kristusovo božanstvo, in vendar niso verovali. Za verovanje nam niso dovolj samo dokazi. Farizeji so celo nasprotno, kljub mnogim čudovitim delom, ki jih je Jezus storil, še bolj oslepeli in ostali zakrknjeni v neveri. Zato je Jezus tudi Tomažu očital, da se je preveč zanašal na osebna izkustva, premalo pa na njega samega in na pričevanje očividcev, in blagroval tiste, ki verujejo Besedi in pričam.
Do vere gre pot le prek križa. Tomaž je iskal in našel pot k veri preko ran na Križanem. V tem se močno razlikuje od nas. Križ – pa naj bo to Kristusov ali tisti, ki ga mora nositi vsak izmed nas, nas velikokrat odbija in nam jemlje vero. Sprašujemo se, kako more Bog dopustiti trpljenje ali preslišati vpitje ubogih. Tomaž je našel pot k veri, ker je sprejel stvarnost križa in globine ran, ki jih je ta križ prinesel.
Bratje in sestre, molimo drug za drugega, da bomo vsi jasno gledali na življenje z vero. Z njo sprejemali vse križe in rane ter vero preko tega vsak dan znova tudi krepili. Tako bomo postajali žive priče Vstalega in njegove neskončne ljubezni tudi v današnjem svetu. (po: Bogoslužno leto B)
Prav je, da se danes spomnimo —tudi pri obeh sv. mašah, da v tem tednu vstopamo v zadnji mesec priprave na prvo sv. obhajilo, ki bo v naši župniji v nedeljo 12. maja. Še prej bo prva sv. spoved bodočih prvoobhajancev. 20 otrok se pripravlja na zlati dan njihovega življenja, z njimi naj bi se tudi 20 njihovih družin, pa tudi vsa župnijska družina ali občestvo. Vsi župljani, ki so nam pri srcu ti dragi otroci in prihodnost župnije.
Teden kasneje pa bomo vstopili v zadnji mesec priprave na sv. birmo, ki bo na binkošti, 19. maja in na s slovesnostjo povezan škofov obisk. 24 je kandidatov za prejem zakramenta potrditve v veri in sprejetja poslanstva kristusovega pričevalca. Tu je dobra priprava še potrebnejša, da bi bili sposobni sprejeti neprecenljivi Božji dar, in da ga ne bi potem zapravili. Molimo!
Naslovljeno na vas
Zelo pomenljivo je to, kar navaja evangelij, da je Jezus med svojimi prikazovanji apostolom, zbranim v dvorani zadnje večerje, večkrat ponovil pozdrav ‘Mir vam bodi!’ Tradicionalni pozdrav, s katerim se zaželi mir, ‘shalom’, postane tukaj nekaj novega. Postane dar tistega miru, ki ga lahko samo Jezus da, saj je sad njegove korenite zmage nad zlom. ‘Mir’, ki ga Jezus ponuja svojim prijateljem, je sad Božje ljubezni, ki ga je pripeljala do smrti na križu, do prelitja svoje krvi, kot ponižnega in krotkega Jagnjeta, ‘polnega milosti in resnice’ (Jn 1,14). Sedaj je jasno, zakaj je sv. Janez Pavel II. hotel imenovati to prvo nedeljo po veliki noči, nedeljo Božjega usmiljenja, in to s točno določeno podobo Kristusove prebodene strani, iz katere prihajata kri in voda, kakor to pričuje apostol Janez, ki je to videl (prim Jn 19,34-37). Jezus je vstal in od Njega živega izvirata velikonočna zakramenta krst in evharistija. Kdor k njima pristopi z vero, prejme dar večnega življenja.
Sprejmimo dar miru, ki nam ga ponuja vstali Jezus, ter pustimo, da nam napolni srce s svojim usmiljenjem! (Benedikt XVI.)
Molitev družine
Gospod, ti veš, da nimamo časa.
Oče in mati sta zelo zaposlena. Otroci prihajajo domov pozno.
Oče in mati sta utrujena in izžeta. Otroci so željni pozorne ljubezni.
Ni vse tako, kot bi moralo biti. Morda res nismo lačni, slabo oblečeni ali brez doma. Smo pa utrujeni, razočarani in razboleli.
Toda ti, Gospod, ti lahko naš vsakdan spremeniš. V temnih dnevih lahkos svetlobo tvoje luči zažari novo življenje.
Zaupamo, da lahko napolniš naš dom z veseljem, srečo in ljubeznijo,
če ti le dovolimo vstopiti.
Vabimo te v našo družino, hočemo ti dati dom v njej.
Danes začenjamo delati prostore miru, sprave in odpuščanja,
da ti pokažemo, da mislimo resno.
Nič in nihče nas ne bo ločilod tvoje ljubezni, Gospod.
Ena družina bomo. Eno srce v Božjem srcu.
Pridi torej, Gospod, pridi v našo družino!
sv. Mati Terezija iz Kalkute
MAŠNI NAMENI
NED. – 7.4.
Ned. Božjega usmiljenja
Janez Krstnik de la Salle, duhovnik, redov. ustan.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Antona Šlandra, vse Koprivove
PON. – 8.4.
Maksim in Timotej, mučenca
19.00 za +Ido Lazar
TOR. – 9.4.
Maksim Aleksandrij., šk.
19.00 v čast Svete družine
Slavljenje – Bog je Ljubezen
SRE. – 10.4.
Domnij (Domen), škof, mučenec
19.00 za +Karla Semprimožnika
ČET. – 11.4.
Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Marijo Rojnik
PET. – 12.4.
Zenon Veronski, škof
19.00 za +Jožeta Zupančiča
SOB. – 13.4.
Ida, redovnica
19.00 za +Elizabeto –oblet. in Franca Obreza ter Jureta Bogataja
NED. – 14.4.
3. velikonočna ned.
Lidvina, devica
Začetek tedna molitve za duhovne poklice
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Viktorijo Zmrzlak
Družinska sv. maša z birmanci
11.15 v Grajski vasi krst Zoje Topovšek
V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 19.45 uri. Vabljeni!
Sestanek za starše birmancev bo v četrtek ob 17.30 uri v Domu srečanj.
Dežurni ministranti: Manca Glušič, Nika Ledinšek
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Sonja Mandelc; II. Barbara Cijan, Lara Natek
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.