Zaključek Oratorija in župnijski dan

 

Za nami je že drugo praznovanje župnijskega dne, ki se je začelo takoj po sv. maši, namenjeni zaključku Oratorija 2012. S strani animatorjev je bilo poskrbljeno za čudovito vzdušje in spontano vključenost v bogoslužje, nad katerim so bili vsi navdušeni. Starši so svoje otroke spoznali tudi z druge plati, njihove misli so bile prav gotovo prežete z zahvalami za tovrsten dar. Različna čustva so si podajala roke in včasih kar nisi mogel verjeti, da je mogoče doživeti toliko radosti. Tudi ganljivost je našla svoje mesto ob kakšni izrečeni besedi, pesmi in celo plesu ob izpovedi vere. Bilo je moč opaziti otroka z zaprtimi očkami, pesmijo na ustih in z rokami v zraku. Oratorij daje posebne vsebine in pristope, ki so zelo blizu odraščajočemu otroku. Veliko prostora je za spontanost. Otroci spoznajo, da je kljub natančnemu načrtovanju potrebna prilagodljivost situaciji in uvidevnost do bližnjega. Z eno besedo: ljubezen do bližnjega. Veliko jo je bilo čutiti! Že sama letošnja vsebina Oratorija je bila zelo pomenljiva. »Grem jaz«, je napis na majicah, ki je nagovarjal k požrtvovalnosti, k drži »ne stati ob strani«, dati svoje talente na razpolago, biti pripravljen pomagati in poprijeti za katerokoli delo. Kot  sv. Marija Dominika Mazzarello, ustanoviteljica redovne družbe hčera Marije Pomočnice ali po domače, salezijank. Posamezne izjave otrok in fotografije govorijo v prid koristnosti tovrstnih aktivnosti. Slišati je bilo veliko pohval glede organizacije in izvedbe Oratorija, kar je prav gotovo dobra motivacija za naprej. G. župnik je svoje navdušenje izražal skozi lepo izpeljane duhovne misli. Prav gotovo v želji, da bi takšni dogodki ne bili samo stvar trenutka, ampak da bi prispevali k oblikovanju mladega človeka, njegovi drži in ki bi dejansko poskušal tako tudi živeti.

Zaradi napovedane vročine je bil pred Domom srečanj postavljen šotor, ki je  vabil pod svoje okrilje in začelo se je praznovanje župnijskega dne. Žejo smo tešili z ravno prav ohlajeno pijačo. Sprva je najbolj prijala voda in domač sok. K jedači, slastnemu pecivu in potici, pa se je kasneje že prilegel kakšen kozarček vina. Udeleženci Oratorija so si lakoto tešili s hot dogi, žejo pa gasili predvsem z domačim sokom. Za uvod v praznovanje župnijskega dne so animatorji pripravili krajši program. Na kitaro je igrala obetavna mlada glasbenica Melanija Hadolin, ki že prejema priznanja, z breackdanceom je prisotne navdušil pogumni Tilen Sorčan. Za sproščenost in prijetno vzdušje so s plesom najbolj poskrbeli animatorji skupaj s štirimi Poljaki, ki so prejšnji večer naključno potrkali na vrata župnišča in prosili za prenočitev. Eden od njih, duhovnik Adam, je ob tej priložnosti somaševal. S kolesi so se 2. 7. iz mesta Pyskowice (kakšnih 200 km od Katowic), odpravili proti Rimu, kamor nameravajo prispeti med 15. in 16. 7. Tisti večer so se ustavili ravno pri nas. Skoraj nihče ni mogel verjeti, da je to bilo nenačrtovano. Za poljske kolesarske romarje in za nas je bilo to prav posebno doživetje.

Vzdušje je bilo enkratno. Zbrane je nagovoril g. župnik, Martin Cirar, ki je poudaril, da je druženje zelo pomembno, še posebej v teh časih. V teh dneh mineva štirideset let od njegovega prejema zakramenta sv. mašniškega posvečenja in v ta namen smo mu izrekli čestitke. Ob opoldanskem zvonjenju smo skupaj zapeli »Je angel gospodov«. Ob tej priložnosti smo javno objavili odprtje spletnih strani naše župnije, ki so namenjene približevanju župnijskega občestva in seznanitvi z delom in dejavnostmi, ki potekajo v župniji. Ker spletne strani predstavljajo enega izmed sodobnih načinov povezovanja in približevanja župljanov ter negovanja občutka pripadnosti, smo se tudi mi odločili za ta pristop. Tako se bomo lahko vsi kadarkoli seznanili z najaktualnejšimi dogodki in oznanili ter prispevki, ki so stalnica in govorijo o versko kulturnem izročilu naših prednikov. Tudi tisti, ki so domače kraje zapustili iz različnih razlogov, bodo lahko v stiku z njo in posredno tudi z župljani. V tem primeru je to še posebej dobrodošlo. Prav gotovo je to doprinos k večji prepoznavnosti in odprtosti župnije. Lahko je nagovor tistim, ki so se oddaljili, ki iščejo smisel življenja, ali tistim, ki ne vedo kako se približati. Ne nazadnje je lahko kakšen podatek iz domače župnije in njenih krajev jeziček na tehtnici, ko se odločamo, kje splesti gnezdo ali preživeti jesen življenja.  Razvoj dogodkov bo sproti pokazal kako lahko prednost takšnega medija izkoristimo za še večje doprinose. Predvsem pa je pomembno, da jo lahko soustvarjate tudi vi, saj nam lahko pišete, ali pošljete kakšen prispevek, ki govori o vaših doživljajih. Idej imamo ogromno, odprti smo tudi za vaše. Poskrbeli smo tudi za lektoriranje, ki ga bomo poskušali v celoti udejanjati. Skupaj delajmo na tem, da bodo to naše spletne strani! Šele tako bo dosežen namen.

Smo v času novih maš, ki jih je letos bilo samo sedem. Kot pravi p. Branko Cestnik v zadnji številki tednika Družina, pa je preko 5000 mladih animatorjev na oratorijih, 9000 sodelavcev Karitas in okrog 12000 članov ŽPS in tudi takšnih številk v zadnjih sedemdesetih letih ni bilo. K vsemu temu dajemo prispevek tudi v naši župniji. Ne nazadnje tudi s sodobnim načinom komuniciranja, česar celo v bližnji preteklosti ni bilo moč zaznati v veliki meri.

Vsi udeleženci praznovanja župnijskega dne smo bili  zadovoljni in srečni. Slišati je bilo stavek, ki govori temu v prid: »Ali nam ni še vendarle lepo!« Imeli smo veliko priložnosti za pogovor in razpravljanje ter obujanje spominov. Enotni smo si bili, da manjka tovrstnih druženj. V tem času lahko vsakdanje skrbi potisnemo malo na stran, ko pa se vendarle moramo z njimi soočiti, jih prav gotovo lažje rešujemo. Spremljal nas bo občutek, da smo skupnost, v kateri lahko najdemo svoj prostor ob različnih priložnostih. Tudi, ko rabimo mir, postanek, razmislek, pomoč bližnjega, pogovor,…

V delo smo bili vključeni vsi člani ŽPS, eni neposredno, drugi posredno, saj je bilo čutiti njihovo podporo. Pa tudi veliko ostalih je priskočilo na pomoč. Nemogoče je vse poimensko našteti. Pa vendar bi se iz tega mesta radi zahvalili predvsem g. in ge. Cizej, g. Lončarju, g. Novaku, g. Podbregarju, g. Rožiču, PGD Gomilsko in PGD Grajska vas ter vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo preživeli nekaj prijetnih uric. Vsak, na videz še tako majhen prispevek, je vreden zlata in zahvale. Kot da bi nas vse navduševal zgled letošnje oratorijske junakinje, ki s sloganom: »Grem jaz«, nagovarja k aktivnemu prevzemanju pobud in odgovornosti v življenju.

Nasvidenje na tretjem župnijskem dnevu!

Marija O. in Marija R.

Gomilsko, julij 2012

Komentiranje zaprto.