Oznanila za 31. teden 2012

BESEDA ŽIVEGA BOGA
Andrej mu reče: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebcev in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus pravi: »Velíte ljudem sesti!« Bilo pa je na onem kraju mnogo trave. Možje so torej posedli, kakih pet tisoč po številu. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče; prav tako tudi rib, kolikor so hoteli.           (Jn 6,8–11)

BESEDA O BESEDI
JEČMENOV KRUH   (Jn 6,1-15)

Zakaj  je množica, ki jo opisuje današnji evangelij, postala lačna? Zato, ker je šla za Jezusom. Če bi ti ljudje ostali na svojih domovih, bi si lahko prav gotovo privoščili redni obrok večerje. Moč Jezusove besede in izrednost njegovih dejanj pa jih je dvignila na noge in spravila od doma. Šli so za njim na goro, ga poslušali – in postali lačni.
Odpraviti se dandanes za Jezusom pomeni za marsikoga nekaj podobnega. Morda ne bo ravno lačen, toda rezan mu bo manjši in tanjši kos kruha. Dodeljeno mu bo nižje delovno mesto, kot bi ga po svojih šolah, sposobnostih in prizadevanjih zaslužil. Mesto, ki bi po vsej pravici šlo njemu, bo dobil  nekdo, ki je pri tistih, ki o mestih in dohodkih odločajo, drugače zapisan. Zraven tega bo morda še moral poslušati, da zaostaja za časom, da še ni spregledal … Prav mu bodi, zakaj pa hodi za Jezusom!
Naj ne bo zaskrbljen! Jezus misli nanj. Ne bo ga sicer posadil za bogato pogrnjeno mizo, obloženo z zrezki, narezki, poticami in podobnimi dobrotami. Na travo mu bo velel sesti, z ječmenovim kruhom in suhimi ribami mu bo postregel. Toda obojega bo na pretek, da bo še ostajalo. Jezus naših želodcev ne razvaja. Odmerja jim, kar ve, da potrebujejo. Zato pa toliko bolj skrbi za duhovno hrano. Deležen je bo, kdor se bo potrudil zanjo. Sposoben mora biti odtrgati se od doma, od založene shrambe in obložene mize. Pripravljen mora biti povzpeti se z Jezusom na goro, mu nastaviti uho in odpreti srce, skrb za večerjo pa prepustiti njemu.
Jezus je mogel nahraniti množico sam, brez pomoči in sodelovanja kogarkoli. Rajši je segel v košarico neznanega dečka. Njeno vsebino je blagoslovil in iz nje delil apostolom. Apostoli so potem dajali naprej.
Tudi danes bi si Jezus mogel v vsem pomagati sam. Rajši sega v naše skromne košarice. Če so majhne, nerodne in grobo pletene, nič ne de. Tudi če je v njih samo ječmenov kruh, da le niso prazne.
Po: F. Cerarju

17. nedelja med letom

Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebcev in dve ribi …

Gospod, tako preprosto je, da nas nahraniš. Že otrok nosi s seboj »preproste sestavine«, ki vodijo k potešitvi lakote; le tvoja navzočnost in zaupanje sta potrebna. Ko nas vabiš, da se vedno znova zberemo ob tebi, zajemaš iz naše preproste »košare« ter z zvrhano mero z oltarne mize deliš hrano nepredstavljive hranilne vrednosti. Blagoslavljaj nas;naj po tvoji dobroti nikoli ne ostanemo brez telesne in duhovne hrane.

V odnosu do Boga naj te vodi vera,
v odnosu do bližnjega ljubezen,
v odnosu do samega sebe
pa ponižnost.
(sv. Janez Bosko)

Apostol Pavel nas v drugem berilu, skupaj z verniki v Efezu, nagovarja z besedami, da smo si ljudje med seboj različni, tako po narodnosti, izobrazbi, poklicu, prepričanju in še marsičem. Da zaradi teh razlik ne bi med nami prihajalo do nasprotovanj, nam naglaša vzvišenost našega krščanskega poklica. Ta nam mora biti dovolj velik razlog, da se z vso resnostjo trudimo za edinost. Dosegli jo bomo, če bomo krotki in potrpežljivi ter če bomo drug drugega prenašali v ljubezni.
Moč za to ljubezen do sočloveka pa lahko najdemo v posebni hrani. Slednjo, prav tako z neprecenljivo ljubeznijo, z nami deli Jezus – on sam se nam podarja pri vsaki sveti maši, da bi ga zaužili in okrepljeni z njegovo ljubeznijo odšli med ljudi. Z njo bomo lahko prenašali različnosti, preizkušnje in še marsikaj.

Življenje ni hoja
osamljenega posameznika,
temveč je vzpon v navezi.
Življenje je prepletanje rok,
ki se stezajo,
ki prijemajo,
je izmenjava pogledov,
besed, smehljajev,
klicev, krikov,
ki tkejo trdne vezi med ljudmi.
(Marie-Madeleine Cinquin)

Naslovljeno na nas

Tudi telo moli
Človek vstopa v molitev kot celota tako kot vsak odnos. In ker k človeku bistveno spada tudi telo, nihče ne more moliti mimo telesa. Netelesne molitve ni. Seveda ima telo lahko tudi oviralni vpliv pri molitvi, še posebej takrat, ko ni v najboljšem stanju, ali če oseba svojega telesa ne sprejema pozitivno, ali če ga kdo zavestno noče upoštevati pri molitvi. V vsakem primeru pa je drža telesa izredno pomemben dejavnik v naši molitvi. Bila naj bi takšna, da bi podpirala molivca pri daljšem vztrajanju v miru in zbranosti. Drža naj telesu omogoča sproščenost in vsaj relativno dolgo vztrajanje v izbranem položaju. Praviloma naj bo drža telesa takšna, da bo pomagala tudi k doživljanju, ki si ga želimo pri molitvi. Kesanje ali kakšno veliko prošnjo bomo morda lažje izražali na kolenih, veselje nad milostjo pa verjetno vzravnani in s povzdignjenimi rokami. Zato je pri molitvi izjemnega pomena zaznavanje samega sebe, svojega telesnega počutja, skratka, poznavanje govorice svojega telesa, da bi se mogli kar najbolj pristno z njo izražati.
Nadalje lahko ugotovimo, da so že same kretnje telesa lahko molitev, zato jim je potrebno posvečati zadostno pozornost in skrb ter ta način izražanja tudi razvijati. Najpogosteje Bogu izražamo samega sebe preko misli ali besed. Vendar je možno Bogu govoriti tudi samo z gibi, z mimiko obraza, držo telesa. On namreč razume vsak jezik. Prav njemu ni treba posebej nič utemeljevati in razlagati, saj nas bolje pozna, kot se poznamo mi sami. Tako kot kdaj onemimo drug pred drugim, še posebej v najglobljih doživetjih, ko ne najdemo nobene prave besede več in vse nemo izrazi naše telo, tako se more zgodi kdaj tudi v molitvi, torej v pogovoru z Bogom. Po: M. Turnšku

Ponovitev vabila
ŽUPNIJSKO ROMANJE PREDVELIKIM ŠMARNOM – V SOBOTO, 11. AVG.
Naše vsakoletno romanje na soboto pred praznikom Marijinega vnebovzetja nas bo letos vodilo v vhodno Slovenijo. Zadnja leta smo romali proti severu in zahodu (Gospa Sveta, nato Višarje in lani Barbana). V času neugodnega gospodarskega stanja se bomo gibali znotraj meja naše ožje domovine, kar pa našega romanja gotovo ne bo osiromašilo. Tudi v tem delu Slovenije se da veliko lepega videti in doživeti. V Slomškovem letu bomo obiskovali kraje njegove škofije (na njegovem grobu v mariborski stolnici pa smo bili lepo zastopani na pomladanskem romanju naše škofije na Slomškov grob). Ustavili se bomo v Jeruzalemu (morda tudi na Svetinjah, ko se bomo vozili skozi), nato v Veržeju, kjer je pomembno salezijanko duhovno in kulturno središče Marianum in kjer deluje večja skupnost salezijancev in zato bo tam lepa priložnost da opravimo osrednji del romanja. Tam bo tudi možnost za kosilo. Nato bomo nadaljevali pot na Kapelo nad Radenci nato k Svetemu Duhu pri Sv. Juriju ob Ščavnici in nazadnje k Sv. Trem kraljem pri Benediktu. Lepo vabljeni. Rezervirajte si ta dan, lahko pa se tudi že priglasite pri župniku. Povejte še drugim. Hvala!

MAŠNI NAMENI

NED; 29.7.
17. ned. med letom Marta, Jezusova učenka
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane—žive in rajne
9.30 za +Viktorja Jelen

PON; 30.7.
Peter Krizolog, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Murnove

TOR; 31.7.
Ignacij Lojolski, duhovnik, ustanov. jezuit.
19.00 za +Elizabeto Kocmut -oblet.

SRE; 1.8.
Alfonz M. Ligvorij, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Kristino Pirc in njene

ČET; 2.8
Evzebij iz Vercellija, šk
Prvi četrtek
17.00 za +Stanislavo Podgoršek (v Šentrupertu)
19.00 za duhovne poklice
Molitev za duhovne poklice

PET; 3.8.
Lidija, svetopisemska žena
Prvi petek
19.00 za +Amalijo Merzelj
Litanije Jezusovega srca

SOB; 4.8.
Janez M. Vianney, arški župnik
Prva sobota
19.00 za +starše Virant in Kovačič

NED; 5.8.
18. ned. med letom
Marija Snežna (Nives)
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Silvestro Završnik
10.30 za +Roka Teršek in Poldiko Novak (v Šentrupertu)

V tem tednu bodo tisti trije dnevi, ki dajejo poseben pečat mesecu v katerega bomo vstopili. To so: prvi četrtek, prvi petek in prva sobota. V teh dneh radi sodelujmo pri bogoslužju in pristopajmo k sv. zakramentom. Poseben ton pa bo prihajajočemu mesecu dal tudi največji Marijin praznik sredi mesca. Tudi naše župnijsko romanje naj prispeva k pripravi nanj.
To je še en razlog več, da se podate z nami na pot.
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Franci Skok II.  Robert Natek, Marija Rančigaj
Dežurni ministrant(ka): Marko in Anja Šket
Prošnja: ker v času počitnic in dopustov ni mogoče vedno dobiti informacij o odsotnosti, zato je na seznamu dežurstev – za bralce in ministrante, napisan kdo, ki je odsoten. Kadar se to zgodi in  ste s tem seznanjeni, si priskrbite zamenjavo, ali  vsaj obvestite župnika, da on poišče namestnika. Hvala!
Urejanje, krašenje župnijske cerkve: Trnava

Komentiranje zaprto.