Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.« (Jn 10,27–30)

BESEDA O BESEDI

S PRAVIM PASTIRJEM SE NE BOMO NIKOLI POGUBILI Jn 10,27–30

Globoko v nas je želja in potreba po nekom, ki skrbi za nas. Ob rojstvu smo nemočni in nebogljeni; naše življenje se ne bi nikoli ohranilo, če ne bi bilo nekoga, ki je poskrbel za nas. Torej je ta potreba v nas že vrojena. To »skrb drugega« za nas pravzaprav potrebujemo vse življenje, seveda v različni obliki. Tudi če se materialno osamosvojimo in ni več drugim treba skrbeti za nas, jih potrebujemo v duševnem in duhovnem smislu za normalen razvoj in življenje: vzajemno potrebujemo odnose ljubezni, čustveno bližino … V to vključimo vse, kar smo in kar imamo, saj si najpomembnejšega za polno življenje ne moremo dati sami sebi, ampak lahko to dobimo le iz darovanjskih odnosov in srečanj med seboj.
Jezus s primero o ovcah in pastirju pove, da lahko samo Kristus v polnosti
poskrbi za nas, ozdravi naše rane. Videti je, kakor da celotno njegovo življenje dobi smisel v iskanju izgubljene »ovce« – mene, tebe … Da si nas zadane na rame in nas odnese domov, da spet vzpostavimo pristne odnose in zadovoljimo osnovne potrebe za srečno življenje in odgovorne življenjske odločitve.
Živimo v času, ki želi iz nas narediti posameznike, ki bodo popolnoma samostojni, celo samozadostni – ki nikogar ne bi potrebovali. To se v zahodni družbi predstavlja kot ideal. Kakšna zmota! Strah nas je nečesa, kar je globoko zapisano v naše človeško jedro, da v potrebah poskrbimo drug za drugega in tako skupaj zorimo za večno življenje. Tako izstopa očitno nasprotje med evangeljsko resnico o človeku, ki potrebuje drugega, in idealom človeka našega časa, ki želi biti povsem samozadosten.
Poglobimo se vase, vzemimo si čas in se udomačimo s Pastirjem, samo tako bomo sredi mnogih glasov, ki jih je danes slišati okoli nas, prepoznali glas tega Pastirja, ki želi poskrbeti za nas, a nam pustiti tudi svobodo, da odidemo, če bi želeli. Vrata staje so odprta. A hkrati nam zagotavlja, da nas on že išče, če se
izgubimo – o tem smo lahko prepričani. (po: E. Mozetič)

4. velikonočna nedelja – Nedelja Jezusa, Dobrega Pastirja

Kako naj razumemo podobo pastirja in ovc?

Priznajmo si: podoba Dobrega pastirja in tiste, ki so povezane z ovcami in čredo, danes niso ravno v modi. Ali se Jezus ne boji, da bo prizadel našo občutljivost in užalil naše dostojanstvo svobodnih ljudi, če nas bo imenoval svoje ovce? Današnji človek zaničljivo zavrača vlogo ovce in idejo črede. Vendar se ne zaveda, kako v resničnosti živi to, kar v teoriji obsoja. Eden najbolj očitnih pojavov naše družbe je množičnost.
Ne da bi se tega zavedali, se pustimo hlapčevsko voditi vsem vrstam manipulacij in prikritega prepričevanja. Drugi ustvarjajo modele blaginje in vedenja, ideale in cilje napredka, in ljudje jih prevzemajo; v strahu, da bomo izgubili tempo, sledimo, pogojeni in podrejeni oglaševanju. J
Da bi razumeli, v kakšnem smislu se Jezus razglaša za dobrega pastirja in nas imenuje svoje ovce, se moramo vrniti k svetopisemski zgodovini. Izrael je bil na začetku ljudstvo nomadskih pastirjev. Puščavski beduini nam danes dajo neko predstavo o tem, kakšno je bilo nekoč življenje Izraelovih rodov. V tej družbi odnos med pastirjem in čredo ni le ekonomski, sloneč na koristi. Med pastirjem in čredo se razvije skoraj oseben odnos. Dnevi in dnevi, preživeti skupaj na samotnih krajih, brez vsake žive duše. Nazadnje pastir o vsaki ovci ve vse. Ovca pozna glas pastirja, ki pogosto glasno govori z ovcami, kot bi bile ljudje. To pojasnjuje, zakaj je Bog za izražanje svojega odnosa s človeštvom uporabil to podobo, ki je sicer danes postala nekoliko dvoumna, a če jo razumemo v pravem kontekstu, izredno veliko pove. (po: R. Cantalamessa)

POSLOVILI SMO SE OD PAPEŽA FRANČIŠKA IN POZDRAVILI LEONA XIV

Od velikonočnega ponedeljka smo imeli v mislih papeža Frančiška, spremljali smo njegov pogreb in zanj molili. Seveda bomo to delali tudi v prihodnje.
A od srede, 8. maja, smo se razveselili izvolitve njegovega naslednika Leona XIV. Tudi današnja nedeljska bogoslužja bodo zaznamovana s pomenljivim dogodkom in bodo v znamenju zahvale Bogu, da smo tako hitro dobili novega Petrovega naslednika, in upamo, da primernega temu odgovornemu poslanstvu. Tako Bog daj!

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Natančnejši program

Marijin mesec maj in šmarnice

Pri nas bodo šmarnice med tednom vsak dan, povezane s sv. mašo. Ob nedeljah pa bodo šmarnice popoldne ob 16. uri »na terenu«. Otrokom in mladim se bo že dopoldanska nedeljska sv. maša štela za šmarnice. A vseeno prav lepo vsi, od najmlajših do najstarejših, vabljeni k popoldanskim nedeljskim šmarnicam, ki bodo predvidoma:
V nedeljo, 11. maja pri Križu na Rezani
V nedeljo, 18. maja pri Križu pri cerkvi v Šmatevžu.
V nedeljo, 25. maja pri Mahorjevi kapeli v Zaklu
Pozor: med 18. in 25. majem je prišlo do zamenjave

PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILA v nedeljo, 18. maja ob 10:00 uri

Dragi prvoobhajanci! Vi ste tudi prvospovedanci. V petek, 9.5., ste že doživeli ta pomenljiv dogodek svojega mladega življenja. To je bil za vas praznik. Bog daj, da bi v življenju radi očiščevali svoje duše v tem studencu Božjega usmiljenja.

Sedaj pa je pred vami vrhunec — doživetje prvega sv. obhajila. To je osebno srečanje z Jezusom, najbolj neposreden Božji dotik. Več mislite Nanj te dni in se pogosteje pogovarjajte z njim. Čuvajte čisto srce Zanj. Po Mariji je prišel Jezus k nam, tudi k vam želi priti po njej, zato se je oklepajte, zlasti z lepim sodelovanjem pri šmarnicah.

Dragi starši prvoobhajancev, vsi njihovi najbližji in vse občestvo, bodimo s temi našimi upi, mislimo nanje, molimo zanje in se pripravimo, da bomo z njimi lepo obhajali ta lepi praznik.

Na slovesnost prvega sv. obhajila ste vsi prav lepo vabljeni.
Seveda pa bo spredaj namenjen prostor prvoobhajancem, njihovim staršem in domačim.

MAŠNI NAMENI

NED. – 11.5.
4. velikonočna ned.
Ned. Dobrega Pastirja
Svetovni d. za duh. p.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Jager in Marijo ter Antona Jermana
Zahvala za novega papeža (zahval. p.)
16.00 Šmarnice pri Križu na Rezani
Sklep tedna molitve za duhovne poklice

PON. – 12.5.
Leopold Mandič, red.
19.00 za +Franca Dolinška

TOR. – 13.5.
Fatimska Mati Božja
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene +
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 14.5.
Justina, mučenka
19.00 za +Stepišnikove /iz Šentruperta

ČET. – 15.5.
Izidor, kmet
19.00 po namenu darovalca

PET. – 16.5.
Janez Nepomuk, duhovnik, mučenec
19.00 za +Janeza Jelena (god)

SOB. – 17.5.
Jošt, puščavnik
19.00 za +Novakove

NED. – 18.5.
5. velikonočna ned.
Janez I., papež, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 slovesnost 1. sv. obhajila
Za prvoobhajance in vse njihove
16.00 Šmarnice pri križu pri šmatevški cerkvi

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se sestane ta ponedeljek ob 19.45 uri. Vabljeni.

Vsak dan šmarnice. Lepo vabljeni k šmarnicam.

Dežurni ministranti: šmarničarji
Bralci: v nedeljo: I. ki bodo pri jutranji sv. maši; II. Starša prvoobhajancev
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: starši prvoobhajancev

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, je rekel Petru: »Gospod je.« Jezus jim je rekel: »Prinesite ribe, ki ste jih pravkar ujeli!« Simon Peter se je tedaj vkrcal in potegnil na kopno mrežo, polno velikih rib; bilo jih je sto triinpetdeset. In čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni raztrgala. Jezus jim je rekel: »Pridite jest!« Toda nobeden izmed učencev si ga ni drznil vprašati: »Kdo si ti?«; vedeli so namreč, da je Gospod. Jezus je prišel, vzel kruh in jim ga ponudil; in prav tako ribo.  (Jn 21,7,9–13)

BESEDA O BESEDI

PA TI? LJUBIŠ KRISTUSA? Jn 21,1–19

V današnjem evangeljskem odlomku Jezus sprašuje apostola Petra, če ga ima rad. Kar sprašuje Petra, sprašuje tudi nas. Gre za pomembno vprašanje. Kdor ljubi Kristusa, ljubi Cerkev. V veroizpovedi ponavljamo, da je Cerkev sveta, katoliška in apostolska. Zaradi nas ljudi je Cerkev tudi grešna.
Ljubiti Cerkev pomeni, da spoštujemo duhovnike, papeža, škofe in
tudi svoje dušne pastirje, župnike. Svetna družba Cerkve ne ljubi in včasih to odkrito pove. So pa tudi nekateri verniki, ki nimajo radi papeža, škofov in duhovnikov. Kdor iskreno ljubi, odpušča. Odpušča slabosti, ki jih vidi, in grehe, ki ga žalostijo. Ljubezen vse potrpi. Zatorej ostanimo v ljubezni do Cerkve.
Apostol Peter v prvem berilu pravi: »Bogu se je treba pokoravati bolj kot ljudem!« Apostol hoče reči, da je treba Boga poslušati in živeti po njegovi besedi. Njegova beseda je nauk Cerkve. Shranjen je v Svetem pismu in v učenju cerkvenega zbora. Cerkveni nauk razlagajo številni pisci tudi v cerkvenem verskem tisku. Kdor ne bere Svetega pisma in ni naročen na vsaj en verski tisk, živi v veliki temi vere in nevednosti o cerkvenem nauku. Kdor ne bere Svetega pisma, ne pozna tudi Cerkve in njenega nauka. V nevednosti človek tako postane plen krivih naukov, laži in zmot. Kdor ne pozna nauka Cerkve, je plen ‘lažibratov’. Zato ostanimo zvesti nauku Cerkve. Bodimo zvesti bralci Svetega pisma in verske literature. Samo tako se bo naš duh krepil in naš um ostril in ostal zvest resnici, ki je Jezus, Gospod.
Kristjan, ki moli, ljubi Cerkev in v sebi neguje cerkveni nauk,
širi okrog sebe prijeten vonj, kot vonj kadila, ki zbuja pozornost in navdušenje. (po: E. Mozetič)

3. velikonočna nedelja – Florjanovo

Resnično, resnično, povem ti: »Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, da je označil, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!« (Jn 21, 18–19)

Te Jezusove besede veljajo tudi nam. Ko se bomo postarali, ne bomo več mogli o vsem odločati sami. Kot mladi ljudje lahko gremo, kamor hočemo. Sami se opašemo. Sami sebe vlečemo. Vse lahko delamo v svobodi.
Ta svoboda nam bo v starosti odvzeta. Drugi nas bodo opasali. Ko bomo stari in bolni, se ne bomo več mogli sami obleči. Iztegnili bomo roke, da bi nam drugi pomagali, da se oblečemo in umijemo. Za aktivne ljudi, kot je bil Peter, je to velik izziv. Drugi nas bodo vodili, kamor sami ne bomo hoteli. To ni le mučeništvo, kot je bilo pri Petru, ampak je nenazadnje smrt, ki čaka na vse nas, a je v svojem najglobljem človeškem bistvu ne želimo.
Nihče ne želi umreti, kvečjemu če se nam ne zdi več vredno živeti življenja. Toda dokler radi živimo, nihče noče, da bi ga vodili v smrt. In vendar se tega ne moremo ubraniti. Moramo se vdati tej usodi, moramo se vdati Božji volji. Razpremo roke proti Bogu, da nas bo opasal in vodil.
Toda to vodenje ni le nekaj pasivnega, kar se nam bo zgodilo. Jezus govori o tem, da bo Peter s svojo smrtjo poveličal Boga. Tudi to je obljuba, ki velja za vse nas: kot Peter biti pripravljen in se pustiti voditi vse do smrti, se prepustiti Božjim rokam v svoji smrti in na ta način proslaviti Boga ter vsem ljudem podariti upanje. (po: A. Grun, Kaj nam omogoča živeti)

God sv. Florijana, mučenca, zavetnika gasilcev

Vsem gasilcem vseh treh prostovoljnih gasilskih društev v naši župniji za praznik čestitamo. Zahvaljujemo se vam za pripravljenost storiti vse da zavarujete in rešite vse kar je nujno potrebno in dragoceno, še posebej pa življenja. Naj Bog blagoslavlja vaše plemenito in dobrodelno poslanstvo.

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Marijin mesec maj in šmarnice

Pri nas bodo šmarnice med tednom vsak dan, povezane s sv. mašo. Ob nedeljah pa bodo šmarnice popoldne ob 16. uri »na terenu«. Otrokom in mladim se bo že dopoldanska nedeljska sv. maša štela za šmarnice. A vseeno prav lepo vsi, od najmlajših do najstarejših, vabljeni k popoldanskim nedeljskim šmarnicam, ki bodo predvidoma:
V nedeljo, 4. maja pri Mlinarjevi kapeli
V nedeljo, 11. maja pri Križu na Rezani
V nedeljo, 18. maja pri Mahorjevi kapeli v Zaklu
V nedeljo, 25. maja pri Križu pri cerkvi v Šmatevžu.
Če pa kdo povabi kam, ko jih še ni bilo, pa je lahko 25.5.

TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE IN NEDELJA DOBREGA PASTIRJA

V Cerkvi v Sloveniji na 3. velikonočno nedeljo, letos bo to 4. maja 2025, začenjamo teden molitve za nove duhovne poklice, ki ga bomo zaključili na nedeljo Dobrega pastirja, 11. maja. Letos je knjižico pripravila Škofija Celje, geslo tedna pa je: »Romarji upanja«.
Z molitvijo za duhovne poklice želimo in prosimo, da bi naši mladi, naše družine in vsi verni prisluhnili Bogu ter se osvobodili strahu pred jasnim, odločnim in požrtvovalnim odgovorom na Božji klic. Prosimo, da bi tisti, ki so zaznali v srcu Božji klic, v veri in in zaupanju delali potrebne korake za prepoznavanje Njegove volje; naj v njej odkrijejo vir resnične sreče, zadovoljstva in rodovitnega življenja.

MAŠNI NAMENI

NED. – 4.5.
3. velikonočna ned.
Florijan (Cvetko), muč., zavetnik gasilcev
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za blagoslov družin, sv. krst (v Šentrupertu)
16.00 Šmarnice pri Mlinarjevi kapeli
Začetek tedna molitve za duhovne pokl.

PON. – 5.5.
Gotard, menih, škof
19.00 za +Antona Turka

TOR. – 6.5.
Dominik Savio, dijak, zavetnik ministrantov
19.00 za +Marto Kunst –oblet.
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 7.5.
Gizela, opatinja
19.00 za +Zvonkota in vse Merzelove in Stankota Lobnikarja

ČET. – 8.5.
Viktor (Zmago), Milanski, mučenec
19.00 za + iz družine Javoršek

PET. – 9.5.
Izaija, prerok
19.00 za +Jakovčeve in Vovkove

SOB. – 10.5.
Janez Avilski, duhovnik, cerkveni učitelj
19.00 za +Rozalijo in Leopoldino Drča

NED. – 11.5.
4. velikonočna ned.
Ned. Dobrega Pastirja
Svetovni d. za duh. p.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Jager in Marijo ter Antona Jerman

V tem tednu:
Sestanek sodelavcev Karitas bo v ponedeljek ob 19.45, lepo vabljeni!

V petek bo ob 18. uri prva sveta spoved za letošnje prvoobhajance. Vabljeni tudi njihovi svojci in tudi drugi.

Vsak dan šmarnice. Lepo vabljeni k šmarnicam.

Napoved: prvo sv. obhajilo bo v nedeljo, 18. maja ob 10.00 uri.

Dežurni ministranti: šmarničarji
Bralci: v nedeljo: I. Nejc Lončar, Mojca Strožer; II. Marija Rančigaj, Petra Rančigaj
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20,26–29)

BESEDA O BESEDI

V RANAH VSTALEGA ZREMO BOŽJE USMILJENJE Jn 20,19–31

Današnji evangeljski odlomek govori o Jezusovem srečanju z apostolom Tomažem teden dni po vstajenju. Tomaž je človek, ki se ne zadovolji takoj in zato raziskuje, osebno preverja in želi priti do osebne izkušnje. Ob odrešilnem stiku z ranami Vstalega Tomaž pokaže dejansko svoje rane, svojo razcepljenost, svoje ponižanje. V znamenju, ki so ga pustili žeblji, pa najde odločilni dokaz, da je ljubljen, pričakovan, razumljen. Nahaja se pred Odrešenikom, polnim miline, usmiljenja in nežnosti. Prav takšnega Gospoda je iskal v skriti globini svojega bitja, saj mu je bilo že vedno znano, da je tak.
Ko Tomaž doživi osebni stik z Jezusovo ljubečo in usmiljeno potrpežljivostjo, dojame globoki pomen vstajenja. Notranje preobražen izpove svojo polno in celovito vero vanj, ko vzklikne: „Moj Gospod in moj Bog!“ Tomaž se je tako rekoč dotaknil velikonočne skrivnosti, ki v polnosti razodeva Božjo odrešilno ljubezen, bogato z usmiljenjem. In tako kot Tomaž smo v tej drugi velikonočni nedelji tudi mi vsi povabljeni v ranah Vstalega zreti Božje usmiljenje, ki je večje od vsake človeške omejenosti in blesti nad temino zla in greha.   
“Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!” – to je darilo, namenjeno tudi nam. Tudi mi smo obdarjeni z duhom Vstalega, ki nam je, kot prispodoba vdiha, prikazan kot tisti, ki podarja življenje, ki oživlja, ki nam ljudem želi dati življenjsko priložnost, da lahko ponovno zadihamo! Velika noč ni pobožen spomin na pretekli dogodek, ki ni preverljiv. Izkušnja vstajenja ima prav tako močan vpliv na naš čas in na naše povsem osebno življenje. Nepričakovano in presenetljivo, tako v velikem kot v malem, vsakdanjem in preprostem, lahko Vstali premaga zaprta vrata. Vstajenje se želi zgoditi tu in danes vsak dan znova. “Moj Gospod in moj Bog!”, v vseh stvareh in trenutkih mojega življenja. (po: E. Mozetič)

2. velikonočna nedelja – nedelja Božjega usmiljenja – Bela

Pismo nejevernemu Tomažu

Spoštovani apostol Tomaž! Naj začnem to pismo z opravičilom. Opravičilom za vse krivične in pristranske obsodbe, ki si jih bil skozi zgodovino deležen s strani vernega oziroma »nejevernega« Božjega ljudstva. Ti, ki nisi verjel! Ki nisi hotel verjeti, dokler se ne prepričaš na lastne oči, dokler sam s prsti ne otiplješ! Kot so nekdaj Judje svoje grehe prelagali na grešnega kozla, tako smo kristjani skozi vse čase svoje strahove zapisovali na tvoj račun in svoje dvome opravičevali s tvojim.
In vendar, če drugega ne, v svojem dvomu nisi bil osamljen, a se na to rado pozablja. Tudi tvoji prijatelji, preostali apostoli, niso verjeli, dokler niso videli. Žene (in evangelisti jih naštejejo kar lepo četico: Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, Saloma, Ivana in še druge), ki so v nedeljo, na prvi dan tedna, odšle h grobu in našle grob prazen in kamen odvaljen ter imele celo videnje angelov, ki so dejali, da živi, so, ko so o tem pripovedovale, pri apostolih naletele na kaj slab sprejem. Možakom so se te besede zdele blebetanje in jim niso verjeli.
In glej, to je še ena nesrečnih tradicij, ki smo jih žal uspešno ohranili do današnjih dni. Ko bi se kdo sprehodil po naših cerkvah in povedal, kdo sedi v klopeh in upira oči k oltarju, bi kaj zlahka prišel do sklepa, da je vera, ki se v teh cerkvah oznanja in izpoveduje, namenjena otrokom in starim mamam. Možakov je pri mašah, vsaj med tednom, zgolj za seme.
Tomaž, če takole kot možak možaka do neke mere lahko razumem, da nisi zaupal ženskim očem in pameti, res ne vidim razloga, zakaj si podvomil v moško pričevanje?! In kje si pravzaprav bil, da si umanjkal? Zakaj nisi bil z drugimi? Si morda še sam šel, kot Peter in Janez, do groba? Pogledat, če je zares prazen? Otipat prtiče in mrzlo skalo? Si morda mislil, da ga je kdo odnesel in si iskal vsepovsod njegovo truplo? Ali pa si šel pot do kraja, kamor je odšel? Trdno pa verjamem, da to slednje: saj kdor išče, najde. In če kdo išče Pot, jo bo torej našel, in skupaj z njo tudi Resnico in Življenje.
Prosi zame, ko bom dvomil in mi bo težko verjeti, saj si moj brat, moj Dvojček! (po: G. Čušin, Na tretji strani)

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

SV. JOŽEF DELAVEC – 1. maja

Kot pošten in dober obrtnik je Jožef kmalu postal znan in iskan tudi v Nazaretu in okolici. S svojim delom je bil sposoben vzdrževati družino, zato je lahko pri Marijinih starših, Joahimu in Ani, zaprosil za Marijino roko. Tako je Bog povezal ti čisti duši v novo družinsko skupnost.
Dandanes, ko so mnogi brez dela, ko mnogi mesece in leta ne najdejo zaposlitve, ko je delo mnogih razvrednoteno, nas prav sv. Jožef uči vrednosti in potrebnosti dela za dostojno vzdrževanje družin. Zato prosimo svetega Jožefa delavca, da bi mogli najti poti, ki nas bodo obvezale, da bomo rekli: noben mlad človek, sploh noben človek in nobena družina brez dela! (po: J. Kužnik, Rednik Sina Božjega)

Marijin mesec maj in šmarnice

Goreči Marijini častilci so že pred stoletji premišljevali, kako bi mogli skazovati Mariji še večje češčenje. Želeli so, da bi verniki častili božjo mater Marijo vsak dan in, če le mogoče, kar ves mesec. V ta namen so izbrali najlepši mesec v letu, mesec majnik, ki z lepoto v naravi prekaša vse druge. To pobožnost so imenovali Marijin mesec. Papež Pij VII. je leta 1815 pobožnost meseca majnika potrdil in obdaril z odpustki.

Pri nas bodo šmarnice med tednom vsak dan, povezane s sv. mašo.
Ob nedeljah pa bodo šmarnice popoldne ob 16. uri »na terenu«. Otrokom in mladim se bo že dopoldanska nedeljska sv. maša štela za šmarnice. A vseeno prav lepo vsi, od najmlajših do najstarejših, vabljeni k popoldanskim nedeljskim šmarnicam, ki bodo predvidoma:
V nedeljo, 4. maja pri Mlinarjevi kapeli
V nedeljo, 11. maja pri Križu na Rezani
V nedeljo, 18. maja pri Mahorjevi kapeli v Zaklu
V nedeljo, 25. maja pri Križu pri cerkvi v Šmatevžu.

Če pa kdo povabi kam, kjer šmarnic še ni bilo, pa lahko 25.5.

MAŠNI NAMENI

NED. – 27.4. Bela
2. velikonočna ned. – nedelja Božjega usmiljenja
Cita, dekla
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Rojnik

PON. – 28.4.
Vital, mučenec
19.00 za +Frančiško Šram
Slavljenje – Bog je ljubezen

TOR. – 29.4.
Katarina Sienska, dev., cerk. uč., sozavet Evrope
19.00 za +Staneta in Roziko Keblič

SRE. – 30.4.
Pij V., papež
19.00 za +Slavkota Bogovića

ČET. – 1.5. d. p.
Jožef Delavec
Iztok (Oriencij), škof
19.00 za +Pavlo Polak
Začetek šmarnic

PET. – 2.5.
Atanazij, škof, c. uč.
19.00 za +Marijo Grah

SOB. – 3.5.
Filip in Jakob, apostola
19.00 za +Natašo Kužnar (r. Urankar)

NED. – 4.5.
3. velikonočna ned.
Florijan (Cvetko), muč., zavetnik gasilcev
7.00 češćenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za blagoslov družin, sv. krst (v Šentrupertu)

V tem tednu: začetek šmarnic, prvi četrtek, prvi petek, prva sobota

Veroučenci imajo veroučne počitnice, so pa lepo vabljeni k bogoslužjem.
Naj bodo počitnice blagoslovljene za vse!

Lepo vabljeni k šmarnicam.

Dežurni ministranti: v počitnicah do srede vsaj trije, v maju šmarničarji
Bralci: v nedeljo: I. Tilen Hadolin Elza Vasle II. Simeona Rakun, Tadej Zidar
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

V E L I K A N O Č 2 0 2 5

»Videl je in veroval« (Jn 20,8) Ko se je apostol Janez zazrl v Jezusov prazni grob, je s telesnimi očmi lahko videl povoje, ki so ležali na mestu, kjer je bilo položeno njegovo razbičano, mrtvo telo, in videl je prtič, ki je bil posebej, zvit na drugem mestu. Njegov notranji, duhovni pogled pa je bil ob tem prevzet od spoznanja, da je Jezus zares vstal od mrtvih in da se je v polnosti uresničila Jezusova večkratna napoved vstajenja.
Zakaj je Janez videl več kot Peter? Ker je Gospoda ljubil in s tem pokazal, da hoče biti zvest Bogu. Tudi v najtežjih in najusodnejših trenutkih, ko so vsi drugi Jezusa zapustili, je bil ob njem, tudi pod križem, ob njegovi smrti. Prav ljubezen, s katero je v preizkušnji ostal zvest Kristusu, mu je omogočila, da je mogel videti več.
Izkušnja vere, da je Jezus premagal smrt in živi, je bilo od vsega začetka osrednje in bistveno oznanilo krščanstva. Gospodovo vstajenje od mrtvih ni samo dar Očeta Sinu, ker je v celoti izpolnil njegovo voljo. Njegova zmaga prinaša upanje vsem, saj nam govori, da zlo, krivda, bolezen, trpljenje in smrt v našem življenju nimajo zadnje besede. Praznovanje velikonočne skrivnosti v tem jubilejnem svetem letu želi poglobiti našo vero, da je »Sin človekov moral biti izročen v roke grešnikov, moral je biti križan in tretji dan vstati« (prim. Lk 24,7).

Voščilo
Ti največji krščanski prazniki nam oznanjajo, da za velikim petkom pride velika noč, za porazom zmaga, za ponižanjem poveličanje, če smo le s Kristusom. Zato, kristjan, veselja tvojega je dan. Aleluja!
Župnik Martin z župnijskimi sodelavci

Velikonočna nedelja Gospodovega vstajenja

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval.  (Jn 20,3–8)

BESEDA O BESEDI

POVABILO K VSTAJENJSKI VERI Jn 20,1–9; Lk 24,1–12

Marija Magdalena s hitrim korakom zgodaj zjutraj hiti h grobu, kjer je Jezus pokopan. Nihče je ne more ustaviti. V srcu nosi mir; prevzela jo je neizmerna in hvaležna ljubezen do Gospoda in potem sledi spoznanje: Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili. – Mar ni takšno pogosto tudi naše razpoloženje. Gospoda ni tam, kjer ga iščemo. Bog ne odgovarja tako, kot smo si predstavljali. In vendar ga Marija Magdalena ne neha iskati. Tudi Simon Peter in Janez ga iščeta. Ne moreta se sprijazniti, da ga ni. To je prvo povabilo velikonočnega jutra. Vera je iskanje Vstalega. Kljub temu, da prvo spoznanje ob grobu ni: Jezus je vstal, ampak: Ne vemo, kam so ga položili, je današnje jutro veselo. Je povabilo k vstajenjski veri, ki jo odkrivamo v ljudeh, ki se znajdejo pri Jezusovem grobu. – Mar ni tudi naša vera pogosto podobna Marijini. Mar nismo pogosto zbegani in ne vemo, kje se Bog skriva, zakaj ga ni. A Marija Magdalena in žene vztrajajo v iskanju in Vstalega končno najdejo. Pot naše vere ni tako preprosta in prav je, da jo vzamemo zares tudi na to slovesno praznično jutro.
Vstajenja ni mogoče dočakati, če se od bližnjih oddaljimo. Seveda v tem trenutku pomislimo na tiste, ki so sami in nimajo nikogar, ki bi bil z njimi. Naj bodo v naših mislih in bodimo z njimi na poti vere. Vera je vedno v občestvu in k temu nas vabi obhajanje velike noči. – Prazen grob je nagovoril samo Janeza. Marija Magdalena in Simon Peter sta začela verovati šele potem, ko se jima je vstali Jezus osebno prikazal. Do osebnega srečanja z njim sta lahko zgolj strmela nad vsem, kar se je v tistem jutru dogajalo, si postavljala vprašanja in doživljala strah in negotovost, ker odgovorov nista dobila ne iz znamenj ne iz sebe. Osebno srečanje pa je tudi njima odstrlo tančico nevednosti in negotovosti. Jezus, njun in naš Gospod in Učitelj, je vstal in živi. Naj odstrani tančico negotovosti tudi z naših src! (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Opis logotipa

Logotip prikazuje štiri stilizirane podobe, ki predstavljajo ljudi vseh barv, narodnosti in kultur s štirih koncev sveta in spominjajo na jadra velike skupne ladje. Osebe stojijo druga za drugo in se medsebojno objemajo ter tako spominjajo na solidarnost in bratstvo, ki bi moralo povezovati ljudstva. Prva v vrsti predstavlja papeža, Petra današnjega časa, ki vodi Božje ljudstvo k skupnemu cilju. Oklepa se križa, znamenja vere, pa tudi upanja, saj se spodnji del križa nadaljuje v sidro. Valovi pod podobo so razburkani, kar pomeni, da skozi življenje ne romamo vedno po mirnih vodah.

Svetoletna molitev

Nebeški Oče, vera, ki si nam jo dal v tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu, in plamen ljubezni,  ki ga je Sveti Duh izlil v naša srca, naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje v prihod tvojega kraljestva.
Naj nas tvoja milost preobrazi, da bomo marljivo gojili seme evangelija, ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet, ko zaupno pričakujemo novo nebo in novo zemljo, v katerem bodo premagane sile zla in se bo za vselej razodela tvoja slava.  
Naj milost jubileja v nas, romarjih upanja, oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah in na ves svet izliva veselje in mir našega Odrešenika.
Tebi, blagoslovljeni in večni Bog, bodi hvala in slava na veke vekov
Amen.

MAŠNI NAMENI

NED. VELIKA – 20.4.
Jezusovo vstajenje
Aleluja!
7.00 vstajenjska procesija
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Sonjo Mandelc

PON. – 21.4. d. p. d.
2. dan velikoč. praznika
Anzelm, škof, cerkv. u
7.30 za +Jožefa Rakuna
10.00 za vse Koprivove (v Grajski vasi)
Ves teden velikonočna osmina

TOR. – 22.4.
Leonid, mučenec
19.00 za +Majdo Tekavc
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 23.4.
Jurij, mučenec
19.00 za +Antona Zupančiča

ČET. – 24.4.
Fidelis, duhovnik, mučenec
19.00 za +Dragota -oblet. in vse Ribičeve (v Šentrupertu)

PET. – 25.4.
Marko, evangelist
19.00 za +Brankota Pikla in vse Jakčeve

SOB. – 26.4.
Marija, Mati dobrega sveta
19.00 za +Tejo Basle in vse Petrovčeve

NED. – 27.4. Bela
2. velikonočna ned. – Ned. Božjega usmiljenja
Cita, dekla
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Rojnik

V tem tednu:
Je Velikonočna osmina en sam podaljšan praznik. Veroučenci imajo veroučne počitnice, so pa lepo vabljeni k bogoslužjem.

Dežurni ministranti: v počitnicah vsak en dan
Bralci: v nedeljo: I. Majda Jelen, Jure Vasle II. Tilen Natek, Saša Pikel
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Sveto leto 2025

19.00 bogoslužje velikega četrtka – Jezusova nova zapoved.

15.00 Križev pot. Božji grob. 

7.00 Blagoslov ognja

VELIKA NOČ 20.00 Velikonočna vigilija začetek pri cerkvi Za +Marijo Rojnik