Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena pred njim. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsódil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« (Jn 8,7–11)

BESEDA O BESEDI

NE OBSOJAJ Jn 8,1–11

Velikokrat v življenju smo podobni pismoukom in farizejem iz današnjega evangelija, ki so zasačili neko žensko v prešuštvovanju in jo z užitkom privlekli pred Jezusa. Vedeli so namreč, da je do takšnih žensk preveč popustljiv, saj jim je bil znan primer javne grešnice, ki mu je s solzami umivala noge in jih brisala z lasmi – on pa nič. Mojzesova postava je ukazovala, da je treba žensko, ki jo zalotijo pri prešuštvovanju, pobiti s kamenjem. Kaj pa bo rekel na to tale Jezus iz Nazareta? Si bo upal nasprotovati Mojzesu? Evangelist Janez pove, da tožiteljem sploh ni dal odgovora, temveč se je samo sklonil in nekaj pisal po tleh. Nekateri so razlagali, da je pisal v prah grehe tistih mož. Francoski pisatelj Francois Mauriac pa meni, da je v tla gledal iz usmiljenja do prestrašene ženske, kajti očitajoči pogled boli, ker smo ga prevarali za ljubezen. Potem se je zravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Vsi so šli proč, kajti videl je v njihova srca. Ženi ni rekel: »Ti si pa nedolžna. Kar si delala, ni greh!« Ne! Vidi v njeno dušo, vidi njeno skesanost, zato ji pravi: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši več!«
Bili bi strahotno dvolični (in dejansko taki tudi smo), če nas v odnosu do soljudi ne bi vodila zavest, da smo bili že tolikokrat deležni Božjega usmiljenja in smo doživeli njegovo odpuščajočo ljubezen. Ali ni torej zdaj naša dolžnost, da smo obzirni, razumevajoči in usmiljeni? Ljudska modrost »Vsi smo krvavi pod kožo« pomeni, da imamo vsi napake, slabosti ter večje ali manjše grehe na vesti. Naslov današnjega evangeljskega odlomka je Grešnik ne sme obsojati grešnika. Apostol Pavel je zapisal: »S tem ko sodiš drugega, obsojaš sam sebe; saj ti, ki sodiš, delaš enako« (Rim 2,1). Nemalokrat nam manjka modrosti, da bi raje molčali, kakor pa na veliki zvon obešali slabosti in napake drugih. Deloma je razlog to, da hočemo (zavestno ali podzavestno) opravičevati sebe, saj če so drugi tako slabi, mi navsezadnje nismo med najslabšimi. (po: S. Čuk, Misli srca)

5. postna nedelja – tiha – pri nas spovedna

Dobri Jezus! Tudi moja dejanja so včasih vredna obsojanja. Vem, da ti zgolj mirno »sediš in pišeš po tleh«, a tvoja mirnost in sprejemanje me še toliko bolj opominja in vzpodbuja k spreobrnjenju.
Vendar pa se ob vsem tem še prevečkrat znajdem na drugi strani: obsojam, obtožujem, z besedami »kamnam« druge. Daj mi moči, da ravnam kot ti. Naj bo moj molk poln ljubezni in razumevanja, hkrati pa vzpodbuda, da vsi postajamo boljši. Vsekakor pa je pomembno, da začnem spreminjati sebe. Pomagaj mi pri tem.

OBHAJANJE ZAKRAMENTA SPRAVE / SVETA SPOVED
Spoved je zdravilišče in okrevališče, je srečanje ranjenega z Zdravnikom, grešnega s Svetim, prizadetega in tolažnika, ponižnega in tistega, ki dviga ponižne, izgubljenega in tistega, ki pokaže pravo pot. Tistega v temi in tistega, ki je rekel, da je Luč. Tistega, ki je rekel, da je Pot. Pobitega in tistega, ki je rekel, da je Življenje. Osamljenega in tistega, ki se želi družiti z ljudmi. Po zakramentu sprave ali spovedi, se spravimo z Bogom, s katerim smo zaradi svojega greha prekinili odnos ter lahko zaživimo svoje življenje znova. Spravimo se tudi s Cerkvijo, od katere nas je greh oddaljil ali celo izključil. Spoved je Božji dar ljubezni. Z grehom zavračamo Božjo ljubezen, ranimo svoje človeško dostojanstvo in škodujemo Cerkvi, katere živi član naj bi bil kristjan. Po daru odpuščanja Boga Očeta se moramo vrniti v občestvo z njim in Cerkvijo. Iskreno priznamo in obžalujemo svoje grehe in sklenemo, da bomo zapustili stran pota in zaživeli novo prijateljstvo z Bogom. Kesanje je znamenje spreobrnjenja. Izraža pripravljenost, da si bomo odslej bolj prizadevali za zvestobo Bogu in njegovim zapovedim. 

Molitev po sveti spovedi 
Gospod, zahvaljujem se Ti, ker si čakal na mojo vrnitev in mi odpustil grehe. Prosim Te, sprejmi to mojo spoved in podari mi milost, da ne bom več grešil, da Ti bom zvesteje služil ter da bom bolj Tebe vreden. Upam, da mi boš vedno prišel na pomoč, posebej v času skušnjav. Zahvaljujem se Ti za vse, kar si že do sedaj storil zame, ker si mi izročil svojo Mater Marijo, da Ona prosi zame, da Te bom sprejemal vedno bolj vredno. Bodi slavljen, Bog na vse veke. Amen. 

Naslovljeno na vas

VELIKONOČNA SPOVED: vsak dan pred sv. mašo (lahko tudi po njej)
Na tiho nedeljo, 3.4. pa pri obeh mašah g. Alojz Pirnat. Izkoristimo priložnosti!
Bolniki, ki niso tega opravili na prvi petek (1.4.) lahko to storijo ta petek dopoldne. Hvaležen vam bom, če mi boste sporočili, kateri želite prejeti velikonočno obhajilo na domu /župnik 041 673 716
Veroučenci naj opravijo spoved v tem—cvetnem tednu. Birmanci pred mašami med tednom.

RADIJSKI MISIJON NA RADIJU OGNJIŠČE – OD 3. DO 9. APRILA 2022
− V okviru radijskega misijona na radiu Ognjišče, v petek, 8. 4. 2022, v Petrovčah, spovedni dan za vso dekanijo od 9. do 19. ure.

POMOČ UKRAJINCEM
Materialna pomoč – zbiramo suha in trajna živila, vodo v plastenkah in higienske pripomočke.
Prevzem v nedeljo po obeh svetih mašah. Lahko oddate tudi pred Škofijskim domom v Vrbju od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
Karitas tudi prosi za pomoč vse, ki imajo možnost za namestitev beguncev in jim lahko nudijo sobo s kuhinjo in lastnimi sanitarijami.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Prispevek v višini 5 Eur Lahko posredujete z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19: razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.

Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.

MAŠNI NAMENI

NED – 3.4.
5. postna ned. – tiha
Rihard (Riko), škof
7.00 češčenje, spovedovanje – g. Pirnat
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Miro Rakun, spovedovanje g. P.
15.00 pogreb +Bernardke Vasle s sv. mašo

PON – 4.4.
Izidor Sevil., škof, c. uč.
19.00 za vse Sternadove

TOR – 5.4.
Vincencj Ferrer, duhovnik
19.00 za +Bernardko Vasle —osmina

SRE – 6.4.
Irenej, škof, mučenec
19.00 za +Ano Pristalič –oblet. in njene

ČET – 7.4.
Janez Krstnik de la Salle duhovnik, red. ustanovit.
17.00 za +Ivana Novaka (v Šentrupertu)

PET – 8.4.
Dionizij, škof
19.00 križev pot—osmi razred
Za +Marijo (god) in Ivana Knez

SOB – 9.4.
Valtruda, redovnica, pokornica
19.00 za +Franca Kneza (god, r. d.)

NED – 10.4.
6. postna ned. -cvetna
Dionizij (Domen), škof, mučenec
7.00 češčenje, spovedovanje –g. Pirnat
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 blagoslov zelenja pri pokopališču
Za +Ivana –oblet. in Jožico Vaš

V tem tednu: cvetni teden: pletenje butar
Svetopisemska skupina se dobi v sredo ob 19. 45 uri v Domu srečanj. Lepo vabljeni, da se nam tudi na novo pridružite.
Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik
Bralci v ned.: pridite pri kateri maši boste —bo tudi branje pasijona
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Njegov oče je prišel ven in mu prigovarjal. On pa je očetu odgovóril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza,pa mi še nikoli nisi dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami potratil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Vzradostiti in poveseliti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je ožível, ker je bil izgubljen in je najden.‹« (Lk 13,28–32)

BESEDA O BESEDI

KDO JE OČETU BOLJ PRI SRCU? Lk 15,1–3.11–32

Zgodba izgubljenega sina, enega izmed milijonov, kar nas je na tej naši zemlji, je v vseh tej zgodovini krščanstva dajala novo upanje mnogim, ki niso bili nič slabši kot mi. Že Jezusovi poslušalci, ki so imeli ušesa svojega srca odprta za nauk Božjega usmiljenja, so zgodbo pravilno razumeli. V očetu, ki izgubljenega sina sprejme s solzami veselja, so spoznali nebeškega Očeta, Boga, o katerem je že v Stari zavezi zapisano: »Usmiljenja hočem in ne daritve … Nočem smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi.« V izgubljenem sinu pa so prepoznali sami sebe. To so brž odkrili srečni cestninarji in grešniki, ki so bili srcu Božjega Zdravnika tako blizu prav zaradi svoje revščine in bolehnosti. Niso pa mogli tega dojeti farizeji in pismouki, ki so se tako samovšečno imeli za pravične, dobre in poštene. Bili so prepričani, da Božjega usmiljenja in odpuščanja ne potrebujejo, saj natanko izpolnjujejo vse Božje zapovedi. Te je Božji učitelj upodobil v starejšem sinu, ki je bil jezen zaradi očetove dobrote, izkazane mlajšemu bratu – klatežu! – Tudi danes hodijo po svetu izgubljeni sinovi: med njimi sem jaz, si ti, smo kar vsi po vrsti. Po tem svetu pa hodijo tudi »starejši« sinovi – in tudi med njimi se bomo našli! To so tisti, ki z lahkoto obsojajo »grešnike« in nimajo zanje besedice razumevanja. Ponavadi so to zelo pobožni ljudje, kakor so bili v Jezusovem času farizeji in pismouki, manjka pa jim glavno: ljubezen, ki se kaže v razumevanju sočloveka in prizanesljivosti do njegovih napak. Tako imenovani pravični kristjani radi nastopajo v vlogi javnih tožilcev. Boga žalimo, če na grešnike kličemo njegovo kazen, ne molimo pa za njihovo spreobrnjenje. – In kateri sin je Očetu bolj pri srcu? Gotovo mu je ljubši človek s skesanim srcem kot pa tisti, ki je v svoji pravičnosti ozkosrčen. Vsi smo poklicani, da se po svojih najboljših močeh trudimo biti odprti in odpuščati; le tako bo dobri Oče tudi nas radostno sprejel v svoj objem. (po: S. Čuk, Misli srca)

4. postna nedelja

ODPUŠČANJE
Najdragocenejše darilo, ki ga lahko pripravimo človeku, je, da mu odpustimo. Nobena obdaritev ni mogočnejša od iskrenega odpuščanja.
Običajen dar človeških rok zahteva sredstva in voljo, da drugega razveselimo, odpuščanje pa pripravljenost, da izničimo krivdo bližnjega.
Hudo vračamo z dobrim, čeprav je zahtevno.
Ponujamo bratsko in sestrsko ljubezen, ki ni zaslužena, a gradi večnost.
Komur so namreč dolgovi odpuščeni, zadiha brez bremena.
Vrnjeno mu je dostojanstvo neoporečnega človeka.
Znova zmore v sebi vzpostaviti Božjo podobo. Odpuščanje je torej dar, ki razveseljuje in razbremenjuje po volji nebes. Jezusova daritev na križu ne bi imela smisla, ko ne bi služila odpuščanju grehov človeštva.
Šele Božje odpuščanje, čeprav do skrajnosti boleče, nas je moglo oprati vseh grehov in nas potrditi v Božjem posinovljenju.
Tako je odpuščanje v svojem bistvu podaritev življenja.
Je želja, da bi padli človek, ki se je pregrešil zoper bližnjega, našel v sebi mir in moč, da bi tudi sam zmogel odpuščati drugim.
Smo posredovalci nauka, ki izhaja iz Božjega načrta, iz pomena trajne resnice. (po: P. Millonig, Zasidran v veri)

Hvaljen, Gospod, Oče, ki si v nebesih, ker si se v svojem brezmejnem usmiljenju sklonil nad človeško bedo in nam podaril Jezusa, svojega Sina, rojenega iz žene, našega rešitelja in prijatelja, brata in Odrešenika.
Hvala ti, dobri Oče, za dar življenja. Čeprav na poti velikokrat zgrešimo, daj, da nas pot vselej pripelje nazaj v Očetovo hišo, kjer poln ljubezni pričakuješ izgubljene sinove, da bi jih sprejel z objemom odpuščanja.
Zato velja tebi Oče večna hvala! Tebi, večni Oče, ki si začetek brez začetka, najvišja dobrina in večna svetloba, s Sinom in Duhom čast in slava, hvala in zahvala vekomaj. Amen.

VELIKONOČNA SPOVED: vsak dan pred sv. mašo (lahko tudi po njej)
Ta petek bo od 18. do 19. ure spovedoval g. Janko Šket, na tiho nedeljo, 3.4. pa pri obeh mašah g. Alojz Pirnat. Izkoristimo priložnosti!
Bolniki bodo na domu to opravili na ta prvi petek ali naslednji petek.
Veroučenci naj bi opravili spoved v cvetnem tednu.

Naslovljeno na vas

CELODNEVNO ČEŠČENJE JEZUSA , NAVZOČEGA V EVHARISTIJI
Ta dan je za župnijo velik praznik, saj smo na vrsti, da v imenu vse naše škofije držimo »častno stražo« pred Bogom. Pred Njim, čigar srce neprestano utriplje v ljubezni do nas, naj bi se na ta dan češčenja, ki je letos ravno na prvi petek, zvrstilo čim več častilcev, ki naj bi v imenu vseh župljanov dali čast Bogu. Med prošnjami pa bo v ospredju prošnja za mir in končanje trpljenja v ukrajinski vojni. Molitev iz žive vere je najučinkovitejši ščit, ki lahko obvaruje svet še pred hujšo katastrofo. Pa za našo domovino Slovenijo, da bi se trojne volitve izšle v dobro državljanov. Ne pozabimo naših letošnjih kandidatov za prvo obhajilo (19) in birmo (25).

SPORED ČEŠČENJA: od 10. do 11. Gomilsko, od 11. do 12. Grajska vas,
od 12. do 14. posamezniki -vsaj po eden za vsako uro naj bi se javil župniku,
14. do 15. veroučenci—birmanci (vsi), od 15. do 16. Zakl, od 16. do 17. Šmatevž, od 17. do 18. Šentrupert Trnava, 18. do 19. župnijski sodelavci, ki ob 18.30 vodijo križev pot. Ob 19. sklep češčenja in somaševanje/g. J. Šket

POMOČ UKRAJINCEM
V prejšnjem tednu smo zbrali 278 EUR in 80 kg živil in higienskih pripomočkov. Hvala vsem, ki ste darovali.
Materialna pomoč – zbiramo suha in trajna živila, vodo v plastenkah in higienske pripomočke.
Prevzem v nedeljo po obeh svetih mašah. Lahko oddate tudi pred Škofijskim domom v Vrbju od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
Karitas tudi prosi za pomoč vse, ki imajo možnost za namestitev beguncev in jim lahko nudijo sobo s kuhinjo in lastnimi sanitarijami.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19: razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.

MAŠNI NAMENI

NED – 27.3.
4. postna nedelja
Gelazij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Antona -oblet., in vse Vesolakove

PON – 28.3.
Milada Praška, devica
19.00 za +Miha –oblet. in Matildo Brinovec

TOR – 29.3.
Bertolj, red. ustanovitelj
19.00 za +Marijo, Franca in Janija Rančigaj

SRE – 30.3.
Amadej (Bogoljub) Savojski, vojvoda
19.00 za +Jožeta Tiselja

ČET – 31.3.
Benjamin, diakon, muč.
17.00 za vse +Petrovčeve (v Šentrupertu)
Molitev za duhovne poklice

PET – 1.4. prvi petek
Agapa in Irena, mučenki
Dan celodnevnega češčenja v naši župniji
Obiski bolnikov
9.00 za +Marijo Orožim –oblet.
po maši začetek češčenja do 19.00
18.30 križev pot—župnijski sodelavci
19.00 za +Antona Šlandra –oblet., Koprivove
za +Jožeta Zupančiča (r. d.), sklep č.

SOB – 2.4. prva sobota
Marija Egipt. spokornica
17.00 za +Stankota Slemenška, Jureta in starše Litanije Matere Božje

NED – 3.4.
5. postna ned. – tiha
Gelazij, škof
7.00 češčenje, spovedovanje –g. Pirnat
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Miro Rakun
Pri mašah spovedovanje – g. Pirnat

V tem tednu: bo celodnevno češčenje, prvi petek, prva sobota. Vabljeni!
Svetopisemska skupina se dobi v torek ob 19.45 uri v Domu srečanj. Lepo vabljeni, da se nam tudi na novo pridružite.
Delovno srečanje animatorjev oratorija bo v soboto ob 10.00 uri v Domu srečanj. Lepo vabljeni tudi novi —od teh , ki zaključujejo OŠ, naprej!
Novi animatorji naj potrdijo udeležbo na 031274880 –Eva, 070303748 –Aljaž

Dežurni ministranti: Tjaša Glušič, Urška Rančigaj
Bralci v ned.: I. Matjaž Rožič, Anka Trogar, II. Brigita S. Novak, Karmen P. Golob
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

In povedal je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku: ›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ Ta pa mu je odgovóril: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in ji pgnojim. Morda bo napósled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹« (Lk 13,6–9)

BESEDA O BESEDI

VSAKEMU BO POVRNJENO PO NJEGOVIH DELIH Lk 13,1–9

Poznamo najrazličnejše vrste in sorte sadnega drevja: ene so primerne za takšna tla in takšno podnebje, druge za drugačno; nekatera drevesa rodijo več sadov, druga manj, a bolj žlahtne. Pameten gospodar bo zasadil tako drevje, ki ga bo razveselilo s sadovi, če ga bo primerno obdeloval in negoval. Gospodar iz današnjega evangelija je upravičeno nejevoljen, ko že tretje leto ogleduje smokvo, pa na njej ne najde sadu. Oskrbniku vinograda naroči, naj to nerodovitno drevo poseka, da ne bo več izrabljalo zemlje in zajedalo drugih rodovitnih dreves. Vinogradnik prosi svojega strogega gospodarja, naj »da drevesu še eno možnost«, naj počaka še eno leto.
Svojim rojakom, ki so ga poslušali, Jezus seveda ni imel namena dajati kmetijskih nasvetov. S podobami iz njihovega vsakdanjega življenja, ki so jih dobro razumeli, jim je hotel približati nadnaravne resnice. Podoba nerodovitne smokve mu pomaga, da jih opomni na vero, ki se ne izgublja v jalovem izpolnjevanju zapovedi in predpisov, temveč rodi sadove dobrote in ljubezni.
Prilika je tudi za nas opomin k pokori, k spreobrnitvi. Razlagalci Svetega pisma pravijo, da je evangeljski strogi gospodar vinograda Bog Oče, ki dobro plačuje in hudo kaznuje in povrne vsakemu po njegovih delih, kar je čisto pravično. Oskrbnik vinograda pa je naš Odrešenik. On zagovarja nerodovitno drevo, kar smo mi, ki nas je odrešil s svojo dragoceno krvjo. A ne smemo pozabiti, da nas bo Jezus zagovarjal samo tedaj, če bomo svojo nerodovitnost (grešnost) začutili in tudi priznali, in se ne bomo delali dobrih in pravičnih kot farizeji. S svoje vzvišene prižnice pravičnosti so ti učili, da Bog grešnike kaznuje že na tem svetu. Iz tega učenja so izhajala vprašanja, ki so jih Jezusu zastavljali poslušalci glede tistih, ki so umrli v raznih nesrečah. Jezusov nauk je: tudi tisti, ki ga v življenju ne zadene kakšno hujše trpljenje, je pred Bogom dolžnik. Če se ne spreobrne, ga bo zadela kazen: po smrti bo Božja pravičnost zahtevala popolno poravnavo računov. (po: S. Čuk, Misli srca)

3. postna nedelja

POGOJ ZA USPEH JE SPREOBRNJENJE

Jezus nam v današnjem evangelijskem odlomku pojasni tudi, kako naj presojamo zgodovinska dejstva. Ljudje mu pripovedujejo o poslednjih novostih, političnih katastrofah in udarcih usode, ki so nerazumljivi. O tem, kako Pilat umori Galilejce, ki so ravnokar hoteli darovati. In stolp v Siloi se je zrušil ter pri tem pobil osemnajst ljudi. Jezus v obeh primerih odgovarja podobno: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Nikakor, vam pravim. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani« (Lk 13,2). Jezus se sicer loti teologije farizejev, ki vidi v vsaki nesreči kazen za grešnike. Vendar je ne potrdi. Namesto da bi se spustil v teološko razpravo, zakaj se je tako zgodilo, usmeri svoj pogled na tiste, ki so mu to pripovedovali. Ne gre za druge, temveč za nas same. Če se ne spreobrnemo, bomo prav tako pokončani. Naše življenje bo ponesrečeno, če ne bomo začeli misliti drugače. Pri katastrofah naj ne postavljamo vprašanja zakaj, temveč jih razumimo kot zahtevo za nas. Zgodi se nam lahko enako, kot so doživele mnoge žrtve današnjega časa. Postavlja se vprašanje: Iz česa živimo? Kakšen smisel ima naše življenje? Nobenega jamstva nimamo, da bomo zdravi dosegli starost. Ni samo po sebi umevno, da naše življenje uspe. Pogoj, da bo naše življenje uspelo, je spreobrnjenje. Spreobrnjenje pomeni najprej ugotoviti, da sem se Bogu odtujil, da je moje mišljenje o Bogu popačeno. In potem pomeni spreobrnjenje, da vidim svoje življenje v Božji luči, da po Bogu znam gledati v globino stvari in spoznavati Boga kot pravi cilj ter tisti temelj svojega življenja, ki me nosi. Spreobrnjenje pa ni le videvanje in spoznavanje, temveč tudi odločanje. Odločim se živeti drugače, živeti tako, kakor to odgovarja Božji volji in moji naravi. (po: A. Grün, Jezus – Podoba človeka)

Naše življenje mora biti rodovitno. Da bi mogli roditi čim več sadov, moramo ravnati s sabo kot sadjar in vinogradnik: pred pomladjo je potrebno sadno drevje in vinsko trto obrezati. Če tega ne bi storili, bi zdivjale dolge mladike in veje, ki bi izpile vse sokove, tako da sadov ne bi bilo ali pa bi bili silno revni. Jezus nam govori, da bo naše življenje rodovitno le v tolikšni meri, kolikor bomo umirali sami sebi. Prvi pogoj pa je seveda živa povezanost vej z Deblom, mladik s Trto.

Naslovljeno na vas

TEDEN DRUŽINE od 19. 3. do 5.3.—od praznika sv. Jožefa, ki je dan očetov, do praznika Gospodovega oznanjenja Mariji, ki je materinski dan.

Dobri Oče. Družini si namenil odlično mesto v družbi in Cerkvi. Naj tvoj Sveti Duh, napolnjuje družine. Tako bodo človeško družbo plemenitile in zidale tvojo Cerkve. S svojo izkušnjo bodo pomagale premagovati predsodke in izkrivljene poglede v družbi. Naj delujejo kot sol zemlje, ki družbo ozdravlja, in kot luč, ki v družbi sveti s svojim zdravim okoljem za varno, dostojno in zadovoljno življenje. Tvoj Duh naj napolnjuje družine z ljubeznijo do tvoje Cerkve, s katero bodo sooblikovale življenje domačih župnij in dogodkov na drugih ravneh Cerkve. Vanje naj vliva sočutje, da bodo čuteče do ljudi v stiski. Posebej naj se veselijo, če zmorejo družbo in Cerkev bogatiti z novimi člani. Veselijo naj se, če boš v njihovi družini koga izbral za duhovnika, redovnika, redovnico ali misijonarja. Naj podpirajo svoje člane, če se bodo čutili poklicane tudi v kateri drugi obliki služiti ljudem. To te prosimo po Kristusu našem Gospodu. Amen.

POMOČ UKRAJINCEM
V prejšnjem tednu smo zbrali 396 EUR in 100 kg živil in higienskih pripomočkov. Hvala vsem, ki ste darovali.
Materialna pomoč – zbiramo suha in trajna živila, vodo v plastenkah in higienske pripomočke.
Prevzem v nedeljo po obeh svetih mašah. Lahko oddate tudi pred Škofijskim domom v Vrbju od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
Karitas tudi prosi za pomoč vse, ki imajo možnost za namestitev beguncev in jim lahko nudijo sobo s kuhinjo in lastnimi sanitarijami.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Molimo za mir, prenehanje nasilja in spravo.

MAŠNI NAMENI

NED – 20.3.
3. postna nedelja
Martin iz Brage, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za vse Blaževe

PON – 21.3.
Serapion, škof, mučen.
17.00 za +starše Antonijo in Miha Štrajhar

TOR – 22.3.
Lea, spokornica
17.00 za +Jožeta Kunsta (god)

SRE – 23.3.
Rebeka Ar-Rayes, redovnica
17.00 za +Ano Pristalič in vse njene

ČET – 24.3.
Katarina Švedska, redovnica
17.00 za +Rotarjeve

PET – 25.3. materinski d
GOSPODOVO OZNANJENJE
Sklep tedna družine
10.00 za naše družine, zlasti matere
17.00 križev pot—prvoobhajanci
za +Kristino Pinter

SOB – 26.3.
Evgenija, mučenka
17.00 za +Danijela Brišnika –oblet.

NED – 27.3.
4. postna nedelja
Gelazij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Antona -oblet., in vse Vesolakove

V tem tednu:
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19: razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.

Dežurni ministranti: Jan Griguljak, Mitja Mak
Bralci v nedeljo: I. Magda Šalamon, Sandi Završnik; II. Robert Natek, Simeona Rakun
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govorí. Medtem ko je to govóril, pa se je narédil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslúšajte!« In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli. (Lk 9,33–36)

BESEDA O BESEDI

POSTAVIMO ŠOTOR V DOLINI Lk 9,28–36

Evangelij druge postne nedelje nam pripoveduje o Jezusovem spremenjenju na gori, ki so mu bili priče trije izbrani učenci. Petra je pogled na poveličanega Učenika tako očaral, da bi kar ostal in prišel je na dan s predlogom, da bi tam gori postavili tri šotore: Jezusu, Mojzesu in Eliju. Če smo pozorni, zlahka ugotovimo, da je Jezus te besede preprosto preslišal, sploh jih ni komentiral. – Nekateri razlagalci tega dogodka poudarjajo, da »Bog ni prišel na zemljo zato, da bi mu človek postavljal hiše, v katerih naj bi prebival, marveč je prišel zato, da bi prebival v hišah in domovih, kjer mi prebivamo« (Lojze Bratina). Že v stari zavezi namreč Bog, ki je sklenil zavezo z izvoljenim ljudstvom, o sebi pravi, da je »ljubosumni Bog«, ki ne trpi poleg sebe nobenih drugih bogov. Bog nove zaveze, ki je zavezo z nami sklenil z daritvijo lastnega življenja za vse človeške otroke, pa nam pravi, da živi sredi med nami. Njegove poteze so vtisnjene v srce vsakega človeka. Tudi tvojega in mojega.
Toda naš Bog je zahteven Bog. Ne moremo se ga otresti s tem, da mu vsak dan odmerimo nekaj minut za molitev, vsako nedeljo eno urico za mašo. Hoče, da mu služimo vsak dan, vsako uro, vsako minuto. Hoče, da gremo za njim po poti križa. Prvi v tej dolgi in neskončni procesiji je on. Njegov zgled nas spodbuja, njegova ljubezen ohranja in poživlja našo ljubezen. – Ko občudujemo številne cerkve in cerkvice po slovenskih hribih in gričih, ne smemo prezreti dejstva, da so naši predniki ob domovih, ki so se nizali eden k drugemu, postavili Božjo hišo – župnijsko cerkev. V tiste cerkve na gričih so nekajkrat na leto poromali za veselje srca in za okrepitev duha. V cerkvi sredi vasi pa so se vztrajno zbirali dan za dnem, v večjem številu nedeljo za nedeljo. Ob obhajanju Gospodove daritve so črpali moč za medsebojno darovanje. Jezus želi, da mu »postavimo šotor v dolini« – sredi vsakdanjih življenjskih opravil in obveznosti, skrbi in dolžnosti, težav in radosti. Najbolj ljubi so mu čisto vsakdanji prostori, ki so blagoslovljeni in posvečeni z ljubeznijo in dobroto. (po: S. Čuk, Misli srca)

2. postna nedelja

Dobri Jezus!
Tudi jaz si želim, da bi me izbral, da bi šel s teboj na goro. Rad bi videl tisti sij. Rad bi, da me prevzame kakor Petra. A hkrati bi rad, da bi v svojem srcu resnično živel, da si ti Izvoljenec, da si ti tisti, ki lahko tudi v moje življenje prinašaš svetlobo.
Niso potrebne velike besede, zadošča tudi molk, če pričajo dejanja ljubezni. Po slednjih naj ljudje spoznajo, da sem tvoj učenec. Napolni me s Svetim Duhom, da ne bom širil oblakov in temine, temveč resnično ljubezen in dobroto, ki po tebi biva v meni s tem v svetu. Amen.

PAPEŠKA NEDELJA: 
Frančišek (prej Jorge Mario Bergoglio), Družba Jezusova, argentinski rimskokatoliški duhovnik italijanskega rodu, škof, kardinal in 66. papež, * 17. december 1936, Buenos Aires.
Nazivi: papež, rimski škof, naslednik prvaka apostolov, primas Italije, nadškof metropolit rimske cerkvene pokrajine, suveren vatikanskega mesta, služabnik Božjih služabnikov.
Ravno na današnji dan—13.3.2013 je bil izvoljen za naslednika apostola Petra. Zato se današnjo nedeljo Bogu zahvaljujemo za sedanjega papeža Frančiška, ki že 9 let vodi in usmerja Petrovo barko, našo Katoliško Cerkev. Naj ga Gospod ohranja zdravega in krepkega. Na koncu mašnega bogoslužja danes pojemo zahvalno pesem.

OBLETNICA (MUČENIŠKE) SMRTI IZIDORJA ZAVRŠNIKA
10. marca 1943, na pepelnično sredo, so nacistični vojaki v Mariboru ustrelili 25 talcev, kjer se je Izidor Završnik žrtvoval za 20-letnega talca .. Žrtvoval je svoje življenje za bližnjega podobno kot poljski redovnik Maksimilijan Kolbe. Če bo to potrdila Cerkev, bo postal »slovenski Maksimilijan Kolbe« zadnji dve leti se zaradi epidemičnih razmer nismo posebej slovesno spominjali njegovih obletnic. Tudi letos jo skromno obeležujemo pri nedeljskih sv. mašah. Drugo leto, ko bo okrogla—80. obletnica pa bi bilo prav, da bi jo bolj slovesno praznovali.

Naslovljeno na vas

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA MAREC:
tokrat bo naša molitev namenjena prošnji, »da bi kristjani znali vedno spodbujati obrambo življenja z molitvijo in družbenim delovanjem«

ZA POMOČ UKRAJINCEM
Materialno pomoč – zbiramo suha in trajna živila ( moka, testenine, mleko, olje, konzerve, otroška hrana), vodo v plastenkah, higienske pripomočke (pralni prašek milo, šampon, čistila), higienske robčke in plenice, oblačila za otroke, posteljnino, odeje, spalne vreče, novo spodnje perilo.
Kontaktna telef.številka za prevzem: 041 783 952 ( Simon) ali 031 280 574 ( Marija) ali v nedeljo po obeh svetih mašah.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Molimo za mir, prenehanje nasilja in spravo.

PRAZNIK SV. JOŽEFA V LETU SV. JOŽEFA–19. marca: praznik očetov
Evangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen« (Mt 1,19), saj je dojel načrt, ki ga je imel Bog z Marijo, in se zavestno vključil vanj tako, da je sprejel, zaščitil in poskrbel za svojo družino. Praznujmo!
Na ta dan se začne teden družine, ki se zaključi na materinski dan –25.3.

 
MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV /med njimi naš Izidor Završnik
 Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

MAŠNI NAMENI

NED – 13.3.
2. postna nedelja
papeška n.
Justina, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Rojnika –oblet. in njegove
Nabirka za bogoslovje—Bog povrni!

PON – 14.3.
Matilda, kraljica
17.00 za +Marijo in Karla Tekavc in njune

TOR – 15.3.
Ludovika de Marillac, redovnica
17.00 za +Cenetove in Fajfarjeve

SRE – 16.3.
Herbert, škof
17.00 za +Ivanko Vadlan in vse Horvatove

ČET – 17.3.
Patrik, škof, misijonar
17.00 za +Mojco Rojnik in vse sorodnike

PET – 18.3.
Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni učitelj
17.00 Križev pot—za mir doma in v svetu
za +Pavlo –(25.) oblet. in Viljema Natek

SOB – 19.3
Jožef, Jezusov rednik
ZAČETEK TEDNA DRUŽINE
10.00 za naše družine, zlasti očete
17.00 za +Tomaža Lončarja –oblet. in vse Drčeve

NED – 20.3.
3. postna nedelja
Martin iz Brage, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za vse Blaževe

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri v župnišču. Lepo vabljeni.

Seja ŽPS bo v petek ob 19. uri v Domu srečanj. VSI člani lepo vabljeni.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19: razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.

Dežurni ministranti: Zala Jelen, Hana Rančigaj
Bralci v ned.: I. Majda Jelen, Mojca Strožer, II. Saša Griguljak, Marko Vasle
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem. Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«

BESEDA O BESEDI (Lk 4,5–8)

KAKŠEN NAJ BO POST Lk 4,1–13

Postni čas, ki smo ga pričeli minulo sredo s spokornim obredom pepeljenja, je »močen« čas bogoslužnega leta. Dejstvo pa je, da Bog noče samo zunanjih postnih vaj – pritrgovanja v jedi in pijači, v zabavah in še v čem, temveč tudi in predvsem notranjo prenovo – da si prizadevamo za pravičnost in dobroto. Post ni teater, ki traja štirideset dni, post je čas prizadevanja za notranjo lepoto. – Kako je to lepoto mogoče doseči, je povedano v prvem postnem hvalospevu: »Z večjo vnemo naj bi se posvečali molitvi in delom ljubezni do bližnjega.« Cerkev, ki ji je zaupana razlaga evangelija, nas uči, da ljubezen do bližnjega pokažemo s telesnimi ni duhovnimi deli usmiljenja. Nekdaj smo se jih pri verouku učili na pamet in starejši bi jih morda še znali našteti. Kako pa mladi?
Po zgledih iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze navadno navajamo sedmero telesnih in sedmero duhovnih del usmiljenja. Telesna dela usmiljenja so: lačne nasičevati, žejne napajati, popotnike sprejemati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, jetnike reševati in mrtve pokopavati. Vse, razen zadnjega našteva Jezus, ko slika prizor vesoljne sodbe ob koncu časov. Duhovna dela usmiljenja pa so: grešnike svariti, dvomljivcem prav svetovati, žalostne tolažiti, krivice voljno trpeti, žaljivcem iz srca odpustiti, za žive in mrtve Boga prositi. Mnogi ljudje, tudi taki, ki Kristusa in njegovega nauka ne poznajo, vršijo marsikatero od naštetih del. Bog jim tako svetuje po svojem (p)osebnem poslancu – po glasu vesti. Mi pa, če smo iskreni, pogosto opustimo marsikaj, kar bi kot Jezusovi učenci morali storiti. – V današnjem evangeliju Jezus pravi: »Človek ne živi samo od kruha.« Kruh, mišljen kot vsa vsakdanja hrana, je okusen, če ga uživamo v družbi ljudi, ki se imajo radi. Kako lepo bi bilo, da bi vsaj ob nedeljah naše družine v miru sedele za mizo, kjer bi samo ne jedli, temveč bi tudi drug drugemu postregli s prijaznostjo in hvaležnostjo. Otipljiva ljubezen – in to je bistvo posta – se mora pričeti doma, sicer bo vse naše prizadevanje za krščansko rast obviselo v oblakih. (po: S. Čuk, Misli srca)

1. postna nedelja

Hudič je

Ena večjih prevar podzemlja je, da ni hudiča ne njegovih pomočnikov, ki zalezujejo človeka in mu grenijo življenje.
Tako je namreč Satanu z zborom padlih angelov omogočeno, da nemoteno spletkari. Žarometi niso uperjeni vanj.
Lahko se skriva, ostaja neviden in anonimen.
Če se ozremo po svetu, pa vidimo, kako zelo je navzoč, kako silovito uničuje človeka in se zaletava v Boga in njegovo stvarstvo.
Satan še nikoli ni ustvarjal lepega in čistega, ampak prinaša, kjerkoli nastopa, opustošenje. Vidno in nevidno.
Vojne ponujajo grmade trupel, reke solz in neugasljive plamene telesnih bolečin, na tisoče strtih src in gore obupa.
Ko prihaja v družinah do telesnega ali spolnega nasilja, je na delu hudič.
S pomočjo močnejših uničuje šibkejše.
Ko jemljemo drugim dobro ime, jih ponižujemo. Ko se polaščamo imetja drugih, smo poteptali njihov zemeljski trud.
Hudič ve, kaj mora storiti, da uveljavi med ljudmi razdor, jezo, sovraštvo.
Pozna naša slaba nagnjenja in se vanje vedno znova trdovratno zapiči. Prekipeva od zavisti, ker imamo ljudje telo in svobodno voljo, in da smo ustvarjeni po Božji podobi, kajti opremljeni s tem darom nebes zmoremo kljubovati ukanam pekla. Te so zato še toliko bolj prefinjene in izpiljene.
Zavedajmo se tega, da ne bi lahkomiselno padali v greh in dajali hudiču priložnosti, da se nas polašča. Našega jaza, ki je delo Boga. (po: P. Millonig, Zasidran v veri)

Dobri Jezus!
Stopili smo v postni čas. To je priložnost, da iz puščave našega življenja v tem spokornem času naredimo zeleno pokrajino. Sleherni dan nas spremlja hudič, ki nas nagovarja, da bi skrenili s prave poti. Daj nam moči, da se bomo zavedali, da na poti življenja nismo sami. Ob nas stopaš ti. Tega se premalo zavedamo in tvojo oporo premalokrat izkoristimo. Naj se v tem postnem času še bolj povežemo s teboj, da bomo pogumnejši, močnejši in tako premagali vse hudičeve preizkušnje. Notranje pripravljeni bomo tako lahko s teboj prerojeni vstali ter razlivali veselje in ljubezen, ki med nas prihaja po tvojem križu in vstajenju. Amen.

Naslovljeno na vas

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA MAREC:
tokrat bo naša molitev namenjena prošnji, »da bi kristjani znali vedno spodbujati obrambo življenja z molitvijo in družbenim delovanjem«

V postnem času se z molitvijo Križevega pota povezujemo z Jezusom na njegovi poti našega odrešenja. V naši župniji bomo Križev pot molili ob petkih ob 17.00 (po premiku ure ob 19.00)

Družina, ki je Cerkev v malem, doživlja svojo pripravo na veliko noč predvsem v domačem krogu. Postni čas je ena od najlepših priložnosti za družinsko bogoslužje, za prenašanje vsakdanjega življenja v svet vere in sveta vere v življenje. Poleg odlomkov o Jezusovem trpljenju, ki so v evangeliju tako zgovorni, je morda najbolj značilen odlomek o Jezusovih skušnjavah v puščavi. Ali ni sodobna družina velikokrat odpeljana v duhovno puščavo in tam na mnogotere načine skušana? Kje naj najde odgovor in rešitev iz njih, če ne prav ob Jezusovem zgledu! (po: V. Vider, Z očmi zakoncev)

Navdih za postni čas:
TELESNA DELA USMILJENJA lačne nasičevati žejne napajati popotnike sprejemati nage oblačiti bolnike obiskovati jetnike reševati mrliče pokopavati
DUHOVNA DELA USMILJENJA grešnike svariti nevedne učiti dvomljivcem prav svetovati žalostne tolažiti krivico voljno trpeti žalivcem iz srca odpustiti za žive in mrtve Boga prositi

ZA POMOČ UKRAJINCEM
Materialno pomoč: zbiramo suha in trajna živila (moka, testenine, mleko, olje, konzerve, otroška hrana), vodo v plastenkah, higienske pripomočke (pralni prašek milo, šampon, čistila), higienske robčke in plenice, oblačila za otroke, posteljnino, odeje, spalne vreče, novo spodnje perilo.
Kontaktna telefonska številka za prevzem: 041 783 952 (Simon) ali 031 280 574 (Marija) ali v nedeljo po obeh svetih mašah.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči.
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Molimo za mir, prenehanje nasilja in spravo.

MAŠNI NAMENI

NED – 6.3.
1. postna nedelja
Fridolin, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Mladena –oblet. in Ivana Krsnika

PON – 7.3.
Perpetua in Felicita, mučenki
17.00 za +Mirkota Stvarnika

TOR – 8.3.
Albin (Zorko), škof
17.00 za +Ivana Vaš (Baševega)

SRE – 9.3.
Frančiška Rimska. žena
17.00 za +starše Frančiško in Martina Cirar

ČET – 10.3.
40 mučencev Armenije
17.00 za +Justino Hudomalj –30. dan

PET – 11.3.
Konstantin, spokornik, mučenec
17.00 križev pot—za mir doma in v svetu
za +Jožeta Kuglerja –oblet.

SOB – 12.3 kvatre
Olivija (Livija), mučenka
17.00 za Šramove in Koširjeve

NED – 13.3.
2. postna nedelja
papeška n.
Justina, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Rojnika –oblet. in njegove
Pri sv. mašah kvatrna nabirka za bogoslovje—Bog povrni!

V tem tednu: zopet redno verouk.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.
V teh dneh so pričakovane še kakšne ublažitve ukrepov tudi za cerkve. Kaj bo, bomo pa še videli.

Dežurni ministranti: Matevž Lapuh, Matevž Glušič
Bralci v ned.: I. Lucija Blatnik Tilen Hadolin, II. Aljaž Lončar, Petra Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl