Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.« (Lk 6,43–45)

BESEDA O BESEDI

GOVORICA TE IZDAJA Lk 6,39–45

Dva odlomka Božje besede, ki se bereta na 8. navadno nedeljo, imata skoraj enak naslov oz. vsebino. Prvo berilo iz Sirahove knjige in pa odlomek iz Lukovega evangelija. In najbrž poznate slovenski pregovor, ki pravi: »Česar polno je srce, to usta rada govore.« Po govorjenju je mogoče prepoznati notranjost človeka, njegovo srčno kulturo. Tu lahko uporabimo Jezusove besede iz evangelija: »Vsako drevo se spozna po sadu«, kajti besede so sad mišljenja, sad človekovega gledanja na svet. Kdor gleda na svet razsvetljen z Božjo lučjo, bo njegovo govorjenje svetlo, spoštljivo, spodbujajoče; kdor pa ima svoje oči usmerjene le v zemeljske reči, tudi v svojem govorjenju ne bo nič višji: zmožen bo besed zavisti, besed, ki vse poteptajo v blato, ki vse zamorijo.
Profesorica Berta Golob, žena žlahtnega srca, ima v svoji knjižici Daljave prihodnosti, nekakšnem »pismu mladim«, poglavje z naslovom Govorica te izdaja (tako so rekli služabniki velikega duhovnika apostolu Petru, ko so mu hoteli povedati, da je učenec Jezusa Galilejca). Mladim postavlja v razmislek: »Si se že kdaj vprašal, kako se pravzaprav izražaš? Kakšen je slog sporazumevanja pri vas doma? Se obmetavate z žaljivkami? Ali dosegate svoje namene z grobimi zapovedmi in ukazi ali s prijazno prošnjo in nasvetom? Se nad tvojim domom, kdaj razkadi gosta megla kletvic? Kako se pogovarjaš s sovrstniki?«
Še bolj kot za mlade veljajo ta vprašanja za nas odrasle. V nekdanjem kesanju na začetku maše smo pred Bogom priznavali, da smo »veliko grešili v mislih, besedah in dejanjih«. Danes prosimo Boga odpuščanja po novem, grešimo pa še zmeraj po starem. In to zelo veliko prav v besedah. (po: S. Čuk, Misli srca)

8. nedelja med letom

Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. (prim. Lk 6,43–44)
Razmišljanju o drevesih človek načeloma ne posveča veliko časa. Nanje smo pozorni, ko so recimo še posebej visoka, mogočna ali pa, ko jih veter poškoduje oz. celo podre. V tem primeru bi celo opazili, da je na tleh polno sadja ali da so plodovi poškodovani. Večina od nas bi ob tem zagotovo lahko določila vrsto sadja in celo identificirala vrsto drevesa s katerega je to padlo.
Ko je Kristus rekel, da lahko drevo prepoznamo po njegovem sadu, je uporabil analogijo, ki jo razumemo vsi. Tudi če nikoli nismo gojili sadnih dreves, smo načeloma poznamo njihove plodove. Mnoge od njih tako ali tako uživamo kot hrano vsak dan. Če so drevesa pravilno oskrbljena s kvalitetno zemljo, vodo, zadostnimi gnojili in ustreznimi rastnimi pogoji, bo večina drevja plodna.
Jezus pravi, da ljudi prepoznaš po sadu. S tem ni mislil, da bi vsi mi ob ustreznih rastnih pogojih lahko imeli jabolka, ki bi visela z naših teles. Lahko pa pridelamo številne duhovne sadove.
Odrešenikov križa je ustvaril trajen sad. Ker nas je Bog po krstu izbral in naredil za »nova bitja«, z njegovo milostjo lahko izražamo Kristusovo življenje tukaj na zemlji ter mu s svojimi dobrimi deli in odnosi do ljudi prinašamo svoj sad. Ta je trajen, saj ni »fizičen«; ne more zgniti ali se uničiti. Je kakršen je. Ta plod je rezultat, kako je naše življenje podarjeno Bogu, koliko je prepojeno s predanostjo njemu, ki je naša »zemlja, voda, rastni pogoj …«. Če je življenje predano njemu, polno ljubezni do njega in do bližnjih ljudi, je to večni in obilni sad, ki traja večno! (po: T. Tkach)

Drevo se spozna po sadu, človek pa po svojem govorjenju. Dobro drevo rodi dober sad, besede dobrega človek pa tolažijo, razveseljujejo, prinašajo mir. – Prav bi bilo, da se ob tem evangeljskem odlomku tudi vsakdo od nas vpraša, kakšen besede prihajajo iz naših ust. Z njimi ljudi razveseljujemo ali jih prizadenemo? Z njimi Boga častimo in se mu zahvaljujemo ali pa ga celo žalimo.
Prosimo Jezusa za odpuščanje, če so bile naše besede takšne, da bi bilo bolje, da jih ne bi bili izrekli. (po: AK)

Naslovljeno na vas

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA MAREC:
tokrat bo naša molitev namenjena prošnji, »da bi kristjani znali vedno spodbujati obrambo življenja z molitvijo in družbenim delovanjem«

POSTNA POSTAVA
Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Kadar je praznik na petek, post in zdržek odpadeta.
V postnem času je priporočljivo, da dodamo k zdržku mesa še kakšno drugo dobro delo:
molitev: udeležba pri sveti maši, osebna ali družinska molitev, obisk cerkve ali kapele, branje Svetega pisma, molitev križevega pota.
post: poleg odpovedi mesu so še druge možnosti, lahko se odpovemo sladkarijam in poobedkom; odpoved kavi ali kajenju; zdržek od televizije, računalnika in namesto tega več časa posvetiti stikom z bližnjimi; splošna omejitev v hrani in pijači z namenom, da prihranjeno namenimo revnim,
pomoč drugim: npr. posebna skrb za koga v bližini, ki je ostarel, bolan, osamljen, reven,
odnosi: več časa namenimo drug drugemu v družini, v službi smo bolj pozorni do sodelavcev, na cesti dajemo prednost drugim, se nasmehnemo mimoidočemu.
Postni čas je čas pokore. V tem obdobju za nas verne velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni do bližnjega, k zatajevanju samega sebe tako, da prisluhnimo potrebam drugih.

V postnem času se z molitvijo Križevega pota povezujemo z Jezusom na njegovi poti našega odrešenja.

MAŠNI NAMENI

NED – 27.2.
8. nedelja med letom
Gabrijel ŽMB, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Janeza Sorčana

PON – 28.2.
Roman, opat
17.00 za vse verne rajne

TOR – 1.3. Pust
Albin (Zorko), škof
17.00 za +Ido Lazar –30. dan

SRE – 2.3. 
Pepelnica – Strogi post
Neža Praška, opatinja
17 .00 za +Matildo Binovec
pepelenje
ZAČETEK POSTNEGA ČASA

ČET – 3.3. prvi četrtek
Kunigunda, kraljica
17.00 za +Ivana Rančigaja in njegove
Molitev za duhovne poklice

PET – 4.3. prvi petek
Kazimir, poljski kraljevič
17.00 križev pot—za vse ki so v stiski
za +Štefana Šlandra -oblet. in vse Koprivove

SOB – 5.3. prva sobota
Olivija (Livija), mučenka
17.00 za vse Mežnarjeve
Litanije Matere Božje

NED – 6.3.
1. postna nedelja
Fridolin, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Mladena –oblet. in Ivana Krsnika

V tem tednu bomo vstopili v sv. postni čas. Vzemimo ga zares.
So tudi veroučne počitnice—preživljajte jih koristno in prijetno!

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri v župnišču. Po tako dolgem premoru zaradi corone se bo na novo oblikovala. Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni nameniti Svetemu pismu nekaj več.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.

Dežurni ministranti: Lara Natek, Urška Rančigaj
Bralci v ned.: I. Simon Brdnik, Sonja Mandelc II. Marija Rančigaj, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Ne sodíte in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« (Lk 6,27–28.37–38)

BESEDA O BESEDI

VERNIK SI BO PISAL SODBO SAM Lk 6,27–38

»Tisti, ki se imajo za zaupne Božje prijatelje, vso svoj pobožnost odložijo na cerkvenem pragu. V svojih družinah so gospodovalni, s sosedi sprti, lažejo, sleparijo …« Stojte, vi, ki s tako lahkoto obsojate »pobožne« in se imate za veliko boljše od njih! Lahko da so na žalost res taki, toda če hočete dejansko biti boljši, si vzemite k srcu zadnje vrstice evangeljskega odlomka današnje nedelje: »Ne sodite in ne boste sojeni, ne obsojajte in ne boste ob sojeni; oproščajte in boste oproščeni … S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo. »Jezusov nauk, ki ga je on potrdil tudi z življenjem je za našo človeško pamet čudno zavozlan in hitro se ujameš v njegove zanke. Če obsojaš druge, dejansko obsojaš samega sebe; če sovražiš druge, največjo škodo povzročaš samemu sebi. Če pa si do drugih usmiljen, si s tem zagotoviš usmiljeno sodbo ob koncu življenja; če druge ljubiš, postajaš podoben Bogu. Tu lahko v spremenjenem pomenu uporabimo znane besede Ivana Cankarja: »Narod si bo pisal sodbo sam.« in zatrdimo: »Vernik si bo pisal sodbo sam!«
Evangelij je prepleten z Jezusovimi besedami o usmiljenju, odpuščanju, dajanju, dobrohotnosti – vse to so »delavniški« izrazi za ljubezen. Zapoved ljubezni je silno naporna, vendar pa izvedljiva naloga, kajti strma stena, ki vodi na Božjo goro, je že markirana. Jezus je »s prvenstvenim vzponom« na goro Kalvarijo vsem svojim učencem pokazal pravo smer. Pripravil jim je tudi potrebno vitaminsko hrano: ljubezen svojega srca, ki ga je za nas izpraznil do zadnje kaplje krvi.
Na tej težki navezi življenja ne nastavljajmo drug drugemu zank z obsojanjem in s trdoto srca, temveč bodimo drug drugemu v oporo z dobrohotnostjo in usmiljenjem. »Če bo usmiljenje osnovno prizadevanje našega življenja, našega načina mišljenja, govorjenja in prizadevanja, se bomo v smrtni uri lahko srečali s Kristusom v popolnem zaupanju, kajti gotovo bomo deležni usmiljenja.« (Bernhard Haring) (po: S. Čuk, Misli srca)

7. nedelja med letom

Ne sodíte in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni.
Odpuščajte in vam bo odpuščeno. (Lk 6,37)

To Jezusovo naročilo so služabniki in služabnice Cerkve neredko uporabljali, da so preprečevali kritičnost v krščanski skupnosti.
Kakšna zvijača! Kajti Jezus ne prepoveduje izražati mnenja in presoje o ravnanju drugih ljudi.
To bi bilo nemogoče in tudi škodljivo. Imamo pravico in dolžnost, da se učimo iz tega, kar vidimo. Kako pa naj bi vedeli, kaj je dobro in kaj slabo, ne da bi ocenjevali, kritizirali, presojali?
Jezus tudi ne pravi: »Kaj te briga! Brigaj se zase! Ne vmešavaj se!«
Nasprotno! Moramo imeti široko odprte oči in možgane ter opazovati, ocenjevati, odobravati, naznanjati.
Jezus prepoveduje, da bi sodili v smislu izrekanja dokončnih obsodb.
V njegovem času ni bilo sodišč prve stopnje, druge stopnje, višjih sodišč in še vrhovnih sodišč. Če je bil kdo obsojen, je bil obsojen. Za vedno.
Takih sodb ne smemo izrekati.
Razlog ni take vrste, kakršnih smo navajeni iz televizijskih pogovornih oddaj: »Jaz mislim tako, ti pa tako; vsakdo lahko svobodno misli, kaj hoče.«
Temveč zato, ker Bog, naš življenjski vzor, vedno in vsakomur dopušča možnost, da se spremeni, prerodi, postane nov človek. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Odpuščajte in vam bo odpuščeno. (prim. Lk 6,37)
Oče, nič ni tako težko, kakor podariti pravo odpuščanje, posebno tistim, ki so nam blizu iz zaradi katerih smo res trpeli. Kako težavno je to odpuščanje! Toliko izgovor se nam mota po glavi: »Ali moram prav jaz narediti prvi korak? Ali se splača odpustiti? Ne, ne morem, zdaj še ne morem, morda jutri …« Odpuščanje nas zelo veliko stane. Ali je odpustiti sploh mogoče? Oče, vemo: sprava in odpuščanje sta mogoča samo po Tebi.
Podeli nam torej milost odpuščanja, moč, da se spravimo s tistimi, ki živijo z nami pod isto streho, in s tistimi, ki so daleč. Daj, da bomo ljubili tudi sovražnike. Ne dopusti, da sonce zaide nad zamero ali jezo v naših srcih. Podeli nam milost prvega koraka, da bomo podobni Tebi. (po: G. Danneels)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V sredo, 16. februarja smo se v cerkvi na Gomilskem s sv. mašo, nato pa na pokopališču s cerkvenim obredom poslovili od Justine Hudomalj iz Celja. Bila pa je tukajšnja rojakinja, Rančigaj—Lončičeva. Bila je vedno zelo povezana z domačim krajem in sorodniki, ki so večinoma tukaj. Del otroštva je preživela pri stricu župniku Janezu Rančigaju v župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami, ki mu je gospodinjila negova sestra. Bog ji daj večni življenje v Božjem kraljestvu!

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA FEBRUAR:
Splošni: za rehabilitacijo zapornikov: Da bi zapornikom, zlasti mladim, uspelo ponovno sestaviti svoje življenje na temelju človeškega dostojanstva.
Za evangelizacijo: za podporo in razumevanje ločenih zakoncev: Da bi ločeni zakonci v krščanskih skupnostih našli razumevanje in podporo.
Slovenski: za uboge, bolne in zapostavljene: Da bi se po zgledu in naročilu papeža Frančiška zavedali, da je Kristus tam, kjer so ubogi, bolni in zapostavljeni.

MOLITEV ZA SINODO
Pred Teboj smo, Sveti Duh, ko smo zbrani v Tvojem imenu. Samo ti nas vodi, bodi doma v naših srcih; pokaži nam pot, po kateri naj gremo, in kako naj hodimo po njej. Šibki smo in grešni; ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.  Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost, da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti in se ne bomo oddaljili od poti resnice in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo, ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času, v občestvu z Očetom in Sinom na vekov veke.

NED – 20.2.
7. nedelja med letom
Sadot in perzijski muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ano Semprimožnik in starše

PON – 21.2.
Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Danico Košenina –oblet.

TOR – 22.2.
Sedež opostola Petra
17.00 za +starše Dobnik in Vitanc

SRE – 23.2.
Polikarp, škof, mučenec
17.00 za +Justino Huhomalj –osmina

ČET – 24.2.
Matija, apostol
17.00 za +Janeza Hočevarja

PET – 25.2.
Valdburga, opatinja
17.00 za zdravje (M.R.)

SOB – 26.2.
Aleksander (Branko), škof
17.00 za +Franca Turnška —oblet.

NED – 27.2.
8. nedelja med letom
Gabrijel ŽMB, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Janeza Sorčana

V tem tednu
Seja Župnijskega pastoralnega sveta bo ta petek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Vsi člani prav lepo vabljeni!
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.

Dežurni ministranti: Ana in Jaka Pristalič
Bralci v ned.: I. Simon Brdnik, Sonja Mandelc II. Marija Rančigaj, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Jezus se je ozrl po svojih učencih in govóril: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in vriskajte od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. (Lk 6,20–22)

BESEDA O BESEDI

KREPOST (ZA)UPANJA Lk 6,17.20–26

Današnje prvo berilo, vzeto iz knjige preroka Jeremija, nam govori o upanju in zaupanju. Njegovo življenje je bilo zelo bridko, ljudje so mu prizadejali veliko hudega, zato je upravičeno zapisal: »Preklet, kdor zaupa v človeka .. Blagoslovljen pa človek, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo upanje.« Našemu zaupanju v Boga začrtujejo Jezusovi blagri pot skozi preizkušnje, ki nas čakajo. Te slovesne obljube, zapisane v prebranem odlomku Lukovega evangelija, dvigajo naše upanje k nebesom kot novi obljubljeni deželi. Podlaga za naše neomajno zaupanje v Boga je njegova zvestoba. Nanj se lahko brez pridržkov zanesemo, on nas ne bo nikdar razočaral, kakor nas utegne razočarati človek, ki smo vanj močno zaupali.
Sicer pa sta zvestoba Bogu in zvestoba ljudem med seboj tesno povezani. Če se s svojim mišljenjem in s svojim življenjem Bogu izneverjamo, se oddaljujemo tudi od ljudi, ki se na nas ne morejo več zanesti. Nobena beseda ni trdna, nobena obljuba zanesljiva. – Krepost upanja se nanaša na prvo Božjo zapoved »Veruj v enega Boga!«, kajti verujemo ne samo s pametjo, ampak tudi s srcem, z vsem, kar delamo. Stari katekizem nas pouči, kdo greši proti upanju: kdor predrzno zaupa, kdor premalo zaupa, kdor obupa. Predrzno bi zaupali v Boga, če bi se lahkomiselno podali v priložnost za greh ali če bi odlašali s spreobrnjenjem. Bog, ki nam ga oznanja Jezus v evangelijih, je res predvsem usmiljeni in odpuščajoči Oče; vendar nam svojega usmiljenja in odpuščanja ne more izkazati, če sami ne začutimo potrebe po spreobrnjenju. Z grehom, premajhnega zaupanja ali nezaupanja žalimo Boga, če mu pripisujemo človeške lastnosti: ozkost, užaljenost, zamerljivost. Ko Bog sprejme človeka, ki se vrne k njemu, ga sprejme z vsem srcem. Odpustiti pri njem pomeni – popolnoma pozabiti. – Najhujši greh zoper upanje pa je obup, ki je posledica pomanjkanja vere, površnega poznavanja Boga, zanemarjanja molitve in zelo grešnega življenja. Naša zvestoba Božjim zapovedim in neomajna ljubezen je rešitev zanj. (po: S. Čuk, Misli srca)

6. nedelja med letom

Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, ki ne stopa na pot grešnikov, temveč se veseli v Gospodovi postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. (Ps 1,1)

Če je v nas hotenje, da bi delali dobro, ravno tako močno kakor hotenje po slabem, zakaj nam je lažje ugoditi slednjemu? Zato ker se nam zlo kaže kot navidezno dobro.
Prvi psalm v Svetem pismu, ki smo mu danes prisluhnili tudi po prvem berilu, opisuje, kako človek zabrede v zlo. Pot je postopna in tragično spominja na pot v odvisnost od drog.
Prvi korak: radovednost.
»Daj, samo enkrat poskusil. Boš videl, kako fantastično se boš počutil.«
Drugi korak: vdaja.
»Vzel bom, ampak samo v soboto zvečer, da mi bo dalo dodatno energijo. Saj lahko neham, kadar hočem.«
Tretji korak: past.
»Potrebujem to, pomaga mi, ne morem brez.«
Na tej točki se pojavi odvisnost, navada, strah pred zasvojenostjo, suženjstvo.
Ko gre za zlo, je pomembno, tako kot pri drogah, da znamo reči prvi »ne«.
To ni lahko, ker pri prvem koraku v dobro okušamo grenkobo premagovanja sebičnosti, medtem ko je približevanje zlu sladko.
Grenkobo okušamo šele pozneje. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Blagor nam, če se bomo ubogi v duhu, znali osvoboditi varljivega zaupanja v bogastvo in bomo imeli ljubezen in spoštovanje do ubogih, kakor do svojih bratov, živih podob Kristusa.
Blagor nam, če se bomo vzgojeni v blagosti močnih, znali odpovedati pogubni sili sovraštva in maščevanja in če bomo premogli modrost, da se namesto za strah, ki ga vliva orožje, raje odločamo za velikodušno odpuščanje, za povezanost v svobodi in pri delu, za osvajanje z dobrot in z mirom. (sv. Pavel VI.)

Poslovili smo se
V sredo, 9. februarja smo se v cerkvi na Gomilskem s sv. mašo, nato pa na pokopališču s cerkvenim obredom poslovili od Ide Lazar iz Grajske vasi. Naše župnijsko občestvo ji je hvaležno, da je bila dolga leta krasilka cerkve, zvesta pevka župnijskega pevskega zbora pa vse dokler ji težka bolezen tega ni povsem onemogočila. Bog naj jo v večnosti za njena dobra dela bogato nagradi!

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA FEBRUAR:
Splošni: za rehabilitacijo zapornikov: Da bi zapornikom, zlasti mladim, uspelo ponovno sestaviti svoje življenje na temelju človeškega dostojanstva.
Za evangelizacijo: za podporo in razumevanje ločenih zakoncev: Da bi ločeni zakonci v krščanskih skupnostih našli razumevanje in podporo.
Slovenski: za uboge, bolne in zapostavljene: Da bi se po zgledu in naročilu papeža Frančiška zavedali, da je Kristus tam, kjer so ubogi, bolni in zapostavljeni.

VSTOPAMO V ZADNJE TROMESEČJE PRIPRAV NA PRVO SV. OB HAJILO IN BIRMO
Če bo po sreči in ne bo kakšnih neljubih presenečenj je slovesnost prvega sv. obhajila načrtovana za nedeljo 15. maja, birma pa 22. maja. Prvotno je bilo mišljeno obratno zaporedje, potem pa je zaradi šolskih obveznosti devetošolcev v tistem roku prišlo do nujne zamenjave. Pomemben dogodek za mlade kristjane pa bo tudi prva sv. spoved, ki bo v aprilu.
In kako je s pripravami na vse te dogodke?
Upali smo, da se bodo letošnji kandidati za prvo sv. obhajilo in birmo pripravljali v že bolj normalnih okoliščinah glede na zdravstvene razmere, a ni tako. Zaradi izostankov posameznikov ali celih razredov zaradi karanten je okrnjen verouk, kar bo potrebno nadoknaditi; še večja praznina pa je na področju verske prakse: zlasti sodelovanja pri nedeljskih sv. mašah. Tu je sklicevanje na omejitve največkrat goli izgovor. Testiranje, ki velja za šolo, velja tudi za v cerkev. Tudi maša v soboto zvečer je lahko izhod v sili.
Še bolj pogrešamo domače naših veroučencev. Normalno je, da kandidate spremljajo njihove družine. Pa tudi naše celotno občestvo. Podpirajmo jih , z zgledom krščanskega življenja, z molitvijo in spodbudno besedo!

MAŠNI NAMENI

NED – 13.2.
6. nedelja med letom
Jordan Saški, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Binija Stepišnika

PON – 14.2.
Valentin (Zdravko), duhovnik, mučenec
17.00 za +Bognarjeve

TOR – 15.2.
Klavdij, redovnik
17.00 za +Jelko in Alojza Kobal

SRE – 16.2.
Julijana, mučenka
17.00 za +Ido Lazar –osmina

ČET – 17.2.
Sedem ustanoviteljev reda servitov
17.00 za +Ivanko Vadlan

PET – 18.2.
Janez Peter Neel, duhovnik, mučenec
17.00 za vse Kozoletove

SOB – 19.2.
Konrad, spokornik
17.00 za +Magdo Mahor

NED – 20.2.
7. nedelja med letom
Sadot in perzijski muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ano Semprimožnik in starše

V tem tednu
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid–19— razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.

Sestanek za starše birmancev bo v petek ob 15.45 uri. Kateri pa takrat še ne bi mogli priti, pa pridite ob 17.40 uri (po večerni maši). Pridite, prosim, zagotovo!

Dežurni ministranti: Matevž in Jakob Lončar
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Elza Vasle; II. Jan Juhart, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili,
so zajeli veliko množino rib, da so se njih mreže trgale. Ko pa je to videl Simon Peter, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« (Lk 5,4–8)

BESEDA O BESEDI

VSI SMO RIBIČI NA GLOBOKEM Lk 5,1–11

Današnji evangelij v katerem Jezus stopi v Petrov čoln, iz njega uči in omogoči ulov (hrano), lahko dojemamo tudi v evharistični luči. Ali ni to čudovita podoba Cerkve z evharistijo v središču? Noč brezplodnega truda se konča, ko evharistični Jezus stopi v čoln, da nas reši pogubljenja. Ločeni od Boga smo v rokah smrti, z Njim pa smo rešeni za življenje. – Že zgled svetega arškega župnika Janeza Marije Vianneyja, nam govori o nenadomestljivi vlogi duhovnika pri evharistiji. Brez duhovnika ne bi bilo Jezusa v našem čolnu, ali drugače: svetega Rešnjega telesa ne bi bilo med nami. Vianneyjeve besede se glasijo: »Če bi ukinili zakrament duhovništva, ne bi imeli Gospoda. Kdo ga je postavil v tabernakelj? Duhovnik. Kdo je sprejel vašo dušo ob sprejemu v življenje? Duhovnik. Kdo jo hrani in ji daje moč za njeno potovanje? Duhovnik. Kdo jo pripravlja za prihod pred Boga, jo končno umije v krvi Jezusa Kristusa? Duhovnik … Če bi dobro razumeli, kaj je duhovnik v svetu, bi umrli, vendar ne zaradi strahu, marveč zaradi ljubezni … Pustite župnijo dvajset let brez duhovnika in ljudje bodo častili živali … Duhovnik ni duhovnik zaradi sebe, temveč zaradi vas.« Jezusovo naročilo Petru v evangeljskem odlomku tako velja tudi slehernemu duhovniku: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi« (Lk 5,10). »Loviti« pomeni pomagati ljudem priti v poživljajoči odnos s Kristusom. Duhovnik je predvsem učitelj vere: najprej s pričevanjem, šele nato s poučevanjem. Pričevalec pa je, ko verniki in drugi ob njem začutijo, da ni sam »v čolnu« življenja, ampak da je z njim vstali Gospod, da se Nanj zanaša, da vodi ter usmerja samo k Njemu in da po njem deluje sam Vstali. – Ker pa je duhovnikov iz leta v leto manj, je pomembno dejstvo, da smo pa vsi krščeni na svoj način »pri krstu postali deležni Kristusove duhovniške, preroške in kraljevske službe in izvršujejo svoj delež poslanstva celotnega krščanskega ljudstva v Cerkvi in v svetu.« (C 31) Zato je prav, da verni laiki, velikodušno in ob primerni usposobljenosti prevzemajo v občestvih tiste naloge, ki niso bistveno vezane na službeno duhovništvo.
Če smo v čolnu skupaj s Kristusom, brez strahu odrinimo na globoko in zaupajmo Njegovim besedam, ki nam kliče: »Ne boj se!« (po: radio.ognjisce.si)

5. nedelja med letom

Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.« (prim. Lk 5,10)

Slišal sem praviti, da je nekdo v Svetem pismu naštel 366-krat napisano naročilo: »Ne boj se! Ne boj se!« To je tolikokrat, kolikor je dni v (prestopnem) letu. Torej nam Bog pravi, da se nam niti en dan v letu ni treba ničesar bati. Tudi lastne grešnosti ne, če le zmoremo toliko moči, da jo priznamo. (po: p. F. Cerar)

Naslovljeno na vas

Prošnja za darove za zvonove še ni preteklost, tudi ne zgolj sedanjost, ampak zagotovo še nekaj časa prihodnost v 2022 letu. Hvala vnaprej.
Posnetek celotne slovesnosti posvetitve naših zvonov si lahko ogledate na internetu (na Youtubu), če kliknete google in napišete: slovesnost posvetitve zvonov na Gomilskem.

ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA IN JEGLIČEV DIJAŠKI DOM V ŠENTVIDU V LJUBLJANI vabita osmošolce in devetošolce na INFORMATIVNA DNEVA NA DALJAVO. Podrobnejše informacije najdete na: stanislav.si

ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA A.M. SLOMŠKA IN DIJAŠKI DOM V MARIBORU vabita osmošolce in devetošolce na VIRTUALNA INFORMATIVNA DNEVA. Več na: facebook: @zgamsinavrh; instagram: @skofijskagimnazijamaribor
Devetošolci in osmošolci, ne prezrite tudi teh možnosti!!!

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA FEBRUAR:
Splošni: za rehabilitacijo zapornikov: Da bi zapornikom, zlasti mladim, uspelo ponovno sestaviti svoje življenje na temelju človeškega dostojanstva.
Za evangelizacijo: za podporo in razumevanje ločenih zakoncev: Da bi ločeni zakonci v krščanskih skupnostih našli razumevanje in podporo.
Slovenski: za uboge, bolne in zapostavljene: Da bi se po zgledu in naročilu papeža Frančiška zavedali, da je Kristus tam, kjer so ubogi, bolni in zapostavljeni.

Naslovljeno na vas

ZAKAJ PRI MAŠI GORIJO SVEČE

Naša radovedna Urška postavlja vedno takšna vprašanja, da ji je treba temeljito odgovarjati. Ko so zmolili večerno molitev, je vprašala: »Mami, zakaj pri maši gorijo sveče?«
»Ja, zakaj si se prav zdaj na to spomnila? Bi rada, da tudi doma molimo ob prižgani svečki?« jo je najprej vprašala mami, ki je ob praznikih rada prižgala svečko na družinski mizi. Otrokom pa ni pustila, da bi prižigali svečke v sobi, saj bi nanje lahko pozabili in bi bilo lahko še kaj hudo narobe.
Urška je to dobro vedela, mami pa je razložila, da je danes videla, kako je župnik Pavle pripeljal steklenice s tekočim voskom. Vedela je že, da imajo v cerkvi namesto navadnih debelih sveč takšne steklene, v katere se samo naliva vosek. Od daleč pa so čisto podobne navadnim – samo nikoli ne zgorijo.
»Vidiš, mami, te sveče so čudne. Prave so veliko lepše! Zato mi je najbolj všeč tista velika velikonočna sveča. Ampak zakaj jih v cerkvi vedno prižigamo?« je ponovno vprašala Urška. In mami ji je začela pripovedovati o pomenu luči, ki je podoba Jezusa, saj je rekel »Jaz sem luč sveta …« – in kakor se je Jezus daroval za nas, se moramo tudi mi darovati za druge. Tudi pri vsaki sveti maši se Jezus daruje za nas, mi pa polagamo svoj dar na oltar – zato med mašo na oltarju gorita dve sveči … Urška je pozorno poslušala, a nekaj ji ni šlo v račun: »Kako polagamo svoj dar na oltar, na kakšen dar misliš?«
Mami se je zasmejala in ji razložila: »To se samo tako reče – pri maši darujemo sebe in svoje življenje Jezusu – zato pravimo, da vse položimo na oltar …«
»Že razumem, že razumem,« je hitela Urška. »Če bi rada Jezusa kaj prosila, darujem pri maši svojo prošnjo in jo položim na oltar. Ali pa se Jezusu zahvalim za tebe ali druge … Kako lepo! Vse vas polagam na oltar! In zato tam gorijo med mašo sveče, ni res?« »Tudi zato, deklica moja, zdaj pa bi lahko zaspala, kaj praviš!« Mama je pokrižala svojo deklico in ji rekla: »Veš, nič ne pomaga tisoče lučk, če ni luči v našem srcu. Le čuvaj to lučko v sebi!«
In Urška je že pol v spanju rekla: »Tako bom v sebi nosila večno lučko, takšno, ki vedno gori Jezusu pred oltarjem.« (po: M. Strašek Januš, Kraljica duhovnikov)

MAŠNI NAMENI

NED – 6.2.
5. nedelja med letom
Pavel Miki in drugi japonski mučenci
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo –oblet. in Alojza Tiselj in vse njihove

PON – 7.2.
Rihard, kralj
17.00 za +Miro –oblet. in Antona Turk

TOR – 8.2. Prešernov dan
Jožefina Baghita, sužnja
17.00 za +Karla –oblet. in sorodnike Sirše

SRE – 9.2.
Apolonija, devica, mučenka
15.00 pogreb +Ide Lazar s sv. mašo

ČET – 10.2.
Sholastika, devica, redovnica
17.00 za vse +Šoštarjeve

PET – 11.2.
Lurška Mati Božja
Svetovni dan bolnikov
17.00 za +Ano Slakan –30. dan

SOB – 12.2.
Feliks, opat
17.00 za +Jožefa –r. d. in Frančiško Rožič

NED – 13.2.
6. nedelja med letom
Jordan Saški, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Binija Stepišnika

V tem tednu
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.
Dežurni ministranti: Jaša in Ana Vita Cvenk
Bralci v nedeljo: I. Manka Trogar, Sandi Završnik; II. Petra Basle, Anže Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus začel govoriti v shodnici: »Danes se je to Pismo izpolnilo tako, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali, čudili so se besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust, in govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« On pa jim je rekel: »Seveda mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sebe.‹ Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju.« In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju.« (Lk 4,21–23)

BESEDA O BESEDI

ZDRAVILO ZOPER PREDSODKE Lk 4,21–30

Če premoremo kaj iskrenosti, bomo priznali, da smo do ljudi, ki nam niso pri srcu, pogosto zelo pristranski, celo krivični v mislih, sodbah in ravnanju. Takšnemu odklonilnemu odnosu do nekoga brez utemeljenih razlogov pravimo predsodek. S predsodki smo bolj aIi manj obremenjeni vsi do zadnjega, le da tega pri sebi ne vidimo, pri drugih pa nas močno bode v oči.
Ko je Jezus prišel v domače mesto Nazaret, je šel (kot smo brali preteklo nedeljo) kot veren Jud na sobotni dan v shodnico. Potem ko je na namig načelnika shodnice prebral odlomek iz preroka Izaija, je zbranim rojakom spregovoril. Kazalo je, da bo njegov govor naletel na ugoden odmev v njihovih srcih. Evangelist Luka poroča, da so mu »vsi pritrjevali in strmeli nad radostnimi besedami, ki jih je povedal«. Kmalu pa začenjajo v Nazarečanih prevladovati predsodki, ki jih izraža vprašanje »Ali ni to Jožefov sin?« in z drugimi besedami: »Tale, sin tesarja, nam bo solil pamet?« Pater Ivan Škrinjar k temu dogodku pripominja: »Nazarečani se pohujšujejo nad vsem, kar vsak dan opazujejo v Jezusovi družini: stan brez posebnega ugleda, uboštvo in pomanjkanje, morda vsakdanje nepopolnosti Jezusovih sorodnikov … Pogubna je zanje malenkostna strast vaške nevoščljivosti.« Jezus jih opomni, naj ne zapirajo svojih src pred resnico, ki jo slišijo iz njegovih ust, in naj se ne postavljajo za razsodnike, koga sme s svojo močjo ozdraviti in koga ne. To jih tako razjezi, da ga hočejo pahniti v prepad. Predsodki so za mnoge ljudi nepremagljiva ovira za sprejem resnice. Predsodek namreč pomeni prostovoljno slepoto, zatiskanje oči pred resnico.
Zdravilo za te vrste slepoto je ljubezen. Prava ljubezen, ki ji apostol Pavel poje hvalospev v drugem berilu današnje nedelje, »se ne veseli krivice, veseli se pa resnice«. Ljubezen ti odpre razum in srce za Boga, ljubezen ti pomaga dobrohotno gledati na ljudi okoli sebe. Premisleka je vredno spoznanje sv. Avguština, ki pravi: »Veliko resnico moreš objeti le z veliko ljubeznijo.« (po: S. Čuk, Misli srca)

4. nedelja med letom

Ko bi govóril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. (1 Kor 13,1-2)

Ljubezen je v svojem bistvu podaritev samega sebe.
Je popolnoma čista in lepa, a nezavarovana in ranljiva.
Nima trdnjave in prostora, kamor bi se zatekla v uri darovanja.
Živi edinole iz Jezusovega navdiha, njegovega zgleda, zato ne potrebuje
zemeljskih čet in vojaške moči.

Njena trajna veljavnost se napaja iz Božjih korenin.
Gradi oblast v notranjosti srca in vlada na veke.
Tudi če človeka, ki se daruje, ubijejo, njegova ljubezen ostane.
Kot veličastno dejanje ostaja znamenje nepremagljivosti, vidno daleč naokrog in slišno do desetega kolena.

Januar—mesec verskega tiska in pomen verski tiska.
Letne naročnine za letos (možno je poravnati v dveh obrokih na pol leta): tednik Družina 130,00 eur do 31.1., mesečna revija Ognjišče 35,00 eur, dvomesečniki Prijatelj 13,80 eur, Misijonska obzorja 9,00 eur in Božje okolje 29,70 eur, letna Mohorjeva zbirka 51,00 eur, Magnifikat 59,40 eur, … Na voljo je še marsikaj—informacije lahko dobite.
Povej mi, kaj bereš in povedal ti bom kdo si.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.

Prošnja za darove za zvonove še ni preteklost, tudi ne zgolj sedanjost, ampak zagotovo še nekaj prihodnost v 2022 letu. Hvala vnaprej.
Posnetek celotne slovesnosti posvetitve naših zvonov si lahko ogledate na internetu (na Youtubu), če kliknete www.google.com in napišete: slovesnost posvetitve zvonov na Gomilskem.

Naslovljeno na vas

Jezusovo darovanje v templju – Svečnica

Na vzhodu so praznik poimenovali Hypapante, praznik srečanja, saj Simeon in Ana, ki se v templju srečata z Jezusom ter v njem prepoznata težko pričakovanega Mesija, predstavljata človeštvo, ki se v Cerkvi sreča s svojim Gospodom. Pozneje, ko se je ta praznik razširil tudi na zahod, pa je v ospredje prišel simbol luči in s tem procesija s svečkami. Od tu izhaja drugo ime za ta praznik: Svečnica. To vidno znamenje želi nakazati, da Cerkev v veri sreča Njega, ki je »luč ljudem«, ga z vero sprejme in nato to »luč« z vso zavzetostjo ponese svetu.
Sveti Janez Pavel II. je od leta 1997 želel, da se na ta dan po vsej Cerkvi obhaja poseben dan posvečenega življenja, saj je darovanje Božjega Sina model za vsakega moškega ali žensko, ki posveti svoje življenje Gospodu. Ta dan ima trojen namen: najprej hvaliti Gospoda in se mu zahvaljevati za dar posvečenega življenja, drugi namen je prebuditi poznavanje in spoštovanje tega načina življenja pri vsem Božjem ljudstvu in tretji namen pa je, povabiti vse, ki so posvetili svoje življenje zaradi evangelija, da bi obhajati čudovita dela, ki jih je v njih storil Gospod. Berilo iz Pisma Hebrejcem pa zelo dobro poveže razloge za to pomenljivo in lepo sovpadanje in nam ponuja namige za razmišljanje. Uvede v osnovno temo pisma, ki je Kristus kot veliki duhovnik. »Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina« (Heb 4,14). Kristus je predstavljen kot edini Srednik. Je namreč pravi Bog in pravi človek ter zato v resnici pripada tako Božjemu kot človeškemu svetu. – V resnici ravno samo iz te vere v Jezusa Kristusa, edinega in dokončnega Srednika, ima posvečeno življenje v Cerkvi pravi smisel. Če Kristus ne bi bil resnično Bog in če ne bi bil istočasno v polnosti človek, ne bi bilo prave osnove za krščansko življenje, še posebej pa ne bi bilo osnove za kakršno koli posvetitev. Posvečeno življenje namreč pričuje in izraža na še posebej močan način ravno to medsebojno iskanje Boga in človeka ter medsebojno privlačno ljubezen. (po: Benedikt XVI)

Molitveni nameni apostolstva molitve
ZA FEBRUAR: Splošni: za rehabilitacijo zapornikov: Da bi zapornikom, zlasti mladim, uspelo ponovno sestaviti svoje življenje na temelju človeškega dostojanstva. Za evangelizacijo: za podporo in razumevanje ločenih zakoncev: Da bi ločeni zakonci v krščanskih skupnostih našli razumevanje in podporo. Slovenski: za uboge, bolne in zapostavljene: Da bi se po zgledu in naročilu papeža Frančiška zavedali, da je Kristus tam, kjer so ubogi, bolni in zapostavljeni.

MAŠNI NAMENI

NED – 30.1.
4. nedelja med letom
Martina, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka in vse Luskarjeve

PON – 31.1.
Janez Bosko, duhovnik, ustanovit. salezijancev
17.00 za +starše Marijo in Franca Derča

TOR – 1.2.
Brigita Irska, opatinja
17.00 za +Marijo Sovinc

SRE – 2.2.
Jezusovo darovanje —svečnica
Simeon in Ana, preroka
10.00 za srečno zadnjo uro
17.00 za +Kristino Pirc in vse njene
Pri obeh sv. mašah blagoslov sveč

ČET – 3.2.
Blaž, škof, mučenec
17.00 za +Terezijo Žnidar – na Gomilskem
Molitev za duhovne poklice
Blagoslov sv. Blaža

PET – 4.2.
Ansgar (Oskar), škof
17.00 v zahvalo Bogu (P.)
Litanije Jezusovega srca

SOB – 5.2.
Agata, dev., mučenka
17.00 za +Marto Hramec
Litanije Matere Božje

NED – 6.2.
5. nedelja med letom
Pavel Miki in drugi japonki mučenci
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo –oblet. in Alojza Tiselj in vse njihove

V tem tednu: prvi dnevi v mesecu— lepo vabljenji k bogoslužju in zakramentom

Dežurni ministranti: Jošt Polak, David Zupančič
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Magda Šalamon; II. Melanija Hadolin, Anja Šket.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.