Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa se vrni in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku, da te vrže v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča. (Mt 5,23–26)

BESEDA O BESEDI

OD BESED K DEJANJEM Mt 5,17–37

Nemški novinar Franz Alt, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja veliko pisal o nevarnosti atomske vojne, o krivicah in nasilju, je v nekem srečnem trenutku odkril zase svetopisemsko besedilo, ki smo mu prisluhnili v današnjem evangeliju. »Govor na gori me je zgrabil in me ne spusti več,« je zapisal, »meni, da mimo njega ne more nihče.« In kaj je vendar v tem govoru, da ostaja tako živ?
Glavni razlog je v tem, da hoče premagati najusodnejši razkol v krščanstvu, to je razkol med vero in vsakdanjim življenjem, med vero in poklicem, med vero in javnim, tudi političnim delovanjem. To bi lahko imenovali razkol med nedeljo in delavnikom. Ljudje s takšnim mišljenjem govorijo: »Vera je nekaj, kar opravim in odkljukam v nedeljo dopoldan, potem pa me en teden ne zanima več. V ponedeljek je služba, tam moraš biti realist, tam ni prostora za sanjarjenje in romantiko evangelija. Jezus je dober za nedeljske pridige, toda na delovnem mestu, v javnem življenju, v politiki je neuporaben. Kaj pa naj tam počneš npr. z njegovim načelom nenasilja, odpuščanja, ljubezni do sovražnikov?« – Če bi ta govor zares prebrali in premislili, bi v njem odkrili vse kaj drugega kot sanjarjenje in romantiko. To je besedilo s silnim nabojem in zahtevami. Človeka ne nagovarja nekje na površju, ampak nelagodno sega v njegovo notranjost. Kaže pot do samospoznanja in do spoznanja sveta. Ni tolažba, ampak predlog in načrt za ta svet, in sicer za boljšega! Če Jezus blagruje tiste, ki delajo za mir, če govori o spravi, odpuščanju, nenasilju, ljubezni, to ni svetobežna morala, ampak beseda, ki spreminja svet Vzemimo samo tisto misel, ko Jezus pravi: »Vašim prednikom je Mojzes ukazal.: Ne ubijaj!« Ob tem človek brž samovšečno pomisli, češ, nikogar nisem ubil. A Jezus me od zunanjosti lepo popelje v notranjost, ko pravi: »Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, je v srcu že postal ubijalec in zasluži, da pride pred sodbo.« Tu je konec izmikanja in opravičevanja. Ta beseda zadene vsakega. Vabi od zunanjosti v notranjost, od videza k resnici, onkraj mask in lepih besed. Prevedimo ga v življenje. (po: B. Dolenc)

6. nedelja med letom

UPANJE V MOJEM ŽIVLJENJU

Upanje dela moje življenje dragoceno. Upam na dragocen čas, ki mi je podarjen. Upam na dragocena srečanja, ki me čakajo, dokler še živim. Upam, da bo moje življenje dobro potekalo do konca in da bom našel svojo izpolnitev v Bogu. Upam na to, česar ne vidim, česar nobeno oko ni videlo in nobeno uho ni slišalo (prim. 1 Kor 2,9). Upanje, ki presega vse vidno, ima v človeški naravi svojo eksistencialno podlago. Ladislaus Boros, ki je prenesel filozofijo Ernsta Blocha v krščansko duhovnost, piše: »Človeško ‘življenje’ vedno pomeni: predokus nečesa drugega. Pričakovanje v nas ne bo ‘zaspalo’. Človek si izmišlja vedno nove želje. Njegovo bitje ‘se poganja naprej’ k temu, ‘kar še ni prisotno’. V človeku resnično deluje neuničljiv nagon, ki ga žene v smeri ‘dobrega konca’« (Boros, str. 81).
Dobra vaja je, da si ob vseh načrtih, ki jih imamo za življenje, ob vseh pričakovanjih, ki smo jih oblikovali za našo prihodnost, vedno znova predstavljamo: Da, to bi rad storil. To je moje življenje. Toda najpomembnejše šele prihaja. Vsi moji načrti so minljivi. Moje upanje pa se dviga čez vse vidno. Usmerjeno je na nevidno; usmerjeno je na nebesa.
To ni nikakršen beg pred mojim življenjem, ampak mi ravno to daje pogon, da se življenju prepustim brez strahu, da bi lahko šlo kaj narobe. Upanje mi podarja notranjo svobodo, da bom v tem svetu zapustil svojo življenjsko sled, da bom vložil vse moči, da bi živel zavestno in dobro življenje. Istočasno pa mi upanje daje občutek, da to še ni vse. S tega vidika mi upanje odvzema strah pred neuspehom, strah, da ne bi šlo, kot si želim. Upanje me osvobodi mojega racionaliziranja, s katerim se izogibam tveganju.
Ker ni potrebno, da bi moja hrepenenja izpolnilo bodisi moje delo, bodisi moji odnosi, bodisi moje življenjske situacije, se lahko potolažen in z notranjo svobodo prepustim svojim notranjim vzgibom. Ni se mi treba zavarovati, da bi si zagotovil, da bo resnično vse uspelo. Tvegam življenje. In imam trdno upanje, da bo življenje uspelo, četudi bi se v očeh ljudi ponesrečilo. (po: A. Grün, Ne zamudi svojega življenja)

Življenje vsakega je dragoceno. Še dragocenejša je duša,
ki mora ob naši ljubezni najti pot do svoje večne sreče.
(Stanko Cajnkar)

Naslovljeno na vas

SPOŠTOVANJE /posebno velja za mlade/

Samega sebe spoštujemo, ko imamo o sebi dobro mnenje in se tako tudi obnašamo.
Spoštujmo svoj notranji svet in ne odrivajmo misli, ker nam je težko odriniti na globoko! Ni treba, da nas je strah sveta, ki je v nas. Raziskujmo in odkrivajmo svoje talente, svoja znanja … in iščimo vedno najprej dobre reči – te so naš temelj. Bodimo ponosni nanje in se jih veselimo! Potem razmislimo o svojih strahovih, o temah, ki jih odrivamo ali si jih nočemo priznati.
Ker nas je strah iskrenosti do sebe in odzivov drugih (Kaj bodo rekli, če jim zaupamo nekaj, kar se dogaja globoko v nas?), pogosto zastavimo svoje telo. Telo je vidno, skoraj nič ni skritega – lahko ga polepšamo in uredimo –, naš notranji svet pa je neviden, zato ga je lažje skriti. Mediji so nam zgled slabega ravnanja s telesom: namesto da bi pokazali, kako zelo sta telo in notranji svet prepletena, telo v popkulturi postane nadomestek, mašilo za skrivnosti naše notranjosti. Saj poznate vzorec iz nadaljevank: če hoče kdo pokukati k tebi, mu hitro ponudi svoje telo, da slučajno ne odkrije, kdo si v resnici. To pa je boleče, saj sta naša notranjost in naše telo eno. Misli vplivajo na izraze na našem obrazu, vzroki za bolezni so pogosto skriti v naši psihi. Tako tudi razgaljanje in prenagljena spolnost uničita (samo)spoštovanje telesa in nas ranita, tako telesno kot psihično.
Če se spoštujem, ne igram žrtve, ne uživam v samopomilovanju, ne iščem vedno novih razlogov za jamranje. Zakaj bi to sploh počel? Kaj bi imel od tega? Odgovor: pozornost drugih in stalno zaposlene misli. Namesto da bi iskal dobre rešitve, svoje moči porabljam za jamranje, samopomilovanje, napletanje vedno novih razlogov za utrujenost, prezaposlenost …
Smiselno in pošteno do sebe in do drugih je takšno ravnanje ozavestiti in se ga postopoma tudi znebiti. Pomaga iskren pogovor s prijatelji, s fantom/dekletom, pravilno pa nas bo znal usmerjati tudi moder spovednik. (po: Rad te/se ima)

VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE SE NADALJUJEJO

Srečanja so v Domu srečanj ob sredah ob 19.00 uri; če bi prišlo do kakšne izjeme, pa boste pravočasno obveščeni.

Tretje srečanje bo v sredo, 8. marca. Gost bo frančiškan p. dr. Andraž Arko s temo Kristjani v odnosu do filma /film je bil tema doktorata/.
Četrto—zadnje v tem krogu srečanj bo srečanje v sredo, 22. marca. Gost bo g. Martin Golob.

Vse teme so aktualne, gostje pa taki, da nam imajo veliko povedati. Zanimivo bo tudi za mlade – dijake in študente, zato tudi lepo vabljeni , kot tudi vsi ostali. Povejte še drugim, povabite jih!

MAŠNI NAMENI

NED – 12.2.
6. nedelja med letom
Aleksij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo oblet in Alojza Tiselj in vse njune

PON – 13.2.
Kristina, vdova
17.00 Bogu v zahvalo

TOR – 14.2.
Valentin (zdravko), mučenec
17.00 za +Roziko in Janeza Potočnik in Slavo Rančigaj
Slavljenje—Bog je ljubezen

SRE – 15.2.
Klavdij, redovnik
17.00 za +Ivanko, Milko Grah in vse Naclnove

ČET – 16.2.
Julijan, mučenec
17.00 za +starše Natek in Zgubič

PET – 17.2.
Aleš, spokornik
17.00 za +Justino Hudomalj –oblet.

SOB – 18.2.
Flavijan, škof
17.00 za +Ano Slakan

NED – 19.2.
7. nedelja med letom
Bonifacij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Karla Sirše –oblet. in sorod.
Posebej sodelujejo otroci 4. razreda

V tem tednu:
Seja Župnijskega pastoralnega sveta bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj. Vabljeni vsi člani.

Dežurni ministranti: Karin Jelen, Urban Rančigaj
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Anka Trogar; II. Saša Griguljak, Marko Vasle
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5,13–16)

BESEDA O BESEDI

VSAK KRISTJAN MORA BITI SOL IN LUČ V SVETU Mt 5,13–16

V starih časih je bila sol edina začimba, ki je dala hrani okus. Brez soli bi bila hrana brez okusa. Jezus pravi: kar je sol za hrano, so kristjani za svet. Kristjani so zato tu, da naredijo svet boljši.
Kot sol smo poklicani, da postanemo učenci, prijateljski in prijazni ter da živimo v miru med seboj. Kot luč smo poklicani, da pokažemo pot. Brez luči se zaletimo drug v drugega in pademo v jarek. Toda luč pravi: »Tu je pot, pojdi po njej; tu je nevarnost, izogni se ji.« Brez luči in soli bi bil svet v zelo slabem stanju, nezanimiv in nemogoče bi bilo živeti v njem. Z lučjo in soljo postaja svet varnejši in boljši. Dolžnost kristjanov je, da naredimo svet boljši. Toda kako naj to naredimo? Na enak način, kot delujeta sol in luč. Najprej se moramo razlikovati od hrane, preden je uporabljena. Če sol izgubi svoj okus, je neuporabna in ne more več narediti razlike. Luč se mora razlikovati od teme, da bi lahko pomagala. Zato pomeni biti sol in luč sveta biti drugačen od sveta. Če verniki nimamo ničesar, kar nas loči od nevernikov, smo kot sol, ki je izgubila slanost in zato ne more povzročiti razlike. In tisto, kar nas loči od neverujočih, ne smejo biti samo oznake in priponke, ki jih nosimo, ampak predvsem življenje, ki ga živimo.
Ljubezen je razpoznavni znak, po katerem lahko ločimo pravega kristjana od lažnega. Nadalje pa sol in luč delujeta tako, da se združita s stvarjo, ki bi jo rada spremenila. Sol ne more spremeniti hrane, razen če ne gre v hrano in jo spremeni od znotraj. Luč ne more pokazati poti, dokler ne sreča teme. Včasih kristjani mislijo, da je prava pot, da se držijo stran od družbe in popularne kulture. Toda če se skrivamo pred resničnostjo naše družbe in našega sveta, se lahko zgodi, da bomo skrili svojo luč pod mernik. Da bi naredili razliko, se moramo zdramiti in se soočiti.
Sol in luč nista namenjeni sami sebi, ampak sta za to, da ju razdajamo drugim preko dobrih del. Tako ‘vaša luč sveti pred ljudmi. Da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih’. (po: E. Mozetič)

5. nedelja med letom

V današnjem evangeljskem odlomku Gospod govori svoji skupnosti, ki je izvirala iz judovstva. Vemo, da gre za skupnost “ubogih”, za skupnost, ki jo je preganjal, sovražil in brisal lastni narod, skupnost, ki je ovirana v oznanjevanju Jezusovega imena. V resnici jih zaradi njegovega imena hudo žalijo. Skupaj s Štefanom so začetek tiste dolge vrste preganjanih samo zaradi tega, ker so bili kristjani; ta vrsta se v zgodovini nadaljuje še danes.
– Kako se odzvati na tako stanje? S krotkostjo in tako, da kot Jezus živimo iz vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust in ki vedno odmeva v Svetem pismu. Predstavlja velike priče vere, zlasti preroke. Učenec, ki ga je njihovo pričevanje okrepilo in ki to pričevanje nadaljuje, je prepričan, da je del pravega in novega Božjega ljudstva, da je nadaljevalec tiste zgodovine odrešenja, ki so jo napovedovali preroki in ki se izpolnjuje v Jezusu. Zato jim Jezus pravi: “Veselite in radujte se,” to je, ne izgubite poguma, ker “Vi ste sol zemlje /…/ Vi ste luč sveta.”
– Jezus tega ne pravi, ker bi oni to bili, ampak so to zato, ker je on rekel, ker jih je poklical in jih je, ko je dobil njihov pristanek, uvedel v njihovo nalogo soli in luči, kakor bo kasneje naredil s Simonom, ki mu bo zaupal nalogo Petra. Učenec je sol zemlje in luč sveta, ker to hoče Jezus.
– Sol, ker svetu dajo okus, okusnost. Brez njih bi bil svet plehek, brez smisla. Luč: gorje, če bi jih ne bilo. Kako bi človeški zgodovini uspelo hoditi po poti odrešenja in se preoblikovati v Božje kraljestvo? Niso neka luč, ampak so luč in svet bi brez njih, kakor brez Jezusa, znova padel v mrak, v smrtno temo. (po: M. Galizzi, Evangelij po Mateju)

Luč je prvo delo Boga Stvarnika in vir življenja. Prerok Izaija je dejal: »Če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in sitiš revežu grlo, bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan« (Iz 58,10). Modrosti se torej pripiše ugodne učinke soli in luči. Gospodovi učenci so namreč poklicani, da dajo svetu nov »okus« in ga zaščitijo pred propadanjem z Božjo modrostjo, ki odseva na Sinovem obličju, saj je on »resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka« (Jn 1,9). Združeni z njim lahko kristjani razširjajo med temino ravnodušnosti in sebičnosti luč Božje ljubezni, resnične modrosti, ki daje smisel človeškemu bivanju in delovanju. (papež Benedikt XVI.)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
To prvo februarsko soboto, 4.2., smo se s sv. mašo v župnijski cerkvi, nato pa na gomilskem pokopališču poslovili od našega župljana +Janeza Jelena z Gomilskega 25. Bog naj ga obilno nagradi!

OŽIVILI SMO VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE
Srečanja so v Domu srečanj ob sredah ob 19.00 uri; če bi prišlo do kakšne izjeme, pa boste pravočasno obveščeni.

Drugo srečanje bo v sredo, 8. februarja. Gost srečanja bo polzelski župnik g. Urban Lesjak s Temo Župnijsko občestvo in mladi.

Tretje srečanje bo v sredo, 8. marca. Gost bo frančiškan p. dr. Andraž Arko s temo Kristjani v odnosu do filma /film je bil tema doktorata/.
Četrto—zadnje v tem krogu srečanj bo srečanje v sredo, 22. marca. Gost bo g. Martin Golob.
Vse teme so aktualne, gostje pa taki, da nam imajo veliko povedati. Zanimivo bo tudi za mlade – dijake in študente, zato tudi lepo vabljeni , kot tudi vsi ostali. Povejte še drugim, povabite jih!

YOUCAT – katekizem za mlade: Kakšna nevarnost izhaja iz medijev?
Mnogi ljudje, predvsem otroci, verjamejo temu, kar so videli v medijih. Če se v znamenje zabave poveličuje nasilje, se odobrava asocialno obnašanje in se človeška spolnost banalizira, so se spozabili tako odgovorni v medijih kot tudi nadzorni organi, ki bi to morali prepovedati. (KKC 2496, 2512)

Ljudje, ki delajo v medijih, se morajo vedno zavedati, da imajo njihovi izdelki vzgojni učinek. Mladi se morajo vedno znova kontrolirati, ali lahko uporabljajo medije svobodno in s kritične distance ali pa so jih določeni mediji že zasvojili. Vsak človek je odgovoren za svojo dušo. Kdor prek medijev konzumira nasilje, sovraštvo in pornografijo, duhovno otopi ter sam sebi škoduje.

MAŠNI NAMENI

NED – 5.2.
5. nedelja med letom
Agata, devica, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Elizabeto Obreza

PON – 6.2.
Doroteja, mučenka
17.00 za vse Pozničeve

TOR – 7.2.
Egidij, redovnik
17.00 za +Miro –oblet. in Antona Turk

SRE – 8.2. Prešernov d.
Hieronim, redovnik
17.00 za +Jožefa (r. d.) in Frančiško Rožič

ČET – 9.2.
Apolonija (Polona), mučenka
17.00 za +Franca Pintarja

PET – 10.2.
Sholastika, redovnica
17.00 za +Janeza Jelena –osmina

SOB – 11.2.
Lurška Mati Božja – Svetovni dan bolnikov
17.00 za +Binija Stepišnika

NED – 12.2.
5. nedelja med letom
Aleksij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo oblet in Alojza Tiselj in vse njune

V tem tednu: s ponedeljkom spet redni verouk.

Versko srečanje za odrasle bo v sredo ob 19.00 uri. Gost srečanja bo polzelski župnik g. Urban Lesjak s temo Župnijsko občestvo in mladi. Lepo vabljeni vsi, tudi mladi.

Dežurni ministranti: Mitja Mak, David Zupančič
Bralci v nedeljo: I. Mojca Strožer, Elza Vasle; II. Tilen Natek, Marija Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.« (Mt 5,3–12)

BESEDA O BESEDI

DOPOLNJEVANJE SEDANJOSTI IN VEČNOSTI Mt 5,1-12

Iz odlomka o blagrih razberemo, da bo na zemlji v odnosih med ljudmi vedno kaj narobe. Vedno bodo med nami ubogi, žalostni, lačni in žejni pravice ali kako drugače zapostavljeni. – Razberemo tudi, da Bog do vsega tega ni brezčuten. Vse hudo, ki se dogaja, vidi in spremlja. Obljublja, da bo ob svojem času vse spremenil v blagor. Deloma izpolnjuje to obljubo že na tem svetu z blagrom mirne vesti. Glavni blagor pa čaka pravične takrat, ko bodo preizkušnjo prestali. Kakor čaka marljivega učenca ob koncu leta lepo spričevalo ali prizadevnega kmeta v jeseni obilen pridelek. – Jezusov govor o blagrih nam je tudi opomin: Glej, da ne boš kriv tuje žalosti, da ne bo zaradi tvoje sebičnosti ali malomarnosti kdo lačen in žejen pravice, preganjan, lažno obdolžen! – Govor o blagrih nam je tudi spodbuda,. Če je rečeno, da bo na svetu vedno kaj narobe, to ne pomeni, da tako mora ostati in da se ne bi dalo česa spremeniti. Ni nam dovoljeno predati se v usodo ali malodušno vzdihovati. Kjer vlada nasilje, smo ga dolžni preprečevati; kjer se šopiri trdosrčnost, smo dolžni opozarjati na usmiljenje; kjer se vsiljujeta umazanija in prostaštvo, moramo naglašati čistost in dostojnost; kjer so strasti razburkane, jih moramo miriti; kjer so ljudje lačni in žejni pravice, moramo lakoto tešiti in žejo gasiti. To je »filozofija« vernih ljudi. V te vrste »filozofijo« se moramo vključevati. Četudi nas bo zaradi tega kdo zapostavljal, preganjal, nam očital, da se vmešavamo v njegovo področje, o nas lažnivo govoril ali nam kako drugače nagajal. Če bomo tiho, ko je treba spregovoriti, in če se bomo izmikali, ko je treba ukrepati, se utegne zgoditi, da se nam obljubljeni blagor spremeni v gorje. – V Jezusovih izrekih o blagrih se tako dopolnjujeta sedanjost in večnost. Ne gre zanašati se na to, da bomo blagre uživali šele v onostranstvu: že tu jih moramo uresničevati. Obenem pa dobro vemo, da nas njihovo polno uresničenje čaka nekje drugje. (po: Beseda da besedo)

4. nedelja med letom

Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo (Mt 5,3)

Ubogi v duhu niso brezdomci, brezposelni ali ljudje, ki nimajo zaposlitve, primerne svoji izobrazbi, ljudje z začasno zaposlitvijo, ljudje, ki si ne morejo privoščiti kosila in še večerje, ljudje, ki imajo mnogo nižji standard od povprečnega, ljudje, ki ne morejo privoščiti ne sebi ne svoji družini dobrin, ki so nujno potrebne za mirno in dostojno življenje.
Zamenjevanje ubogih v duhu z ubogimi v socialnem pomenu je neredko spravljalo kristjane v nepravičen in napačen položaj.
»Blagor vam, ki ste revni tu na zemlji,« so govorili nekateri kristjani, tudi duhovniki in redovnice, v ne tako zelo oddaljeni preteklosti, »ker boste srečni v nebesih. Mi pa, ki smo premožni, kdo ve, koliko bomo morali trpeti.«
Ubogi v duhu so tisti, ki se svobodno odločijo, da ne bodo sužnji svojega bogastva, naj bo večje ali manjše, in da ga bodo uporabljali v dobro vseh.
»Ubogi v duhu« je izbira, ki rešuje.
Revščina je krivica, ki uničuje človekovo dostojanstvo.
Proti revščini se je treba boriti, zato da bo vsak, moški in ženska, lahko izbral uboštvo v duhu.
Revščino, in to revščino vseh vrst, lahko premagajo samo ubogi v duhu. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Svečnica, ki jo obhajamo drugega februarja, je pri nas zadnji dan božičnega časa. V katoliški Cerkvi 2. februarja praznujemo praznik Jezusovega darovanja v templju, ki ga obhajamo štirideset dni po božiču, praznik pa je dobil tudi ime svečnica, ker na ta dan po stari navadi po cerkvah blagoslavljamo sveče.
Sveča ima velik simbolni pomen; ponazarja prazničnost in razsvetljenje teme duha ter kristjana opominja, da mora biti otrok luči.

VERSKI TISK BI TUDI ŽELEL PRITI V VSAK KRŠČANSKI DOM.
Tiste, ki ga prejemate preko župnije prosimo, da naročnino obnovite.
Družina 149.00 Eur, Ognjišče 37,40 Eur, Milijonar dobrote 6.00 Eur, Prijatelj 15.00 Eur, Misijonska obzorja 9.00 Eur, Mohorjeve knjige 55.00. Eur,…

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
To zadnjo januarsko soboto, 28.1., smo se s sv. mašo v župnijski cerkvi, nato pa na gomilskem pokopališču poslovili od zveste župljanke +Marije Juhart iz Grajske vasi 15 b. Zadnje leto je bivala v Domu ob Savinji v Celju. Bog naj jo obilno nagradi!

OŽIVILI SMO VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE
Preteklo sredo je bilo po dolgem času prvo srečanje. Gost je bil gledališki igralec Gregor Čušin, udeležencev pa je bilo okrog 50. Še kar lepo. Da bi le tudi v prihodnje bilo vsaj tako.
Srečanja so v Domu srečanj ob sredah ob 19.00 uri; če bi prišlo do kakšne izjeme, pa boste pravočasno obveščeni.
– Drugo srečanje bo v sredo, 8. februarja. Gost srečanja bo polzelski župnik g. Urban Lesjak s Temo Župnijsko občestvo in mladi.
– Tretje srečanje bo v sredo, 22. februarja. Gosta ne bo — g. Martin Golob ta dan, ki je pepelnica ne more priti, je pa pripravljen priti 22. marca, če bomo vztrajali še v drugi polovici marca. Bo pa na tem srečanju, na prvi dan postnega časa film o Jezusovem trpljenju.
– Četrto srečanje bo v sredo, 8. marca. Gost bo frančiškan p. dr. Andraž Arko s temo Kristjani v odnosu do filma /film je bil tema doktorata/.
Vse teme so aktualne, gostje pa taki, da nam imajo veliko povedati. Zanimivo bo tudi za mlade – dijake in študente, zato tudi lepo vabljeni , kot tudi vsi ostali. Povejte še drugim, povabite jih!

POČITNIŠKO VARSTVO: V župniji vam v petek, 3. 2. 2023 od 9. do 16. ure nudimo enodnevno počitniško varstvo otrok od 1. do 4. razreda. V kolikor imajo ti otroci sorojence v višjih razredih, so ti tudi lepo vabljeni, da jih ne bomo ločevali. Števila navzdol ne bomo omejevali, največ pa jih naj bi bilo 25. Priporočamo se za prostovoljni prispevek, ki pa ni potrebno, da bi bil višji od 5 €. S tem bomo pokrili hrano in pijačo ter ostale materialne stroške, župnija pa bo nudila vse ostalo, da preživimo nekaj prijetnih in pestrih uric. Prijave sprejemamo do ponedeljka zvečer na tel. 041-696-866 (Marija Rančigaj).

MAŠNI NAMENI

NED – 29.1.
4. nedelja med letom
Valerij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka —oblet.

PON – 30.1.
Martina, mučenka
17.00 za +Amalijo —oblet. in Andreja Urankar

TOR – 31.1.
Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev
17.00 za +Marijo Juhart –osmina
slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 1.2.
Brigita Irska, opatinja
17.00 za +Bognarjeve

ČET – 2.2. prvi četrtek
Jezusovo darovanje – svečnica
7.30 za zdravje
17.00 za vse +Šoštarjeve, mol. duh. pokl.
Obakrat blagoslov sveč

PET – 3.2. prvi petek
Blaž, škof, mučenec
17.00 za +Ido Lazar –oblet.
Litanije Jezusovega srca

SOB – 4.2. prva sob.
Leon, mučenec
17.00 za +Gerharda Seitla –30. dan
Litanije Matere Božje

NED – 5.2.
5. nedelja med letom
Agata, devica, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Elizabeto Obreza

V tem tednu: veroučne počitnice, v petek bo na voljo celodnevno varstvo šolskih otrok.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri; nato pa ob 18.45 uri Tajništvo ŽPS

Dežurni ministranti: v času počitnic vsak en dan
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Simon Brdnik; II. Neža Novak, Anže Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata Andreja. Metala sta mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: »Hodíta za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi.« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. In ko je šel od tam naprej, je zagledal dva druga brata: Jakoba, Zebedêjevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta s svojim očetom Zebedêjem v čolnu popravljala mreže. Poklical ju je in onadva sta takoj pustila čoln in očeta ter šla za njim. (Mt 4,18–22)

BESEDA O BESEDI

»SPREOBRNÍTE SE, PRIBLIŽALO SE JE NEBEŠKO KRALJESTVO. «Mt 4,12–23

Jezusova prednostna naloga je oznanjevanje. Jezus je v skladu z izvirnim pomenom besede predstavljen v drži glasnika, ki razglaša nekaj novega, ki posreduje prvo oznanilo. Jezus ni tako kot Krstnik “glas vpijočega v puščavi”, ampak je pravi glasnik, ki prinaša sporočilo tja, kjer so ljudje. Tam si išče poslušalcev in nekega dne bo rekel svojim učencem, naj gredo, danes pa to govori nam.
Oznanilo je isto, kot ga je oznanjal Krstnik, ki pa se je omejil na spreobrnite se in torej na predstavljanje kraljestva kot prihoda za dokončno sodbo. Tudi Jezus začenja s “Spreobrnite se!”, z besedo, ki je zelo globoka. Njen temeljni pomen je obrniti se naokrog, obrniti se nazaj, ker pot, po kateri hodijo, vodi daleč od kraljestva. Kraljestvo se je približalo, je tukaj, vendar ni tam, kamor gredo. Zato se morajo spreobrniti, se obrniti, če ga hočejo srečati, videti, narediti za svojega.
Kaj pa je to nebeško ali Božje kraljestvo? Beseda nebesa je Judom služila, da so se izognili izgovarjanju Božjega imena. Zaradi tega je bila ljuba Mateju, ki dobro ve, da je pridevnik nebeško ali Božje subjektni atribut in da je torej pomen celotnega izraza isti kot Bog kraljuje. To je dogodek, ki se v Jezusovem oznanjevanju samo ne približuje, ampak se je približal, je tukaj. Tam namreč, kjer je nekdo, ki izpolnjuje Božjo voljo, ki izpolnjuje vso pravičnost, tam je navzoče “Božje kraljestvo”. No, takšen je Jezus. Spreobrniti se torej pomeni srečati se z njim, sprejeti ga in vstopiti v občestvo z njim.
Vendar je sedaj potrebna primerjava med Jezusovim in Krstnikovim oznanilom. Jezus kraljestva ne vidi samo kot dogodek, ki sodi človeka, ampak kot zelo pozitivno in osvobajajočo resničnost. Kraljestvo ni samo dogodek, ampak je tudi dar, dediščina, nekaj, kar mora človek iskati z vsemi svojimi močmi, ker gre za največjo dobrino. Z Jezusom je kraljestvo resničnost, ki se je približala, je tukaj, vendar pa še vedno ostaja cilj, ki ga je treba doseči. (po: M. Galizzi, Evangelij po Mateju)

3. nedelja med letom – Nedelja Svetega pisma

Da je branje Svetega pisma koristno za oblikovanje zrele osebnosti, je mnogim lažje reči, kot pa postati redni bralec. Da bi lahko to postali, vam lahko pomagajo te vzpodbude:
1. Odločite se! Ne prižgite TV, dokler niste prebrali določenega odlomka iz Svetega pisma. Gre za odločitev, da je Božja beseda pomembnejša od nadaljevanke. Ali pa se odločite, da boste nekaj prebrali vsako jutro, preden odidete v službo, ali pa preden ležete k večernemu počitku. Naredite branje Božje besede za prioriteto.
2. Kvaliteti branja dajte prednost; ne količini (dolžini). Kot v športu, tudi tu velja, da je boljše malo in »kvalitetno« kakor pa nič.
3. Boljše je, da poslušate, kot da berete. Na razpolago so številne tehnologije. Izberite eno izmed njih.
4. Pridobite si novo navado, ki bo čut za Božjo besedo v vas še poglobila. Če ste brali  zjutraj, poskusite to prenesti na večer, ali obratno.
5. Menjajte kraj branja. Poskusite na klopi v parku ali med pavzo v službi, morda pri zajtrku, pri jutranji ali popoldanski kavi …
6. Izberite načrt branja. Nekatere reči lahko izpeljemo, če imamo družbo. Izberite si prijatelja, kot družina sedite skupaj, vprašajte sozakonca ali se pridružite skupini, ki bo brala Sveto pismo skupaj.
7. Imejte vedno v torbi ali v žepu »žepno« izdajo Svetega pisma. V trenutkih čakanja na to ali ono ne izvlecite telefona, da bi brskali za novicami; odločite se, da boste prebrali nekaj vrstic iz Svetega pisma. Če že vzamete v roko telefon, izberite aplikacijo z Božjo besedo.
8. Naučite se na pamet kakšen stavek. Postanite z njim domači. Premišljujte o njem, da zaživi v vas. Napišite si ga. Poglejte ga v kaki drugi izdaji. Potem pa še kakšnega …
9. Če ste oče ali mati, postanite otrokom zgled druženja s Svetim pismom. Berite ga v pričo njih. Potem jih povabite – in postali boste »družinski biblični krožek«.
10. Vztrajajte! Ne izogibajte se težje razumljivim knjigam Svetega pisma. Ne zanemarjajte tistih delov, ki ste jih že mnogokrat prebrali; vsakič vam bo dal novi zagon za dosego cilja.

Hvala vsem , ki ste sodelovali na župnijskem Svetopisemskem maratonu!

Naslovljeno na vas

OŽIVLJAMO VERSKA SREČANJA
Po vsem mrtvilu, ki je v času zdravstvenih omejitev zavladalo, se je življenje na številnih področjih že vrnilo na tire izpred treh let. Videti je, da na verskem področju pri tem zaostajamo. Zelo očitno je to glede udeležbe pri nedeljskem bogoslužju. Hvala Bogu, se pa je v župniji že marsikaj vrnilo, še v okrnjenem obsegu, kot na primer slovesnost zakonskih jubilantov in srečanje starejših. Za to leto pa je bila v ŽPS-ju potrjena pobuda, da zopet oživimo Verska srečanja za odrasle. V normalnih letih se je od začetka leta do sredine marca zvrstilo tudi po osem srečanj. Tokrat so v načrtu le štiri, ki naj bi bila toliko bolj obiskana. Trije gostje so že obljubili svoj prihod, eden pa še ostaja skrivnost. Srečanja bodo v Domu srečanj ob sredah ob 19.00 uri; če bi prišlo do kakšne izjeme, pa boste pravočasno obveščeni.
– Prvo srečanje bo to sredo, 25. januarja. Gost srečanja bo gledališko igralec, režiser in dramatik g. Gregor Čušin z »Evangelijem« po Čušinu in še kaj. Vstopnine ne bo, so pa zaželeni prostovoljni prispevki.
– Drugo srečanje bo v sredo, 8. februarja. Gost srečanja bo polzelski župnik g. Urban Lesjak s Temo Župnijsko občestvo in mladi.
– Tretje srečanje bo v sredo, 22. februarja. Tu je gotovo da bo, ni pa še čisto gotovo kdo in kakšno temo bo prišel.
– Četrto srečanje bo v sredo, 8. marca. Gost bo frančiškan p. dr. Andraž Arko s temo Kristjani v odnosu do filma /fim je bil tema doktorata/.
Vse teme so aktualne, gostje pa taki, da nam imajo veliko povedati.
Zanimivo bo tudi za mlade – dijake in študente, za tudi lepo vabljeni , kot tudi vsi ostali. Povejte še drugim, povabite jih!
Priti skupaj, se srečati (»sreča ti«), poslušati, se pogovarjati, je sinoda!

Molitev: Gospod Jezus, ki si na romanjih po palestinskih poteh izbral in poklical apostole in jim zaupal oznanjati evangelij, poučevati vernike in obhajati bogoslužje, daj, da tudi danes tvoji Cerkvi ne bodo manjkali »ribiči ljudi«, ki bodo odločno pustili vse in v popolni predanosti, kot duhovniki, vsem prinašali sad tvojega trpljenja, smrti in vstajenja. (po: sv. Janez Pavel II.)

MAŠNI NAMENI

NED – 22.1.
3. nedelja med letom
Nedelja Svetega pisma
Vincencij, diakon, muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matjaža Tiselja –oblet.
Otroška in družinska sv. maša s predstavitvijo prvošolcev in blagoslovom vseh otrok

PON – 23.1.
Urban, škof
17.00 za +Jakovčeve in Mlinarjeve

TOR – 24.1.
Frančišek Saleški, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Stankota Lobnikarja in vse Merzeljeve
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE –25.1.
Spreobrnenje apostola Pavla
17.00 za +Roziko –oblet. in Staneta Keblič
Sklep molitvene osmine za edinost kristjanov
Versko srečanje za odrasle /G. Čušin

ČET – 26.1.
Timotej in Tit, škofa
17.00 za vse verne rajne

PET – 27.1.
Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
17.00 za uspešno okrevanje in zdravje družinskih članov

SOB – 28.1.
Tomaž Akvinski, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Ljudmilo Jelen –30. dan

NED – 29.1.
3. nedelja med letom
Valerij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka—oblet.

V tem tednu:
Versko srečanje za odrasle bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj.

Dežurni ministranti: Matevž Basle, Timotej in Anamarija Jordan.
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Jure Vasle; II. Melanija Hadolin, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Janez Krstnik zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta. Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj, kajti bil je prej kakor jaz. In jaz ga nisem poznal, vendar sem zato prišel in krščujem z vodo, da se on razodéne Izraelu.« In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim.  (Jn 1,29–32)

BESEDA O BESEDI

JAGNJE BOŽJE, KI ODVZEMA GREH SVETA Jn 1,29-34

V današnji Božji besedi se večkrat pojavlja »Jagnje Božje«. Naziv »Jagnje Božje« nam pojasni že Stara zaveza. Izraelcem v Egiptu je bilo jagnje in njegova kri na vratih rešitev iz suženjstva. Skozi stoletja so tako Boga prosili za odpuščanje grehov prav z darovanjem jagnjeta. Prerok Izaija napove trpečega služabnika, ki bo žrtvovan kot jagnje, in tudi Janez Krstnik nam predstavi Jezusa samega kot »Jagnje Božje, ki odvzema greh sveta«.
Še bolj tuje kot izraz Jagnje Božje je današnjemu človeku beseda greh. Mnogi rajši rečejo »napaka, slabost, okoliščine, dednost« … Vse to izraža nekaj nepravilnega, toda odriva osebno odgovornost, medtem ko greh zajame prav to.
Zlo je v svetu navzoče v mnogih oblikah: vojne, vse oblike nasilja, velik del svetovne populacije je brez osnovnih pravic, plača številnih delavcev je prenizka za prehrano družine in pokrivanje življenjskih stroškov, klimatske spremembe uničujejo planet … Temu seznamu lahko nenazadnje dodamo še razdeljenost krščanstva. Vse to je »greh sveta«.
Mnogi želijo, da se s silo kaznuje ali kar pobije akterje tega zla. To pomeni pregnati nasilje s še večjim nasiljem. To ni rešitev! To je udeležba pri »grehu sveta«, grehu, ki je združenje grehov posameznikov.
Jezus prihaja v ta naš svet in postane »daritveno jagnje« za uničenje greha sveta. On osvobaja vsako osebo posebej tako, da jo sprejema z ljubeznijo. Tako ne rešuje le osebe, temveč reši skupnost. Da to lahko stori, je potrebno, da posameznik začne gledati na greh in grešnike kakor Jezus. Na ta način lahko vsakdo izmed nas postane sodelavec pri odvzemanju greha sveta. Da bi pa to človek lažje dosegel, je prav, da svojo moč črpa v Jezusovi daritvi. Kot Jagnje Božje se nam namreč Jezus vsak dan znova daruje pri sveti maši. Ko vstopa v naše srce, nam daje moč, da se lažje spopadamo z grehi tega sveta.

2. nedelja med letom

Bog daruje svojega Sina za rešitev človeštva

Apostol Janez, za razliko od ostalih treh evangelistov, ne opisuje dogodka Jezusovega krsta, temveč podaja pričevanje Janeza Krstnika o tem dogodku, ko pravi: “Videl sem in pričujem” (prim. Jn 1,29–34). Sveti Duh je, po besedah papeža Frančiška, Janezu Krstniku razodel popolno novost. Dejansko, medtem ko je v vseh verstvih človek tisti, ki Bogu nekaj ponudi in žrtvuje, je v Jezusovem primeru tako, da Bog daruje svojega Sina za rešitev človeštva. Janez izrazi svoje veliko začudenje z besedami, ki jih ponavljamo pri vsaki sv. maši: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta.«

Otroci smo, Božji otroci!

Pričevanje Janeza Krstnika nas vabi, naj vedno znova začenjamo svojo pot vere. Naj nas preseneča Božja izbira, da je on sam na naši strani, da je solidaren z nami grešniki in da svet rešuje zla tako, da ga popolnoma prelaga nase. Od Janeza Krstnika se učimo in si ne domišljamo, da Jezusa že poznamo, da o njem že vse vemo (prim. Jn 1,31). Ni tako. Ustavimo se pri evangeliju, morda se celo zazremo v Kristusovo ikono “Svetega obličja”. Premišljujmo z očmi in še bolj s srcem in pustimo, da nas pouči Sveti Duh, ki nam v notranjosti govori: To je on! Božji Sin je, ki je iz ljubezni postal darovano jagnje. On, on sam, samo on je trpel in odkupil greh vsakega od nas, greh sveta in tudi moje grehe. Vse. Vse je naložil nase in nam jih odvzel, da bi končno lahko bili svobodni in ne več sužnji zla. Da, še vedno smo ubogi grešniki, a vendar ne sužnji, ne, ne sužnji: otroci smo, Božji otroci!
Obrnimo se k Devici Mariji s prošnjo, naj nam izprosi moči pričevati o njenem Sinu Jezusu; da bi o njem pričevali z veseljem, z življenjem, osvobojenim od zla, in z besedo, prežeto z vero in iskreno hvaležnostjo. (po: papež Frančišek)

RESNIČNI NAPREDEK

Resnični napredek se ne rojeva z vedno boljšo komunikacijsko tehniko, vedno boljšo biotehnologijo, gensko in medicinsko tehnologijo, ampak tako, da ljudje našega sveta postajajo boljši, prijaznejši in srečnejši.

Naslovljeno na vas

POSLOVILI SMO SE
V tem tednu smo se poslovili kar od dveh pokojnikov. V torek smo se na šntrupertskem pokopališču poslovili od +Gerharda Seitla iz Šetruperta, v soboto pa na gomilskem pokopališču od +Franca Pintarja, ki je zadnja leta bival v Domu sv. Rafaela—domu starejših na Vranskem. Spomnimo se ju v molitvi in sv. mašah, naj jima Bog da v svoji dobroti da večni mir.

Kaj je Biblija?

Biblija je najpomembnejša knjiga na svetu. Imenujemo jo tudi Sveto pismo.
V njej je zapisano, kar vemo o Bogu.
Sveto pismo nam pripoveduje, kako zelo nas Bog ljubi.
Po besedah Svetega pisma nas Bog neposredno nagovarja.
Ko berem Sveto pismo, vem: Bog sam mi sedaj govori.
Če na primer v Svetem pismu piše: »Vi ste luč sveta« (Mt 5,14),
smo s tem mišljeni tudi mi, današnji kristjani.
Bog od nas pričakuje, da bo po nas na svetu svetlo in lepo.
Ali drži, kar piše v Svetem pismu?
Vse v Svetem pismu, kar naj bi brezpogojno vedeli o Bogu in o svoji poti k Njemu, drži. Z Božjo pomočjo svetopisemski avtorji pripovedujejo, kar so razumeli o Bogu in kar je Božje ljudstvo z njim doživelo.
Pripovedujejo v svoji govorici in z znamenji svojega časa. (po: Youcat za otroke)

Ta petek, pred nedeljo Svetega pisma, bomo imeli tudi v naši župniji mini SVETOPISEMSKI MARATON. Potekal bo kot običajno v župnijski cerkvi. Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni 15 minut brati pri ambonu. Vsak bralec naj bi, če le more poslušal, ko bere njegov predhodnik. K poslušanju vabljeni tudi nebralci. Prosimo, da se vpišete na razpored, ali se po telefonu dogovorite z župnikom

ŽUPNIKOV OBISK IN BLAGOSLOV DOMOV. Rade volje bom to storil, samo sporočite mi, da to želite in se dogovorimo za čas. Pa: Na svidenje.

VERSKI TISK BI TUDI ŽELEL PRITI V VSAK KRŠČANSKI DOM.
Tiste, ki ga prejemate preko župnije prosimo, da naročnino obnovite.
Družina 149.00 Eur, Ognjišče 37,40 Eur, Milijonar dobrote 6.00 Eur, Prijatelj 15.00 Eur, Misijonska obzorja 9.00 Eur, Mohorjeve knjige 55.00 Eur,…

MAŠNI NAMENI

NED – 15.1.
2. nedelja med letom
Absalom, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Francija Turka

PON – 16.1.
Marcel, papež
17.00 za +Jožeta Zupančiča –oblet.

TOR – 17.1.
Anton (Zvonko), puščavnik
17.00 za +Franca Pintarja –osmina.
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE –18.1.
Marjeta Ogrska, redovnica
17.00 za +Ivana Rančigaja in vse njegove
Začetek molitvene osmine za edinost kristjanov

ČET – 19.1.
Suzana, mučenka
17.00 za +Julijano in Jakoba Korošec in Ivana Tekavca

PET – 20.1.
Fabijan in Boštjan, mučenca
14.00 začetek Svetopisemskega maratona
17.00 za +žpk. Adolfa Pikla -oblet.

SOB – 21.1.
Neža (Janja), mučenka
17.00 za +Ivana Sorčana -oblet.

NED – 22.1.
3. nedelja med letom
Nedelja Svetega pisma
Vincencij, diakon, muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matjaža Tiselja –oblet.
Otroška in družinska sv. maša s predstavitvijo prvošolcev in blagoslovom vseh otrok

V tem tednu:
Seja ŽPS bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj. Pridite zagotovo vsi člani na to prvo sejo v novem letu.

Mladinsko srečanje in sodelovanje na svetopisemskem maratonu –od 18. do 20. ure bo čas rezerviran za mlade. Na srečanje vabljeni tudi ostali.

Napoved: v sredo , 25. januarja bomo oživili Verska srečanja za odrasle.

Dežurni ministranti: Urška Rančigaj, Ana Zadnik
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Magda Šalamon II. Starša prvošolcev
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.