Oznanila – 2. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glejte, Jagnje Božje!« Učenca sta slišala, kaj je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« (prim. Jn 1,36–39)

BESEDA O BESEDI

POVELIČUJTE BOGA V SVOJEM TELESU Jn 1,35-42

Neki pater piše, da je nekoč obiskal bolno ženo v njeni revni sobici in zazdelo se mu je, da žari kot topla luč. V dno srca so se mu vtisnile njene besede: »Veste, ni mogoče biti zadosti hvaležen Bogu za to, da sta naša bolezen in naše trpljenje odrešujoča in sta lahko udeležena pri odrešenjskem trpljenju.« Apostol Pavel nam v drugem berilu današnje nedelje kliče: »Mar ne veste, da so vaša telesa Kristusovi udje? Mar ne veste, da je vaše telo, ki ga imate od Boga, tempelj Svetega Duha, ki je v vas? Zato poveličujte Boga v svojem telesu.« Tako za njo, kot za mnoge, ki so ji podobni v mišljenju, velja Župančičev zapis v eni njegovih pesmi: »Telesa naša – vrči dragoceni.«
Eden najbolj otipljivih znakov izprijenosti sodobnega sveta, katerega »vera« je uživaštvo, je zlorabljanje človeškega telesa za uživanje. Celo nedolžnim otrokom ni prizaneseno! Koliko je nespodobnosti v govorjenju in obnašanju v skupnostih, kjer žive in delajo različni ljudje! Neka tovarniška delavka pripoveduje, da v njeni tovarni od petdesetih delavk, po večini mater, samo dve ne sodelujeta pri splošnem kvantanju in nespoštljivem govorjenju. In najbrž so povrh vsega mnoge od njih celo »krščanske« žene! Neka druga žena, uslužbenka, pa pove, da si vpričo nje sodelavci ne upajo govoriti nespoštljivo. Če jim kdaj uide, se ji opravičijo. Pred njeno plemenitostjo si ne upajo govoriti umazano. – Tudi iz nas bi moralo dihati spoštovanje do teh vrednot. Zlasti bi se morale zanje zavzemati naše žene in dekleta, ki so že po naravi bolj dovzetna za plemenito spoštovanje. Že od stvarjenja, na poseben način pa od »preustvarjenja«, ko je Bog sprejel človeško telo, so naša telesa »vrči dragoceni«. So bivališče Božjega duha, zato jih ne smemo poniževati na stopnjo orodja za užitke. Če iskreno spoštujemo človeka kot osebo, kot Božjega otroka, moramo spoštovanje izkazovati tudi njegovemu telesu. (po: S. Čuk)

2. nedelja med letom

Iskati in najti Kristusa, ki je neusahljivi vir resnice in življenja. Tako nas Božja beseda vabi, da na začetku tega novega leta ponovno stopimo po nikdar končani poti vere.
Tudi mi recimo Jezusu: »Učitelj, kje stanuješ?« in On nam bo odgovoril: »Pridite in boste videli«. 
Za vernika je to vedno nenehno iskanje in novo odkrivanje. Kajti Kristus je isti včeraj, danes in vedno, toda mi, svet, zgodovina, nikoli nismo isti in zato nam prihaja naproti, da bi nam podaril svoje občestvo in polnost življenja. Prosimo Devico Marijo, naj nam pomaga hoditi za Jezusom, da bomo vsak dan okušali veselje ob vedno večjem pronicanju v njegovo skrivnost. (po: Benedikt XVI.)

Trikraljevska misijonska akcija
Letos, žal, iz znanih razlogov obiskov Treh kraljev—kolednikov ne bo. Lahko pa dobite v cerkvi blagoslovljene nalepke za na vrata in date svoj dar, ki ga bomo posredovali Misijonskemu središču Slovenije, ali pa dobite položnico in sami pošljete. Letos ni bilo akcije MIVA ne misijonske nabirke.

Pomoč prizadetim v potresu na Hrvatskem -Petrinji
Hvala vsem, ki ste darovali v ta namen. Prejšnji teden je Karitas Gomilsko nakazal 242,00 eur, prej v decembru pa 100,00 eur. Če še kdo želi prispevati, lahko nakaže na TRR: SI56 0214-0001-5556-761, Namen: POTRES PETRINA, Sklic: SI00-627, ali da denar v nabiralnik Karitas v cerkvi.

Dar za ogrevanje /včasih se je v tem času pobirala stolnina/
Drugo nedeljo v mesecu januarju—kar ta nedelja je, so cerkveni ključarji po mašah sprejemali vaše darove za ogrevanje. Letos iz znanih razlogov to ne bo mogoče. Morda bo kasneje? Kateri bi pa to radi opravili čim prej že na začetku leta, pa lahko v kuverti s pripisom darovalca oddate v cerkvi ali v poštni nabiralnik ali na TRR: SI56 0400 100 486 53831, Pripis: za ogrevanje. To zimo smo zaenkrat res manj porabili, bi pa v primeru »viška« kaj investirali v kurilne naprave. Za dar vam Bog povrni!

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V sredo, 13. januarja smo se na gomilskem pokopališču poslovili od +Konrada (Kondija) Borštnerja iz Šmatevža 31. Dočakal je 80 let. Z mizarskimi deli je precej prispeval pri obnovi – sanaciji oltarjev v župnijski cerkvi in še kje. Bog mu povrni!

Teden molitve za edinost kristjanov obhajamo med 18. in 25. januarjem. Ta dva datuma je leta 1908 predlagal Paul Wattson, ameriški anglikanec, ki je 1909 prestopil v katoliško Cerkev. Gradivo za letošnji teden molitve so pripravile sestre iz ekumenske redovne skupnosti Grandchamp v Švici (Areuse, kanton Neuchâtel, v Švici). Skupnost Grandchamp je redovna skupnost, ki jo sestavljajo sestre iz različnih Cerkva in narodnosti. Ustanovljena je bila v prvi polovici 20. stoletja. Prav od začetka so sestre navezale tesne stike s skupnostjo v Taizéju. Danes skupnost šteje kakšnih petdeset sester. Prizadevajo si za spravo med kristjani, znotraj človeške družine in za spoštljiv odnos do stvarstva. Glavna misel, ki jo je izbrala krajevna skupina, se glasi: »Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu« (prim. Jn 15,5-9)

Nedelja Svetega pisma (24.1) in svetopisemski maraton
SPLETNI SVETOPISEMSKI MARATON »Med vami bom hodil« je naslov letošnega Svetopisemskega maratona, ki se bo odvijal 23. – 29. januarja 2021. Zaradi epidemije se bodo branje Svetega pisma in spremljevalni dogodki odvijali preko spleta. Zato bo tokrat možnost, da se prijavijo skupine iz vseh koncev Slovenije. K enournemu branju se lahko prijavi skupina najmanj treh bralcev, od tega naj bo eden izmed njih vešč aplikacije Zoom, kjer bo potekalo branje. Prijavite se na spletni strani Svetopisemskega maratona: https://www.svetopisemskimaraton.si in voditelj skupine bo dobil vsa potrebna navodila. Lahko tudi pišete na e-naslov: metka.kos@svetopismo.si ali pokličete na GSM: 040 980 891. s. Metka Kos, koordinator projekta.

Tudi v naši župniji ne bomo imeli običajne izvedbe svetopisemskega maratona v petek pred to nedeljo. Zadnja leta je sodelovalo dobrih 30 bralcev. Letos pa ste vabljeni, da bi doma v družinskem krogu to storili. Če ne bo mogoče v petek, pa kak drugi dan. Sveto pismo je mogoče dobiti tukaj.

MAŠNI NAMENI

NED – 17.1.
2. nedelja med letom
Anton (Zvonko), puščavnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Jožeta Kunsta—oblet.

PON – 18.1.
Marjeta Ogrska, redovnica
17.00 za +Ivana in Mladena Krsnika ter Marijo Stepišnik

TOR – 19.1.
Suzana, mučenka
17.00 za +Ivanko Grah –oblet.
Začetek tedna molitve za edinost

SRE – 20.1.
Fabijan in Boštjan, mučenca
17.00 za +Konrada Borštnerja –osmina

ČET – 21.1.
Neža (Janja), mučenka
17.00 za +župnika Adolfa Pikla –oblet.

PET – 22.1.
Vincencij, diakon, mučenec
17.00 za + za +Julijano –oblet. in Jakoba Korošec, Ivana Tekavca, sorodnike

SOB – 23.1.
Pavel Korejski, mučen.
17.00 za +Stanislava Mežnarja –30. dan

NED – 24.1.
3. nedelja med letom – svetopisemska
Frančišek Saleški, šk.,c.u
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 v dober namen—v zahvalo (P.)

V tem tednu: Bo verouk še vedno na daljavo.
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, ki mora biti večja kot pred zadnjo omejitvijo). Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Potrebno bo nekaj potrpljenja, ki ga darujmo v Božjo čast.

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila – nedelja Jezusovega krsta

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa odprta in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob. In zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Mr 1,9–11)

BESEDA O BESEDI

ORODJE V BOŽJIH ROKAH Mr 1,7-11

Če ste kdaj reševali križanke, ste zagotovo naleteli na geslo »podelitev imena« in vpisati je bilo potrebno besedo »krst«. Kristjani vemo, da je krst veliko več kot zgolj podelitev imena, to je prvi zakrament, zakrament novega rojstva, prerojenja. – Mnogi krsta ne znamo dovolj ceniti, ker smo ga povečini prejeli kot majhni otroci, brez posebnega napora in brez priprave. Krščeni smo bili v veri staršev in občestva župnije. Vera naših bližnjih naj bi nam pomagala, da milost krsta v nas zaživi, da vera, ki je bila položena v našo dušo kot seme v zemljo, začne poganjati. »O bratje, bratje, prišel je čas,« pravi naš pesnik Oton Župančič. »O bratje, bratje, kako je v vas? So li vaše njive zorane?« – To vprašanje je zelo na mestu danes, ko se na praznik Jezusovega krsta spominjamo svojega lastnega. Ali je naša duša dovolj negovana, da lahko seme Božjega življenja, ki je bilo takrat položeno vanjo, požene, raste in rodi sadove za vsakdanje življenje? Kako smo držali besedo, dano Bogu po ustih staršev in botrov? Krstitelj postavi staršem vprašanje: »Želite, da bi vaši otroci prejeli sveti krst? Ali se zavedate dolžnosti, ki jo sprejemate, da jih boste vzgajali v veri, da bodo spolnjevali Božje zapovedi in da bodo ljubili Boga in svojega bližnjega, kakor nas je učil Jezus Kristus?« To vprašanje ni samo zaradi lepšega, ampak je čisto resno. Žal ga zelo veliko staršev ne jemlje tako. Po krstu nastopi v številnih družinah zelo dolga pavza v verski vzgoji. Trajalo bo kar nekaj let, ko bodo otroke spet pripeljali k duhovniku, da jih pripravi na prejem prvega svetega obhajila. – Bog hoče, da so starši njegovi prvi sodelavci – ne samo pri posredovanju naravnega, telesnega življenja, temveč tudi nadnaravnega, duhovnega. To je običajna pot. Bog hoče delovati po nas. Bog je odličen mojster, vendar hoče, da smo mi njegovo orodje. Tudi najboljši mojster brez orodja ali s slabim orodjem ne more narediti veliko. (po: S. Čuk)

Jezusov krst

Voda, v katero je vstopil Jezus, je služila očiščevanju. V krstu smo očiščeni vseh kalnosti, ki so jih na nas povzročili drugi s svojimi projekcijami. V nas niso videli tistega, kar smo po Bogu, ampak so v nas z interpretacijo vnesli svoja lastna pričakovanja in primanjkljaje. Po krstu se v nas ponovno zasveti izvorni in nepopačen Božji sijaj. Če se v svojem vsakdanjiku vedno znova spominjamo svojega krsta, na primer, kadar se prekrižamo z blagoslovljeno vodo, se očistimo podob, s katerimi so nas drugi obremenili, pa tudi lastnih podob in predstav, s katerimi razvrednotimo ali pa precenjujemo samega sebe in ki kalijo naš izvorni sijaj. V spominu na krst se spominjamo, kdo v resnici smo: čista podoba Boga, v kateri zažari njegova luč. (po: A. Grün)

Prosimo te, Gospod, naš Bog, varuj v svoji milosti vse,
ki so bili v kopeli prerojenja pridruženi tvojemu ljudstvu,
naj v novem življenju vedno bolj rastejo v svoji veri,
da bodo lahko nekoč s teboj uživali večno in neminljivo slavo. Amen.
(po: Molimo s Cerkvijo, B-)

Hvala ti Gospod, naš Bog, za starše, ki z veliko ljubeznijo dajo svoje otroke krstiti in izpolnjujejo svojo obljubo o verski vzgoji. Hvala ti za botre, ki opravljajo svoje poslanstvo s svojim zgledom krščanskega življenja. Hvala tudi njim.

Kajti moje misli niso vaše misli in vaša pot niso moja pota,«
govorí Gospod. Prim. Iz 55,8

Gospod Bog, zakaj nisi – kako naj rečem … – malo bolj demokratičen?
Zakaj nisi pripravljen, mogoče s kakšnim primernim zborom, skupaj z nami odločati o tem, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj se sme in kaj se ne sme delati? To, da je preveč? No, dobro. Res je: ti si Bog, ti si tisti, ki določa osnove. Ampak ali ne bi mogel prepustiti nam vsaj podrobnosti?
Ti praviš, na primer, naj ljubimo sovražnike. Prav. Ampak ali nam ne bi mogel dovoliti, da izključimo tiste, ki so nam povzročili preveč gorja?
Mi poznamo sebe in vemo, kaj zmoremo. Kaj praviš na to?
Praviš, da ne. Nisi za to.
Pripravljen si priti med nas, postati majhen, hoditi z nami, toda zato,
da bi nas povišal, ne pa da bi postal beden kakor mi.
Ti se ne spuščaš v kompromise: si Bog in Bog ostajaš. Na našo srečo. (po: T. Lasconi)

Naslovljeno na vas

MOLITEV STARŠEV
Gospod, veš, kako blaženo sva pričakovala prvega otroka.
To so bili čudoviti dnevi. Malo tudi dnevih strahu, ali se bo rodil zdrav.
Ko si nama ga podaril in je ležal v najinih rokah, sva čutila,
kakšen nedopovedljiv dar je življenje, kakšen dar je otrok.
A tudi odgovornost!
Potem sva ga nesla h krstu … Za tem je rasel.
Prišel je tudi drugi in tretji otrok, drugi in tretji krst.
Kakšni darovi, kakšna odgovornost!
Gospod, naj najina vera, v katero so bili najini otroci krščeni,
iz dneva v dan raste!
Naj bova tvoja ljubljena zakonca, da boš imel tudi nad nama
in najinimi otroki veselje zdaj in vekomaj. Amen. (po: V. Vider)

Trikraljevska misijonska akcija
Letos, žal, iz znanih razlogov obiskov Treh kraljev—kolednikov ne bo. Lahko pa dobite v cerkvi blagoslovljene nalepke za na vrata in oddate svoj dar, ki ga bomo posredovali Misijonskemu središču Slovenije, ali pa dobite položnico in sami pošljete. Letos ni bilo akcije MIVA ne misijonske nabirke.

Dar za ogrevanje /včasih se je v tem času pobirala stolnina/
Drugo nedeljo v mesecu januarju—kar ta nedelja je, so cerkveni ključarji po mašah sprejemali vaše darove za ogrevanje. Letos iz znanih razlogov to ne bo mogoče. Morda bo kasneje? Kateri bi pa to radi opravili čim prej že na začetku leta, pa lahko v kuverti s pripisom darovalca oddate v cerkvi ali v poštni nabiralnik. To zimo smo zaenkrat res manj porabili, bi pa v primeru »viška« kaj investirali v kurilne naprave. Za dar vam Bog povrni!

Mesec januar je mesec verskega tiska. Po možnosti naj bi čim prej poravnali naročnine. /tednik Družina je letos 119,60 eur, mesečnik Ognišče 33,50 eur, Prijatelj 12,60 eur, Božje okolje 26,40 eur, Magnifikat 59,00 eur, Mohorjeva knjižna zbirka zdaj 49,00 eur ob izidu bo 69,00 eur.
En izvod letošnje zbirke je v župnišču na razpolago še po prednaročniški ceni. Letni dar za »milijonarja dobrote« je 6,00 eur.

MAŠNI NAMENI

NED – 10.1.
JEZUSOV KRST
Gregor Niški, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.00 do 10.00 spoved in obhajilo
10.00 za +Jakoba Dreva—oblet.

PON – 11.1.
Pavlin Oglejski, škof
17.00 za +Franca Turka –30. dan

TOR – 12.1.
Tatjana (Tanja), mučenka
17.00 za +Franca Obreza—oblet.

SRE – 13.1.
Veronika, devica
14.00 pogreb +Konrada Borštnerja
17.00 za +Ireno Novak

ČET – 14.1.
Oton (Odon), opat
17.00 za +Silvota in Majdo Lenko

PET – 15.1.
Pavel, puščavnik
17.00 za + Ocvirkove

SOB – 16.1.
Berard, mučenec
17.00 za +Ivana Basle –30. dan

NED – 17.1.
2. nedelja med letom
Anton (Zvonko), puščavnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Jožeta Kunsta—oblet.

V tem tednu: Bo verouk še vedno na daljavo.
Dovoljeno sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, ki mora biti večja kot pred zadnjo omejitvijo). Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Potrebno bo nekaj potrpljenja, ki ga darujmo v Božjo čast.

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila – 2. božična nedelja

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA 

Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil onluč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. (Jn 1,6–9)

BESEDA O BESEDI

MAR BOLJ LJUBIMO TEMO KAKOR LUČ? Jn 1,1-18

Če sredi dolgega in mrzlega zimskega večera nenadoma zmanjka elektrike, začutimo, kako težko, prav nemogoče bi bilo živeti v temi. Svetloba, luč je za življenje na zemlji potrebna prav tako kot voda in zrak. Enako velja za duhovni svet. Evangelist Janez nam Jezusa predstavi kot luč sveta. Presenečeni smo, ko v kratkem odlomku kar trikrat slišimo, da svet te luči ne mara. »Luč sveti v temi, a tema je ni sprejela … Svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, a njeni je niso sprejeli.«
Iz osebne izkušnje prav gotovo vemo, da se tudi v naši notranjosti nenehno odvija boj med lučjo in temo, med milostjo in grehom, med navdihi Boga in prišepetovanjem hudega duha. Tudi mi, ki se imamo za zveste Jezusove učence in prijatelje, pogosto bolj ljubimo temo kakor luč, ravnamo zahrbtno, proti Božji postavi in proti lastni vesti. Tisti, ki kradejo ali počenjajo kakšno drugo hudobijo, navadno za svoje početje izrabljajo temo, mrak in noč. Vendar ne vedo, da Bog, ki vidi v skrite globine srca, vidi tudi v temo. Pri krstnem obredu molimo: »V Kristusa ste krščeni, Kristusa ste oblekli.« Obleči si moramo torej Jezusa Kristusa, postati njegovi pričevalci. On, ki je Luč sveta, nas enači s samim seboj, ko nam pravi: »Vi ste luč sveta … Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«
Božični prazniki so prazniki luči, ker obhajamo rojstvo Luči sveta, zato simbolično osvetljujemo božična drevesa in jaslice. Vse te luči pa bi bile mrtve in hladne, če bi v naših dušah vladala tema. Ko bomo vsako jutro in večer v svojem domu prižigali luč, se vprašajmo: ali je v meni svetlo, ali sem s svojim življenjem luč za drugega, zlasti za svoje otroke oziroma tiste, ki ob meni živijo in delajo. (po: S. Čuk, Misli srca)

2. božična nedelja — Jezusovo ime

Kako se glasi ime, ki ga milijoni jezikov očarano izgovarjajo, ki se mu narodi v strahospoštovanju klanjajo? Kako se glasi ime, pred katerim upogibajo angeli, vsi v nebesih, na zemlji in pod zemljo svoja kolena, pred katerim hudobni duhovi trepetajo? Katero je tisto ime, ki ga vsako verno krščansko srce s sladko očaranostjo izgovarja? To je ime Jezus.
Sam večni Oče ga je dal svojemu edinorojenemu Sinu. Le v tem imenu se lahko zveličamo. Ime, katerega lepi praznik njegova brezmadežna nevesta sveta Cerkev in z njo mi, njeni otroci, prav danes na novoletni dan slovesno obhajamo. Jezusovo ime nam je kot novoletni dar za vse leto.
bl. Anton Martin Slomšek

»In Beseda je postala meso in se naselila med nami« (Jn 1,14). Janezov evangelij ne pripoveduje idilične zgodbe o Jezusovem rojstvu v betlehemskem hlevu. V njem je skrivnost Božjega učlovečenja prikazana v podobah o hrepenenju tedanjega sveta. Ob koncu prvega stoletja so ljudje hrepeneli po tem, da bi se tema, ki zagrinja človeštvo, razsvetlila, in bi sredi kaosa našli pravo pot.
Tudi mi hrepenimo po luči, po tem, da bi se nam odprle oči in bi prepoznali resnico, da bi v vsem odkrivali Božjo resničnost. Janez želi ljudem svojega časa odgovoriti na vprašanje, kako najti resnično življenje. To se danes sprašujemo tudi mi: Kako bi moje življenje uspelo? Kako živeti, da bi lahko rekli, da resnično živimo? Kot nekoč tudi danes ljudje čutijo, da večkrat bolj životarijo, da živijo tja v en dan, da njihovo srce ostaja prazno in je njihovo življenje nerodovitno. Življenje želi rasti, cveteti, obroditi. Šele ko se v človeku naseli beseda, ko v njem le-ta postane meso, tedaj človek izkusi resnično življenje, nam govori Janez.
V učlovečenju svojega Sina je Bog nesmrtno seme svojega Božjega življenja posadil v naše umrljivo meso, da je le-to lahko zacvetelo.

Iz župnijske statistike za preteklo—2020. leto:
Krstov je bilo 10. Od tega 7 dečkov in 3 deklice. 2 iz cerkveno sklenjenega zakona, 2 iz samo civilnega in 6 iz izven zakonskih skupnosti.
Poroka: le 1. Tako malo zakramentalno sklenjenih zakonov je temna plat župnije!
Pogrebi: 13 – od tega 7 moških in 6 žensk. Najstarejša je dopolnila 99 let, najmlajši pa le 56 let. Ena naša župljanka pa je bila pokopana drugje.

Naslovljeno na vas

Razglašenje Gospodovo Trije kralji
Za praznikom Svete družine je to drugi pomemben prazniik v božičnem času. Ker nam sporoča, da Bog želi, da bi ga, kot Modri z Vzhoda, spoznali vsi ljudje in je Kristus prišel na svet za vse, ima ta dan misijonski značaj. Zato so vas tudi vsako leto obiskovali mladi in otroci v vlogah Treh kraljev, vi pa ste velikodušno namenjali svoj dar za slovenske misijonarje. Letos, žal, iz znanih razlogov obiskov ne bo. Lahko pa dobite v župnišču dobite blagoslovljene nalepke za na vrata in date svoj dar, ki ga bomo posredovali Misijonskemu središču Slovenije, ali pa dobite položnico in sami pošljete. Letos ni bilo akcije MIVA ne misijonske nabirke.

Pomagajmo prizadetim v potresu
Pozdravljeni! Caritas Hrvaške nam je sporočila, da trenutno ne spobujajo pošiljanja rabljenih oblačil in drugega materiala iz tujine za prizadete ob potresu v Petrinji in okolici. Na začasnih lokacijah je trenutno več kot dovolj zbrane pomoči za sprotno pomoč. Če bodo imeli kakšne potrebe po materialni pomoči nam bodo sporočili.
Priporočajo se za pomoč v finančnih sredstvih, saj bo v naslednjih mesecih potrebno veliko sredstev ne samo za obnovo domov, ampak tudi za celovito pomoč družinam, ki so ostale brez strehe nad glavo in sredstev za preživljanje, saj se mnogi prizadeti iz okoliških vasi preživljajo s kmetovanjem. Njihovi domovi in gospodarska poslopja so bili skoraj v celoti porušeni ali pa so nevarni.
Svoj prispevek za pomoč prizadetim lahko oddate na Župnijski Karitas Gomilsko /lahko tudi v nabiralnik za Karitas v cerkvi/, ali pa sami pošljete na:
Slovenska Karitas, Kristanova 1, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214-0001-5556-761, Namen: POTRES PETRINJA, Sklic: SI00-627

Mesec januar je mesec verskega tiska. Po možnosti naj bi čim prej poravnali naročnine. /tednik Družina je letos 119,60 eur, mesečnik Ognjišče 33,50 eur, Prijatelj 12,60 eur, Božje okolje 26,40 eur, Magnifikat 59,00 eur, Mohorjeva knjižna zbirka zdaj 49,00 eur ob izidu bo 69,00 eur.
En izvod letošnje zbirke je v župnišču na razpolago še po prednaročniški ceni. Letni dar za »milijonarja dobrote« je 6,00 eur.

MAŠNI NAMENI

NED – 3.1.
2. BOŽIČNA NEDELJA
Ime Jezusovo
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

PON – 4.1.
Angela, redovnica
17.00 za +Kristino Pintar –30. dan

TOR – 5.1.
Milena (Emilijana), devica
17.00 za +Franca –oblet. in Milko Rančigaj
Blagoslov vode

SRE – 6.1.
RAZGLEŠENJE GOSPODOVO
Sveti trije kralji
7.30 po namenu
17.00 za +Ano –oblet. in Antona Laznik

ČET – 7.1.
Lucijan, mučenec
17.00 za +Franca Knez–oblet.

PET – 8.1.
Severin, opat
17.00 za + Antona –oblet. in Marijo Pintar in vse Mehanove

SOB – 9.1.
Julijan, mučenec
17.00 za +Marijo Šlander –oblet. in ostale Španove

NED – 10.1.
JEZUSOV KRST
Gregor Niški, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.00 do 10.00 spoved in obhajilo
10.00 za +Jakoba Drev—oblet.

V tem tednu: bo verouk še vedno na daljavo. Bo pa od tega ponedeljka (4.1.) tudi pri nas sprostitev zdravstvenih ukrepov glede sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, ki mora biti večja kot pred zadnjo omejitvijo). Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Potrebno bo nekaj potrpljenja, ki ga darujmo v Božjo čast.

Oznanila – nedelja Svete Družine

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA 

Njegova oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. Simeon jih je blagoslôvil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali, in tvojo dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.« (Lk 2,33–35)

BESEDA O BESEDI

DRUŽINA JE SVOJEVRSTNO SVETIŠČE Lk 2,22–40

Praznik svete družine je. Praznik vseh družin. Ta je postavljen v čas prostih dni, ko se večina članov družine mirno zbere in ob božični skrivnosti poživlja družinsko življenje. Cerkev želi, da bi prav v božičnem prazniku odkrivali in uresničevali duhovno globino družine. – Božja beseda, ki smo jo poslušali, je vsebinsko zelo bogata: starozavezna modrost nas poučuje, da v družini, kjer ni Boga, ne more biti pravega reda; pisatelj novozaveznega odlomka nam omenja, katere lastnosti so nujne za resnično družinsko srečo. Evangelist Luka pa nam kaže na sveto družino kot na vzor sleherne prave družine. – V današnjem času vsi čutimo, da je sodobno družinsko življenje drugačno od tistega, kar je bilo značilno za družinsko življenje v preteklosti. Težko je reči, kdaj in kaj je bilo bolje. Kristjani danes poudarjamo, tako kot vedno, da tam, kjer ni Božje avtoritete, tudi človeška avtoriteta nima pravega temelja. V Svetem pismu je rečeno: Gospod je dal človeku čast pri otrocih. Gotovo je, da starši, ki vzgajajo svoje otroke za Boga, delajo tudi za svojo osebno srečo. – Bog je z družino imel svoje načrte. Družina naj bi bila prostor, kjer kristjani drug drugemu pomagamo v ljubezni, ki jo prešinja vera. Prav taki ljubezni poje hvalnico sveti Pavel in našteva lastnosti, ki naj bi jih gojili v družini: iskreno vdanost, velikodušno ljubezen, medsebojno podrejenost. Družina naj bi bila nadnaravno svetišče, kjer kraljujeta mir in molitev, Božja beseda in hvaležnost. – Kristus je dobro vedel, da mora najprej odrešiti družino, če hoče odrešiti človeštvo. Zato je prišel na svet v družin in v njej živel večino svojega zemeljskega življenja. (po: T. Kompare, Bogoslužno leto B)

SVETA DRUŽINA – tudi praznik krščanskih družin

DAROVANJSKA DRŽA MATERE

Marija je bila poslušna zakonu in je svojega otroka prinesla v tempelj ter darovala zanj predpisani dar. V tem dejanju, darovanju Jezusa v templju, je evangelist Luka prepoznal izpolnitev napovedi preroka Malahija, ki pravi: »Naglo bo stopil v svoje svetišče Gospod, ki ga iščete, angel zaveze, ki po njem hrepenite« (Mal 3,1).
V svoji okrožnici »O Marijinem češčenju« je papež Pavel VI. zapisal: »Marija je Devica, ki daruje. To se kaže pri darovanju Jezusa v templju … Cerkev je, posebno od srednjega veka dalje, videla v Devici, ki v Jeruzalem prinaša sina, da bi ga postavila pred Gospoda, daritveno pripravljenost, ki je presegala običajni pomen obreda. Takšno razumevanje spričuje nežna molitev sv. Bernarda: ‘Daruj Sina, Sveta Devica, in blagoslovljeni sad svojega telesa predstavi Gospodu. Daruj v spravo za nas to sveto, Bogu prijetno žrtev!’«
Marija je sprejela Jezusa iz Božjih rok. Zdaj je njeno prvo dejanje, da mu ga vrne, da ga daruje in posveti. Z darovanjem Jezusa je priznala lastninsko pravico večnega Očeta do sina. Sama sebe in otroka je dala Bogu na razpolago.
Vsaka krščanska mati, ki prinese otroka »v tempelj« k sv. krstu je na nek način podobna Mariji. Zaveda se, da je njen otrok Božji dar, ki ji je zaupan v varstvo in vzgojo, in da prvenstveno pripada Bogu,.
Danes, žal, mnogi starši pozabljajo na to darovanjsko držo pri zakramentu krsta svojih otrok. Mnogokrat je v ospredju zanimanja staršev zgolj zunanja slovesnost, to, kar se bo videlo na sliki, kakor to, kar se dogaja v človekovem srcu. Krst pa ni in ne sme biti zgolj folklora, ampak predvsem izraz vere v troedinega Boga: vere v Boga Očeta, ki daje življenje, vere v Kristusa, Božjega Sina, ki prinaša odrešenje, in vere v Svetega Duha, ki človeka napolnjuje z milostjo. Pa tudi znamenje vere in zaupanja v varstvo Božje matere Marije.

Dobri Bog, daj staršem moči, da bodo pogumno stopali po poti družinskih izzivov. Naj zmorejo tudi oni Bogu reči svoj »Zgodi se!« in v preizkušnjah črpati moč v zgledu svete družine. (povzeto po: J. Kužnik, V Marijini šoli – Veseli del)

Naslovljeno na vas

POSLOVILI SMO SE
V sredo, 23. decembra ob 14.00 uri na šentrupertskem pokopališču od +Stanislava Mežnarja Trnave. Dopolnil je 80 let.
Župnijsko občestvo ga priporoča Božji dobroti, naj ga sprejme v svojo luč in mir. Vsem žalujočim pa iskreno sožalje.

Zahvala in prošnja ob novem letu

Gospod, eno leto je zate samo en trenutek.
Za nas pa je 365 dni dolgo, široko, globoko, nepregledno.
Vsako leto je za nas natlačeno z dobrim in slabim.
Eno pa je res: Vsako leto nas privede bliže k tebi.

Za nami je eno leto –
s prevoženimi cestami, z ovinki in nezgodami,
pa tudi s srečo in uspehi in mnogimi lepimi doživetji.

Gospod, vsak dan je nov.
Daj, da bi rasli v tvoji dobroti.
Novo leto, naj bo kakšno koli, bo s teboj dobro.

Zahvaljujemo se ti za 365 dni, ki so za nami.
Prosimo pa te za novih 365 dni, ki se odpirajo pred nami. Po: Zakladnica molitve

Zahvala in voščilo: Iz srca se zahvalim za vse dobro, ki ste ga v preteklem letu velikodušno namenili naši župniji in meni. Bog vam povrni! V novem letu pa naj vas varuje hudega, vas blagoslavlja in osrečuje.
vaš župnik Martin

Obvestilo: Župnijska cerkev je veliko časa odprta, zagotovo pa 1 uro pred sv. mašo. V cerkvi naj bi bili le posamezniki ali člani istega gospodinjstva ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov razkuževanja rok in maske. Če naletite na zaprta vrata, pokličite župnika in vam bo odprl. Možnost tudi za sv. spoved in obhajilo. Na voljo Družinske pratike in koledarji.
V januarju po možnosti poravnajte naročila za verski tisk.

MAŠNI NAMENI

NED – 27.12.
SVETA DRUŽINA
Janez, apostol, evangelist, blagoslov vina
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

PON – 28.12.
Nedolžni otroci, mučenci
17.00 za +Jankota Lukanca –oblet.

TOR – 29.12.
5. dan božične osmine
David, kralj
17.00 za +Amalijo Basle –30. dan

SRE – 30.12.
6. dan božične osmine
Feliks I., papež
17.00 za Stanislava Mežnarja –osmina

ČET – 31.12.
7. dan božične osmine
Silvester (Silvo), papež
17.00 v zahvalo za srečno vožnjo (R.)
Zahvala Bogu ob koncu leta

PET – 1.1.2021
MARIJA, BOŽJA MATI
Novo leto — dan miru
10.00 za + Ivana Vaša (god)

SOB – 2.1.
Bazilij in Gregor, škofa, cerkvena učitelja
17.00 za +Ivana –oblet. in Magdo Mahor

NED – 3.1.
2. BOŽIČNA NEDELJA
Ime Jezusovo
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

V tem tednu: Veroučenci imajo božično novoletne počitnice.
Vsi pa potegnimo črto pod leto 2020 in napravimo tudi bilanco duhovnega življenja. Zahvalimo se Bogu in ljudem za darove v preteklem letu; pa se tudi opravičimo za nehvaležnost. Nato pa z Bogom in Marijo, Božjo Materjo z upanjem vstopimo v novo leto.

Oznanila – 4. adventna nedelja

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža?« Angel ji je odgovóril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojêno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.« (Lk 1,34–37)

BESEDA O BESEDI

BOG SE HOČE RODITI V NAS Lk 1,26–38

Božja beseda pred nas danes postavlja izziv, da bi znali tudi mi po Marijinem zgledu odgovarjati na Božja vabila, na njegove klice. Jezus se hoče učlovečiti, roditi v nas. Jezus ni le podoba iz knjige, naj bo še tako lepa. Ne bomo ga našli v lepih obredih in petju, če ne bomo odprli svojih src, da postanejo rodovitna njiva. Ne moremo biti zadovoljni s seboj, če se v vsakdanjem življenju nič ne ločimo od tistih, ki Jezusovega oznanila ne poznajo; če v tako imenovanih krščanskih družinah vladajo številne razprtije, če ni spoštovanja, ki je trden temelj za resnično ljubezen, če je premalo skrbi za duhovno rast vseh njenih članov; če imamo premalo poštenosti na delovnem mestu, če se brigamo samo za svoje stvari in se ne menimo za ljudi okoli nas, ki so v potrebi, stiski, osamljenosti, obupu … Še marsikaj bi lahko našteli, če dobro pogledamo v Božje ogledalo svoje vesti. Vse, kar takšnega najdemo, nam dopoveduje: Božja beseda v tebi še ni postala meso, tvoja vera je premalo učlovečena, premalo zasidrana v vsakdanje življenje. Mislim, da ta očitek velja vsakomur izmed nas. Površni smo, slabotni, prepustili smo se toku časa. – Kje naj poiščemo zdravilo? Samo eno je: prisluhniti Božjemu klicu, ki se dviga k nam z vseh strani – od ljudi, ki po Božji volj živijo z nami in ob nas v družini, na delovnem mestu, v šoli. Prisluhniti pozorno kot Marija. Naša človeška veličina je prav v tem, da skušamo uresničiti tisto dobro, ki bi ga rad Bog storil v tem svetu preko nas. Na to meri naša prošnja, ki jo ponavljamo v očenašu: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo!« Božje kraljestvo ne prihaja med donenjem fanfar, ampak v tišini, v preprostosti vsakdanjega življenja. – Obrnimo se k Materi Mariji z iskreno prošnjo: »Marija, nauči me reči ‘da’ Kristusu, ki me kliče v ubogem, žalostnem, osamljenem človeku, v mojih domačih, v sosedih, ki mi včasih gredo na živce in bi najraje z njimi ne imel nobenega opravka.« (po: S. Čuk, Misli srca)

B O Ž I Č – Jezusovo rojstvo

Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otrôku. In vsi, ki so jih poslušali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede ohraníla in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano. (Lk 2,17–20)

BESEDA O BESEDI

»NAŠLI BOSTE DETE« Lk 2,15–20 in Jn 1,1–18

Mnogi veliki svetniki pričujejo o tem, da so v svojem duhovnem življenju večkrat doživljali »noč vere«, obdobja, ko niso zaznavali Božje bližine, ko se je zanje nebo zaprlo, ko se jim je zdelo, da se je Bog umaknil. V takih trenutkih se je pokazala prava moč in vrednost njihove vere, ko so »upali proti upanju«, vztrajali v veri, kljub vsemu.
Tudi Marija je doživljala tako »noč vere«. Pot v Betlehem, zavrnitev trdosrčnih ljudi, ki za prihajajočega otroka niso našli prostora v svojih bivališčih, rojstvo v hlevu, med živalmi, vse to je bila za Marijo grenka preizkušnja njene vere. Sveta noč je bila zanjo in za moža Jožefa v resnici temna noč, v kateri sta morala pokazati vso trdnost vere in vztrajati v upanju na izpolnitev nedoumljivih Božjih načrtov. Načrt Božje previdnosti pa je bil prav v tem, da se njegov Božji Sin rodi v skrajni revščini. Bog je hotel, da njegov Sin ne stopi v blaginjo sveta, ampak da se utelesi v ljubezni materinskega srca. Marijina naloga je bila v tem, da je Odrešenika sveta v imenu nas vseh pričakala z vero in ljubeznijo. Odrešenik prihaja, da pridobi srca ljudi in jih odreši. Za to pa sta potrebni vera in ljubezen.
Če je Božji glas utihnil v betlehemski votlici, pa se je na bližnjih gričih znova oglasil. Pastirjem, ki so stražili črede, se je prikazal angel Gospodov in jim oznanil čudovito novico. Nenavadna situacija! Bog je spregovoril pastirjem, ki so jih ljudje zaničevali. Prav njim Bog pošilja svojega glasnika, da jim razodene veliko novico in jih naredi za svoje pričevalce. Izpolnjuje se Marijina napoved, da bo Bog »mogočne vrgel s prestola in povišal nizke!« (po: J. Kužnik)

Pozor! Slišali ste, da se v Sloveniji sproščajo zdravstveni ukrepi tudi glede sodelovanja pri bogoslužju, pa vam posredujem obvestilo, da za našo celjsko škofijo /prav tako za mariborsko/, žal, to zaenkrat še ne velja.

Naslovljeno na vas

V PREDPRAZNIČNIH IN PRAZNIČNIH DNEH
Obiski bolnikov na domu pred prazniki
Nekaj jih je prejelo zakramente že na prvi petek v decembru. Ostale pa želim obiskati še: Ta ponedeljek, 21. decembra (v glavnem dopoldne) v Grajski vasi, Trnavi in Šentrupertu. Ta torek, 22. decembra (v glavnem dopoldne) na Gomilskem, Šmatevžu in Zaklu
Upošteval bom vse zdravstvene varnostne ukrepe, kar pričakujem tudi od obiskanih. Če pa imajo kateri pomisleke glede obiskov, pa prosim, povejte. Šel bom samo tja, kjer želite. Zato prosim, sporočite župniku na telefon 03 572 61 98 ali mobilni 041 67 37 16. hvala.

Luč miru iz Betlehema so skavti to soboto prinesli tudi k nam. v župnijski cerkvi lahko dobite ta simbolni plamen. Svetilk niso dobavili veliko, zato jih bo treba verjetno kaj prinesti seboj. Vzemite pa tudi kartonček s poslanico miru. Obiska treh krajev—kolednikov pa letos, žal, ne bo.

POSLOVILI SMO SE
V torek, 15. decembra ob 14.00 uri na šentrupertskem pokopališču od +Ivana Basleta iz Šentruperta. Dopolnil je 97 let.
Župnijsko občestvo ga priporoča Božji dobroti, naj ga sprejme v svojo luč in mir. Vsem žalujočim pa iskreno sožalje.

Obvestilo: Župnijska cerkev je veliko časa odprta, zagotovo pa 1 uro pred sv. mašo. V cerkvi naj bi bili le posamezniki ali člani istega gospodinjstva ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov razkuževanja rok in maske. Če naletite na zaprta vrata, pokličite župnika in vam bo odprl. Možnost tudi za sv. spoved in obhajilo. Na voljo Družinske pratike in koledarji.

Praznik Jezusovega rojstva naj vam vsem podari poživitev miru, veselja in doživljanja Božje bližine.
Voščim in čestitam pa tudi za župnijski praznik—Štefanovo in se zahvaljujem vsem župljanom, zlasti župnijskim sodelavcem!
vaš župnik Martin

MAŠNI NAMENI

NED – 20.12.
4. ADVENTNA NEDELJA
Vincencij Romano, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

PON – 21.12.
Peter Kanizij, duhovnik, cerkveni učitelj
17.00 za +Pavlo in Viljema Natek

TOR – 22.12.
Frančiška K. Cabrini, redovna ustanovitelj.
17.00 za +Ivana Basleta –osmina

SRE – 23.12.
Janez Kancij, duhovnik
13.45 od doma pogreb +Stanislava Mežnarja, ob 14.00 na pokopališču (v Šentrupertu)
17.00 V zahvalo za 70 let na Gomilskem

ČET – 24.12.
Adam in Eva, prastarša
SVETI VEČER
7.30 za +Ano Pristalič in vse njene
Sklep zornic
17.00 za vse Šramove

PET – 25.12.
B O Ž I Č—Jezusovo rojstvo
8.30 za vse župljane—žive in rajne
9.00 do 10.00 spoved in obhajilo
10.00 za +Pavlo Iršič in starše Blatnik, Andoljšek

SOB – 26.12.
Štefan, diakon, mučenec, naš zavetnik
Dan samostojnosti d. p.
8.30 za +žpk. Štefana Steinerja in vse gomiske duhovnike
9.00 do 10.00 spoved in obhajilo
10.00 za +Štefana Šlandra, vse Koprivove

NED – 27.12.
SVETA DRUŽINA
Janez, apostol, evangelist
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

V tem tednu: je drugi največji krščanski praznik—božič—Kristusovo rojstvo. Tudi v teh težkih okoliščinah lahko doživljamo to, kar je sporočilo svete noči: Slava Bogu, mir ljudem. V ta namen pripravite po domovih lepe jaslice, molite, pojte božične pesmi, spremljajte bogoslužja, …