Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je rekel Jezus: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne vstopi v ovčjo stajo skozi vrata, ampak se splazi vanjo drugod, je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovac. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi iz staje. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujcem pa ne bodo šle, ampak bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujcev.« (Jn 10,1–5)

BESEDA O BESEDI

Jn 10,1–10
KDOR HOČE IMETI ŽIVLJENJE, NAJ STOPI SKOZI VRATA

Odlomek, ki sem ga slišal že ničkolikokrat, me je kljub vsemu presenetil. Kadar pomislimo na Dobrega pastirja, nam pridejo verjetno pred oči sladke podobe Jezusa, ki nosi ovčko na rami, ki hodi sredi med njimi in jih vodi na dobro pašo. Včasih si predstavljamo tudi Jezusa, ki gre za izgubljeno ovco in jo rešuje iz trnja itd.
Današnji evangelij me kar strese s svojo ostrino. Jezus, Dobri pastir, pravi: »Kdor ne gre skozi vrata, ta je tat in ropar,« in nadaljuje: »Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji.« Nič ljubkega in sladkega ni v teh izjavah. Nasprotno, neverjetna ostrina in odločnost. Brezkompromisna odločnost! Črno-bela tehnika. Kdor hoče imeti življenje, mora stopiti skozi vrata.
Kdo si danes še upa tvegati takšno ostrino? Kdo upa reči v javnosti: Kdor ne sprejme Kristusa, ne bo rešen! Kdo upa reči: Kdor ne gre v življenju skozi vrata, je tat in ropar? Pa vendar, če hočemo biti zvesti evangeliju, moramo vzeti Jezusa zares. Poskušajmo razumeti, kaj pomeni prispodoba o staji, vratih in ovcah.
Ljudje smo ovce, staja je svet našega življenja v odnosih, Jezus je vrata. Jezus pravi, da je pot, resnica in življenje. Imeti življenje v obilju, živeti polno je mogoče le, če vzamemo Jezusa zares. Če je on vrata v stajo, lahko razumemo, da so vrata do sočloveka Resnica. Samo skozi resnico lahko stopim k drugemu. Samo če vzamem Resnico zares, nisem tat in ropar, ne koljem in ubijam. Če pa se želim resnici izogniti, stopam v odnose skozi okna, torej kradem, ropam in ubijam. Danes bi radi rekli, da ne vemo, kaj točno je resnica. Jezus se ne da zmesti. Veste, kaj je resnica, skoznjo morate, sicer ste roparji. Ni izgovorov za polresnice, ni izgovorov za diplomacijo in hinavščino. Samo resnica vodi v življenje! (po E. Mozetič)

4. velikonočna nedelja

Nedelja Dobrega pastirja je hkrati tudi dan, ko še posebej molimo za nove duhovne poklice in tudi vse duhovnike, da bi zvesto opravljali svojo službo.
O Jezus, naš čudoviti veliki duhovnik, usliši moje skromne molitve za tvoje duhovnike. Daj jim globoko vero, jasno in trdno upanje ter gorečo ljubezen, ki bo skozi njihovo duhovniško življenje nenehno rasla.
Ko bodo doživeli razočaranje, jim pokaži, da jih Cerkev potrebuje; potrebni so dušam; potrebni so za odrešenjsko delo.
O ljubeča mati Marija, Mati duhovnikov, sprejmi v svoje srce svoje sinove. Bodi njihova tolažnica, njihova radost, njihova moč, predvsem pa jim pomagaj, da bodo živeli in branili svoj ideal posvečene čistoti. Amen. (John J. Carberry)

JAZ SEM VRATA

Te besede nam sporočajo občutje popolne gotovosti in neizmerne nežnosti. Naše življenje je popolnoma varno v Jezusovih in Očetovih rokah, ki so eno: ena ljubezen, eno usmiljenje, razodeti enkrat za vselej v daritvi na križu. Da bi rešil izgubljene ovce, katere predstavljamo mi vsi, je Pastir postal jagnje in se je pustil zaklati, da bi vse vzel nase in tako odvzel greh sveta. Na ta način nam je On podaril življenje, življenje v obilju. Ta skrivnost se obnavlja s presenetljivo ponižnostjo na evharistični mizi. Tam se ovce zbirajo, da se nahranijo, tam postajajo eno med sabo in z Dobrim pastirjem. Evharistija je staja, v katero smo povabljeni, da prihajamo vsak dan znova, da se odpočijemo, nahranimo, naužijemo ljubezni, sprejetosti in topline.
Zaradi navedenih dejstev pa nas ni več strah. Naše življenje je namreč že rešeno pogubljenja. Nič in nihče nas ne more iztrgati iz Jezusovih rok, saj nič in nihče ne more premagati njegove neizmerne ljubezni. Jezusova ljubezen je jasno vidna.
Marija je poslušala in ubogljivo sledila glasu Dobrega pastirja. Naj nam ona pomaga, da bomo z veseljem sprejeli Jezusovo povabilo ter postali njegovi učenci in tako vedno živeli v gotovosti, da smo v očetovskih rokah Boga. (E. M.)

Naslovljeno na vas

1. maj: Praznik sv. Jožefa Delavca, začetek Marijinega meseca maja – šmarnic

Jožef je bil mož Marije in Jezusov varuh na zemlji. Bil je zelo dober, tih in marljiv človek. Bil je tesar tesar. To pomeni, da je delal z lesom – izdeloval je mize, stole, vrata in druge stvari. Vsak dan je pridno delal z rokami, da je lahko poskrbel za svojo družino.
Kadar pa ti je pri opravljanju kakega dela težko, pa se kar priporoči z besedami: »Sv. Jožef Delavec, ki si s svojo ljubeznijo zmogel vse, daj mi moči, da tudi jaz uspešno opravim to, kar moram.« AI

Marijin mesec maj in šmarnice

Pri nas bodo šmarnice med tednom vsak dan, povezane s sv. mašo.
Ob nedeljah pa bodo šmarnice popoldne ob 16. uri »na terenu«. Otrokom in mladim se bo že dopoldanska nedeljska sv. maša štela za šmarnice. A vseeno prav lepo vsi, od najmlajših do najstarejših, vabljeni k popoldanskim nedeljskim šmarnicam, ki bodo v nedeljo, 3. maja. Kje bodo, bo sporočeno naknadno.
K šmarnicam vabljeni vsi—od najmlajših do najstarejših. Prvoobhajanci in birmanci pa naj bi se pri šmarnicah z Marijo, nebeško Materjo, pripravljali na tako pomemben dogodek svojega mladega življenja!
Po Mariji k Jezusu!

Spremljajte naše kandidate za prvo sveto obhajilo in sveto birmo z molitvijo in spodbudnimi besedami. Prvo sveto obhajilo bo 10. maja, sveta birma pa 24. maja.

Birmanci pa bodo imeli v soboto 9. maja v Don Boskovem centru v Celju duhovno pripravo. Pričakovan je lep dan.

ENODNEVNO ŠKOFIJSKO ROMANJE V OGLEJ IN OTOK BARBANA ČETRTEK, 25. JUNIJ 2026 (Dan državnosti)
Naša dekanija zbira prijave za avtobus. Prijavite se v župnišču. Cena prevoza (ob 50 sedežni zasedenosti) je 16 EUR. Ob 11. uri osrednja romarska sv. maša v Ogleju. Čas za kosilo, nato skupne večernice v: možnosti: Devin, Monte Grisa – trikotno Marijino svetišče na Vejni nad Trstom …)

MAŠNI NAMENI

NED. – 26.4.
4. velikonočna ned.
Ned. Dobrega pastirja
Marija Mati dobrega
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Adelo Tekavc
2 sv. krsta

PON. – 27.4. d. p.
Hozana, devica
19.00 za +Karla Cizeja –osmina

TOR. – 28.4.
Peter Chanel, duhovnik, mučenec
19.00 za +Regino Plaskan
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 29.4.
Katarina Sienska, dev., cerkvena učiteljica
19.00 za +Frančiško Šram

ČET. – 30.4.
Pij V., papež
19.00 za +Marijo Urankar
Molitev za duhovne poklice

PET. – 1.5. prvi petek
Jožef Delavec.
Praznik dela, d. p. d
19.00 za +Andreja Kunsta
ZAČETEK ŠMARNIC
Posvetitev Jezusovemu srcu

SOB. – 2.5. prva sob.
Atanazij Veliki
19.00 za +Janeza in Jožefo Gregorc
Posvetitev Marijinemu brezmadežnemu srcu

NED. – 3.5.
5. velikonočna ned.
Filip in Jakob, apostola
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Roziko in Staneta Keblič

V tem tednu: četrtek pred prvim petkom, prvi petek in prva sobota,
začetek šmarnic

Dežurni ministranti: Alen Griguljak, Jakob Lončar
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Majda Jelen; II. Tilen Natek, Marija Rančigaj
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslôvil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govóril in razlagal Pisma?« Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstére in tiste, ki so bili z njimi. Govorili so: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. (Lk 24,29–35)

BESEDA O BESEDI

SPOZNANJE, DA JE GOSPOD VSTAL Lk 24,13–35

Kdaj pride spoznanje, da je Gospod vstal? Ne zadoščajo niti razprave niti pot, ki jo prehodi Jezus z učencema. Njuna želja, da bi ga srečala, je tako goreča, da tujca, ki očitno nekaj ve, povabita k mizi. In šele potem pride tisti slovesni trenutek spoznanja.
Tekanje gor in dol, pa čeprav od ‘Božjega groba’ do ‘Božjega groba’, ne zadošča, da bi spoznali Gospoda.
Tudi razpravljanje o njem nas pušča prazne. Ni nujno, da se celo razpravljanje in obračanje Božje besede človeka dotakne.
Šele ko utrujeni sedemo k Gospodu, ko ga prosimo, da deli z nami kruh, ko nam ta da svoj blagoslov, je prostor za spoznanje. Poglejmo pomembna dejstva.
Večer in utrujenost. Dokler so naše moči zadostne, ne potrebujemo Boga. Ko bomo v naporih prešibki, da bi sami vse storili, je mogoče, da bomo Gospoda iskreno povabili k sebi in ga čisto zares  srečali in spoznali.
Kruh. Kruh je več kot to, kar s to besedo pojmujemo danes. Kruh pomeni življenje. Ko ne bomo le sedali za mizo, da poklepetamo, pa čeprav o pomembnih stvareh, ko bomo resnično delili življenje z drugimi, šele takrat bo med nas sedel Gospod sam in se nam razodel.
Zanimivo je, da sta učenca dovolila tujcu, da deli oz. lomi kruh! Gospod za nas ni več tujec, vendar – ali dovolimo, da deli kruh našega življenja, ali dopustimo, da Gospod upravlja z našim življenjem, kot on hoče?
Blagoslov. Pri vsem tem je še blagoslov, milost, ki je vedno od zgoraj. Resnično spoznanje Gospoda je vedno dar, je sad Božjega blagoslova. Lahko se naprezamo, da bi spoznali živega Boga, a sad, t. j. spoznanje, je v celoti odvisen od Božje milosti. (po: E. Mozetič)

3. velikonočna nedelja

Kako je to možno, da učenca nista prepoznala učitelja (Jezusa)?

V odlomku o poti v Emavs (Lk 24,13–35) evangelist sam namigne, da ne gre le za “slab vid”, ampak za teološko in duhovno razlog nerazpoznavanja. Sicer pa se v tem primeru več razlag se med seboj dopolnjuje:
1. Bog “zadrži” njune oči
Evangelist pravi: »Toda njune oči so bile zadržane, da ga nista prepoznala.« To pomeni, da prepoznanje ni le stvar zaznave, ampak dar razodetja. Jezus se da prepoznati takrat, ko sam to hoče – po poti, ki vodi skozi razlago Pisma.
2. Slepa pričakovanja in razočaranje
Učenca sta imela vnaprej izrazito določeno predstavo o Mesiji: »Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael« (v. 21). Ker je Jezus umrl na križu, nista bila odprta za drugačno, nepričakovano Božjo pot. Enako je kdaj tudi pri nas, ko žalost in razočaranje pogosto zaslepita vero.
3. Vstali Jezus je isti, a hkrati drugačen
Evangeliji večkrat pokažejo, da vstalega Jezusa sprva ne prepoznajo (Marija Magdalena, apostoli ob Tiberijskem jezeru …). Njegovo vstalo telo ni zgolj “oživljeno” staro telo, ampak preoblikovano, zato ga ni mogoče zaznati zgolj na naraven način, ki je človeku najbližji.
4. Prepoznanje pride po Pismu in lomljenju kruha
Jezus se razodene postopno: najprej razlaga Pisma (v. 27), nato pa ga prepoznata pri lomljenju kruha (v. 30–31). To je močna teološka točka: Kristusa tudi danes prepoznavamo v Božji besedi in evharistiji, ne toliko po zunanjem videzu oz. po njegovih upodobitvah umetnikov.
5. Pot vere, ne takojšnja gotovost
Zgodba, ki jo podaja evangelist, je kateheza: vera ne temelji na hipnem čudežu, ampak na hoji, poslušanju, notranjem gorenju srca. Šele na koncu pride jasnost in hkrati vzpodbuda vsem nam: »Tudi onadva sta pripovedovala …« … Pripovedujmo o tem – naj se dobra novica razve! (AI)

ŠENTJURSKA NEDELJA

Danes je v župnijski cerkvi sv. Jurija v Taboru ob 9. uri slovesno bogoslužje pred godom mučenca sv. Jurija, zavetnika cekve in župnije. Gomilski župljani častitamo župljanom sosednje župnije, nekateri pa smo na dogodku.

Naslovljeno na vas

Pomembni dogodki v bližnji prihodnosti

Spremljajte naše kandidate za prvo sveto obhajilo in sveto birmo z molitvijo in spodbudnimi besedami. Prvo sveto obhajilo bo 10. maja, sveta birma pa 24. maja.

NUJNA DUHOVNA PRIPTRAVA ZA STARŠE PRVOOBHAJANCEV IN BIRMANCEV

25. aprila— to soboto bodo starši prvoobhajancev in birmancev imeli kratko duhovno pripravo (glejte napoved na naslednji strani). Voditelj bo p. dr. Silvo Šinkovec, ki ima veliko znanja in izkušenj s tega področja. To, da boste duhovno poživljeni spremljali svoje otroke na teh pomembnih dogodkih njihovega otroštva ali mladosti, bo zanje dragoceno darilo za njihov praznik. Nikar jih ne prikrajšajte zanj.
Vsi člani našega občestva pa z molitvijo prosimo za Božji blagoslov.

Birmanci pa bodo imeli v soboto 9. maja v Don Boskovem centru v Celju duhovno pripravo. Pričakovan je lep dan.

Jezus je bil že ob prvih nastopih žalosten, ko je moral ljudem reči, da ga iščejo zaradi pomnožitve kruha in ne zato, ker bi iskali nekaj globljega. Vendar vztraja. Vztrajno nas vzgaja, da se od najbolj preprostih želja, potreb in hrepenenj dvignemo v logiko darovanja. Da ne iščemo, kako bi nekaj ali nekoga imeli zase, ampak kako bi sebe dali v hrano.
Jezus  nas uči, da bomo naše velikonočno krščanstvo lahko živeli le v luči velikonočnega tridnevja, ki se, hočemo ali ne, začenja in končuje z velikim četrtkom. Jezus se daje v hrano, da bi to delali tudi mi. (E. M.)

ENODNEVNO ŠKOFIJSKO ROMANJE V OGLEJ IN OTOK BARBANA ČETRTEK, 25. JUNIJ 2026 (Dan državnosti)
Naša dekanija zbira prijave za avtobus. Prijavite se v župnišču. Cena prevoza (ob 50 sedežni zasedenosti) je 16 EUR. Ob 11. uri osrednja romarska sv. maša v Ogleju. Čas za kosilo, nato skupne večernice v: (možnosti: Devin, Monte Grisa – trikotno Marijino svetišče na Vejni nad Trstom …)
Mi smo že imeli župnijsko romanje v Oglej ne tako dolgo nazaj, nismo pa obiskali ostalih romarskih ciljev. Zato razmislite o udeležbi.

MAŠNI NAMENI

NED. – 19.4.
3. velikonočna ned.
Leon IX., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo in Ivana Rojnik

PON. – 20.4.
Teotim, škof
16.00 pogreb +Karla Cizeja s sv. mašo
Začetek tedna molitve za duh. poklice

TOR. – 21.4.
Anzelm, škof, cerkv. uč.
19.00 za +Ivana –oblet. in Jožico Vaš
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 22.4.
Agapit, papež
19.00 za +Matildo Vaš

ČET. – 23.4.
Jurij, mučenec.
19.00 za +Dragota –oblet. in vse Ribičeve (v Šentrupertu)

PET. – 24.4.
Fidelis, duhovnik, muč.
19.00 za +Jožefo Turnšek (r. d.)

SOB. – 25.4.
Marko, evangelist
17.00 duhovna priprava za starše prvoobhajancev in birmancev
19.00 za +Jureta Bogataja –oblet. in Elizabeto in Franca Obreza

NED. – 26.4.
4. velikonočna ned.
Ned. Dobrega pastirja
Marija Mati dobrega sveta
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Adelo Tekavc
2 sv. krsta

V tem tednu: Teden molitve za duhovne poklice

To soboto bo duhovna priprava za starše prvoohajancev in birmancev v Domu srečanj, začetek ob 17. uri in sklep z večerno sv. mašo.

Dežurni ministranti: Ana Vita Cvenk, Zoja Rožič Kelenberger
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Anka Trogar; II. Petra Basle, Aljaž Lončar
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20,26–29)

BESEDA O BESEDI

STRAH PREHAJA V VESELJE Jn 20,19–31

Božja beseda pred nas postavlja dve podobi učencev po vstajenju. 
Na eni strani torej noč, strah in zaklenjena vrata, na drugi pa veselje v druženju in slavljenju Boga. Zdi se, da je naše krščanstvo bolj podobno tistemu za zaklenjenimi vrati kot pa veselju v druženju in slavljenju Boga.
Vstajenjsko veselje ne pride samo. Pot, ki jo je prehodil naš Odrešenik, je pot vsakega od nas. Je pot od dvorane zadnje večerje, prek sramote križa in groba. Je pot boja s hudičevimi skušnjavami samovolje, pomembnosti in sebičnosti. Jezusov strah dokončno mine, ko izreče Očetu: »Ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.« Noč je premagana, ko se Jezus na križu pusti zasramovati: »Če si Božji Sin, stopi s križa!« Ko premaga skušnjavo pomembnosti in ostaja nemočen in zasramovan na križu, kakor da ni Bog, kakor da nima nobene oblasti in moči. In ko nazadnje da Očetu v roke čisto vse: »Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.« Takrat ga ne zadržuje nič več.
Tudi naš strah bo minil šele, ko bo Očetova volja naše vodilo. Ko ne bomo razmišljali, kaj nam ugaja in kaj ne. Ko bomo vedeli, da Bog resnično poskrbi, da je njegova volja za nas najboljša. Tema in obup, ki nas vedno znova zajemata, sta posledica naše skrbi za lastno veljavo. Ali sem vreden ali ne, ali me bo kdo opazil, cenil moje delo, spoštoval moje besede. Bog nas vedno ceni! On verjame vate in vame. Obema pa pripravlja vstajenje. Ta zavest naju odpira za zadnje dejanje, da izročiva v Njegove roke svoje življenje. S tem so zdrobljeni okovi naših src.
Tako razumem prehod, ki so ga postopno doumeli in uresničili učenci po vstajenju. Strah je počasi mineval, noč je izginjala in vrata so se na stežaj odprla. Vanje je vstopilo vstajenjsko veselje, postali so luč vsem okrog sebe in z njimi delili vse, kar so imeli, ter hvalili Boga. (po: E. Mozetič)

2. velikonočna nedelja – Bela— p. B. usmiljenja

Bela nedelja je tudi nedelja Božjega usmiljenja. Učence je moralo biti sram, da so se tako slabo izkazali v zadnjih dneh življenja njihovega Učitelja. Počasi so doumeli, da jim Gospod brez zadržkov odpušča. Še več, doumeli so, da tako zelo verjame vanje, da jim naroča, naj odpuščajo v njegovem imenu. Ta ljubezen in to usmiljenje sta zdrobila še zadnje okove njihovih zaprtih src. Prosimo Gospoda, naj prežene naše strahove, odpre vrata naših src in prižge svojo luč v našo temo.
In še nekaj. Jezus pozna človeško naravo. Ve, kako težko verjamemo bližnjemu. Božje usmiljenje je podeljena izkušnja njegovih ran. Jezus zato Tomaža povabi, da se dotakne njegovih ran. . Po razodevanju ran tvega, da bo ponovno zavržen. To je Božje usmiljenje. (E. M.)

DAN ČLANOV ŽUPNIJSKIH PASTORALNIH SVETOV (ŽPS) IN GOSPODARSKIH SVETOV (GS) IN CERKVENIH KLJUČARJEV

Danes, na belo nedeljo, je pri sv. maši ob 10.00 uri pomenljiva slovesnost. Najprej je na sporedu zahvala dosedanjim sodelavcem, ki so v tem mandatu sodelovali v naslovu imenovanih župnijskih institucijah, pa v naslednjih 5 letih ne bodo. Vabimo pa jih, v kar smo tudi prepričani, da bodo svoje sodelovanje v župnijskem občestvu nadaljevali na drugih področjih.
Nato pa podelitev listin o škofovi potrditvi za člane ŽPS in GS – cerkvene ključarje za obdobje prihodnjih pet let.
Zbrano župnijsko občestvo se veseli župnijskih sodelavcev, ki ponovno ali na novo sprejemajo poslanstvo služenja občestvu, v upanju, da bodo vztrajno in velikodušno delali dobro Božjega ljudstva v tem prostoru in času. V molitvi prosimo blagoslova pri njihovem delu.

Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo, in prenovil boš obličje zemlje.
Molimo.
Bog, naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Naslovljeno na vas

Pomembni dogodki v bližnji prihodnosti

Spremljajte naše kandidate za prvo sveto obhajilo in sveto birmo z molitvijo in spodbudnimi besedami. Prvo sveto obhajilo bo 10. maja, sveta birma pa 24. maja.

V soboto, 25. aprila naj si starši prvoobhajancev in birmancev rezervirajo čas za kratko duhovno pripravo (glejte napoved na naslednji strani). To, da boste duhovno poživljeni spremljali svoje otroke na teh pomembnih dogodkih njihovega otroštva ali mladosti, bo zanje dragoceno darilo za njihov praznik. Nikar jih ne prikrajšajte zanj.

Birmanci pa bodo imeli v soboto 9. maja v Don Boskovem centru duhovno pripravo. Pričakovan je lep dan.

OBDAJA NAJU SIJAJ VELIKONOČNEGA JUTRA

Pot križa je končana. Na cilju sva. Kot zakonca sva se skupaj zbudila v sijaju velikonočnega jutra. O, ko bi le lahko začutila in doživela veličastnost tega jutra! Modrec je nekje zapisal, da je velika noč za našo dušo kot veliki pok za stvarjenje sveta: zgodovinski dogodek v točno določenem prostoru in času, a z neskončnim vplivom na preteklost, sedanjost in prihodnost. Torej večnost.
Bog naju je vnaprej izbral, da sva priče zmage njegovega Sina nad grehom, trpljenjem, smrtjo. Če sva vstala s Kristusom, iščiva to, kar je zgoraj, kjer je Kristus. Čeprav nama še ni čisto jasno, kaj to pomeni za naju, in ne razumeva Pisma, sva danes tu, drug pred drugim, zato da si v besedah in dejanjih pokaževa, da sva res vstajenjska kristjana.

Kot je tekla Marija Magdalena in kot sta tekla Peter in Janez, teciva tudi midva. Vsaj do najbližjih, do najinih otrok, staršev, prijateljev … ter jih pozdravljajva z oznanilom: »Gospod je vstal! Aleluja!« Širiva veselje življenja, ki je mnogo več kot smrt. Naj ob najinem prekipevajočem življenju in veselju tudi drugi spoznajo veličino in pomen velikonočnega jutra. Najprej morava midva verovati, da je križ premagan, da tema nima moči, da bova lahko pristna pričevalca Vstalega v svetu, ki naju obdaja. (A. Glavač 04/23)

MAŠNI NAMENI

NED. – 12.4. bela
2. velikonočna ned.
n. Božjega usmiljenja
Zenon Veronski. škof
7.00 češčenje /križev pot, rožni venec
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Karola in Marijo Semprimožnik

PON. – 13.4.
Ida, redovnica
19.00 za + Hedviko Urh

TOR. – 14.4.
Maksim, mučenec
19.00 za +Bernardo Jelen
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 15.4.
Julihelena, kneginja
19.00 za +Elizabeto Brišnik

ČET. – 16.4.
Bernardka Lurška, red.
19.00 za +Katarino Knez –30. dan

PET. – 17.4.
Robert, opat
19.00 za +Brankota Pikla –oblet. in vse Jakčeve

SOB. – 18.4.
Viktor, mučenec
19.00 za +Marijo –oblet. in Antona Pintar in vse Mehanove

NED. – 19.4.
3. velikonočna ned.
Leon IX., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo in Ivana Rojnik

V tem tednu:
Napoved: v soboto 25.4. bo duhovna priprava za starše prvoohajancev in birmancev v Domu srečanj, začetek ob 17. uri in sklep z večerno sv. mašo.

Dežurni ministranti: Ažbe Mandelc, Jakob Šram
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Magda Šalamon; II. Barbara Cijan, Lara Natek
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

Na začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1,3). Grob, kraj smrti, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor, okrog katerega bi se zbirali, ampak kraj, na katerem se vse šele začenja. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje, da je življenje z Bogom močnejše od smrti.
Jezusovo vstajenje od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode, miru in ljubezni.

Bog daj, da bi bili tudi vi vsi v teh dneh deležni zmagoslavja svobode, miru in ljubezni! Vam voščim vaš župnik Martin s sodelavci

Velika noč

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih. (Jn 20,3–9)

BESEDA O BESEDI

NAČRT LJUBEZNI IZPELJAN DO KONCA Jn 20,1–9

Za nami je po svoje čudovit teden, v katerem nam Bog kaže svojo neverjetno logiko, ki presega naš razum. Pred enim tednom smo sledili Jezusu, ki je vstopal v Jeruzalem. Ljudstvo ga je želelo postaviti za kralja. Kdo bi takrat, pred dva tisoč leti, ko se je to godilo, pomislil, da bo še ta teden umorjen? Ni minilo šest dni, ko je isto ljudstvo kričalo ’Križaj ga!’ Izbralo je Baraba in križalo Njega, ki je hodil po njihovih ulicah jih ozdravljal bolezni, tolažil, izganjal hude duhove in učil.
Kdor bi na prvi veliki petek, pred dva tisoč leti, ko se je to zgodilo, rekel, to ni konec, to je veličasten začetek nove dobe, bi ga imeli za norega. Pa vendar, kar se zdi danes v naših očeh nemogoče, je lahko že jutri resnično, če je to Božja volja. Gospod je tretji dan vstal.
Kdo bi spet rekel, da bo prva priča vstajenja Marija Magdalena, uboga žena, ki jo je Jezus pobral na cesti, propadla prostitutka, brez vsakega občutka zase in za Boga? Kdo bi si mislil, da je to mogoče? Kaj si je le mislil Bog, da je pripravil takšen scenarij za začetek Cerkve? A to so le prvi trije dnevi Cerkve! Bog jo je postavil v trenutku svoje smrti na križu, ko se je Juda, ki je Jezusa izdal, verjetno že obesil, in Peter, ki je Jezusa zatajil, razjokal, ostali učenci pa so se razbežali.
Ob tem scenariju ne vem, ali bi se zjokal ali smejal. Mar ni Bog pravzaprav nor, nor za našo ubogo pamet, a moder za našo nespamet. Tisto, kar je v svetu modrega, je popolnoma postavil na glavo. In kar je v naših očeh norega, je dobilo novo vrednost. Bog daje vsem stvarem čisto novo ceno, nek nov obraz. In v tem je zares veselje velike noči. Bog dela vse novo! Nič ga pri tem ne ustavi. On v polnosti izpelje svoj čudoviti načrt ljubezni. Zato želi, da se tudi mi nikoli ne ustavimo, da gremo za to Ljubeznijo. (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas

Bela nedelja in praznik Božjega usmiljenja se dopolnjujeta

Prva nedelja po veliki noči je znana kot bela nedelja, ker so po stari cerkveni navadi tisti, ki so bili krščeni na velikonočno vigilijo, na ta dan odložili bela oblačila.
Navdih za obhajanje praznika nedelje Božjega usmiljenja je dala sv. Favstina Kowalska s svojimi zasebnimi razodetji. V svoj dnevnik je zapisala Jezusove besede: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.

DAN ČLANOV ŽUPNIJSKIH PASTORALNIH SVETOV (ŽPS) IN GOSPODARSKIH SVETOV (GS) IN CERKVENIH KLJUČARJEV

Prihodnjo nedeljo, 12. aprila bo pri sv. maši ob 10.00 uri pomenljiva slovesnost. Najprej se bomo zahvalili dosedanjim sodelavcem, ki so v tem mandatu sodelovali v naslovu imenovanih župnijskih institucijah, pa v naslednjih 5 letih ne bodo. Vabimo pa jih, v kar smo tudi prepričani, da bodo svoje sodelovanje v župnijskem občestvu nadaljevali na drugih področjih.
Nato pa bodo prejeli listino o škofovi potrditvi za člane ŽPS in GS – cerkvenih ključarjev za obdobje prihodnjih pet let.
Zato obojni pridite zagotovo k tej sv. maši. Pa tudi vse župnijsko občestvo, saj so ti sodelavci so sprejeli to poslanstvo za služenju vam.

Pomembni dogodki v bližnji prihodnosti

Spremljajte naše kandidate za prvo sveto obhajilo in sveto birmo z molitvijo in spodbudnimi besedami. Prvo sveto obhajilo bo 10. maja, sveta birma pa 24. maja

Obnovitvena dela

Pri cerkvi Svetega Mateja je bilo lansko leto opravljeno restavratorsko delo na gotskih freskah, na zunanjščini cerkve, letos se bo nadaljevalo z retušo. Odstranili so vse razvaline obzidja in na istem mestu naredili novo obzidje. Hkrati so utrdili temelje prostostoječega portala. Pri župnijski cerkvi je postavljen »mini zvonik«, v katerem je odslužen zvon, ki naj bi bil Zvon spominov. Bog povrni vsem, ki ste kakorkoli bili dobrotniki teh del.

MAŠNI NAMENI

NED. – 5.4.
VELIKA NEDELJA
Vincencij Ferrer, duh.
7.00 vstajenjska procesija, nato sv. maša
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Bernardko Vasle in Tomaža Lončarja in vse Drčeve

PON. – 6.4.
Velikonočni pon.
7.30 za + Ivana Arkota
10.00 za +Riharda Posedela oblet. (v Grajski vasi)

TOR. – 7.4.
Ves teden velikonočna osmina
Herman, redovnik
19.00 za +Jakovčeve in Vovkove
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 8.4.
Julija, redovnica
19.00 za +Marijo in Franca Derča

ČET. – 9.4.
Valtruda, redovnica
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

PET. – 10.4.
Ezekijel, prerok
19.00 za +Jožeta Zupančiča in Ano Mahor

SOB. – 11.4.
Gema (Biserka), red.
19.00 za +Danijela Podgorška

NED. – 12.4. bela
2. velikonočna ned.
Nedelja Božjega usmiljenja
Zenon Veronski, škof
7.00 češčenje, rožni venec
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Karola in Marijo Semprimožnik

V tem tednu: V ponedeljek je drugi dan velikonočnega praznika; veroučenci imajo velikonočne počitnice, razen birmancev, ki še imajo kaj za dopolniti;

Dežurni ministranti: Manca in Tereza Glušič
Bralci v nedeljo: I. Mija Štrajhar, Jure Vasle II. Člana ŽPS
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: »Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto razburkalo in govorilo: »Kdo je to?« Množice pa so govorile: »To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.« (Mt 21,6–11)

Ob 9.00 sv. maša, nato češčenje po razporedu: 

---

NED. – 29.3. 6. postna ned., cvetna
Bertold, redovnik
Prehod na poletni čas!
7.00 češčenje /križev pot, rožni venec
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 Blagoslov zelenja pri pokopališču
Za +Jožefa Rakuna in vse Trapove

PON. – 30.3. VELIKI

Amadej, redovnik  

19.00 za +Petrovčeve in Marijo Sajovic

 

TOR. – 31.3. VELIKI 

Kornelija, mučenka

19.00 za +Marijo, Franca in Janija Rančigaj

Slavljenje – Bog je Ljubezen

 

SRE. – 1.4. VELIKA

CELODNEVNO ČEŠČENJE

Irena in Agapa, muč.

9.00 po namenu

10.00 češčenje do 19.00 —spored zgoraj!

19.00 Za +Marijo Orožim –obl. /g. J. Šket

 

ČET. – 2.4. VELIKI 

Spomin Jezusove zadnje večerje, dan zahvale za sv. obhajilo, molitve za duhovne poklice.

19.00 bogoslužje velikega četrtka – Jezusova nova zapoved.

za +Antona –oblet. in vse Koprivove

Bedenje »z Jezusom na Oljski gori«. Jezus : »Ostanite in molite z menoj.« 

 

PET. – 3,4. VELIKI

Dan Jezusovega odrešilnega trpljenja in smrti. Premišljujemo skrivnost križa.

Ta dan je strogi post!  

15.00 Križev pot- 

19.00 obredi velikega petka /edinstveni v letu!/: Poslušanje božje besede,

češčenje križa, sveto obhajilo.

Božji grob, molitev 

 

SOB. – 4.4. VELIKA

Dan Jezusovega groba. Božji grob pa je ta dan kraj češčenja Kristusa v sv. hostiji. 

VELIKA NOČ – ALELUJA

7.00 blagoslov ognja (gob)

Blagoslov velikonočnih jedil:

  11.00 v župnijski cerkvi

  13.30 v Šmatevžu 

  14.30 v Šentrupertu

  15.00 v Grajski vasi 

  16.00 v župnijski cerkvi (drugič) 

20.00 velikonočna vigilija: začetek pri cerkvi, procesija, slavje luči, hvalnica velikonočni sveči, blagoslov krstne vode, sv. maša z Alelujo 

za +Veroniko Pinter –30. dan 

 

NED. – 5.4. 

VELIKA NEDELJA

Vincencij Ferrer, duh.

7.00 vstajenjska procesija, nato sv. maša

   za vse župljane – žive in rajne 

10.00 za +Bernardko Vasle in Tomaža Lončarja in vse Drčeve