Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je rekel Jezus množicam: »Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel, kajti nisem prišel iz nebes, da bi uresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, temveč vse to obudim poslednji dan. Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.« (Jn 6,37–40)

BESEDA O BESEDI

DA BI BILI DELEŽNI VEČNEGA ŽIVLJENJA Mt 5,1–12a

Celotno Jezusovo življenje je odgovor na Očetovo voljo. Hrani ga popolna zvestoba Očetu. Ko molimo, se učimo spolnjevati Očetovo voljo, ne pa da izsiljujemo, da on izpolni našo.
V Jezusovem življenju popolne pokorščine Očetu najdemo njegovega Duha. Prišel je, da bi nas povezal z Očetom. Vse, kar dela, služi temu namenu.
Jezus je namreč visoko nad pravili in nad paragrafi, kajti Očetova volja presega vsako človeško logiko.
Kako se dvigati nad logiko tega sveta, kako živeti za večnost? Vedno in povsod mora biti merilo Božja beseda, evangelij. V luči Božje besede, evangelija in Jezusovega delovanja moramo presojati vse. Mi sami po sebi in brez Boga nismo nič, Bog je vse in samo on je merilo dobrega. Posloviti se moramo od predstav, da je Bog tisti, ki določenih stvari ne počne. Sprejeti, da je velika verjetnost, da ne bomo sprejemljivi za druge, če bomo zvesti Božji logiki. Jezus je nazadnje izgubil skoraj vse prijatelje. Večina se je obrnila proti njemu. V odločilnih trenutkih se mu je v celoti postavila po robu prav shodnica, iz katere je izhajal. Paradoks resnice. Sprejeti, da pride vstajenje kronološko po Jezusovi smrti, kar hkrati pomeni, da pride vstajenje mrtvih stvari v našem življenju za umiranjem sebi in ne pred tem. Z drugimi besedami: tega, kdaj bo vstajenje, ne vemo, svojo smrt pa moramo sprejeti tisti dan, ko pride.
In kako lahko v svojem življenju postajamo deležni večnega življenja?
Vsak dan si moramo vzeti čas za molitev, pogosto moramo prositi za pomoč Svetega Duha, sprejeti moramo potrebo po spreobrnjenju – kesanju za svoje grehe, zaživeti moramo v sedanjem trenutku, sprejeti moramo vsakdanje umiranje, v vsem moramo iskati Božjo voljo in vselej moramo izbrati ljubezen. (po: E. Mozetič)

SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH

Praznovanje Spomina vseh vernih rajnih

02.11.2025 praznujemo spomin vseh vernih rajnih, vernih duš dan. Praznik je spomin na zveličane člane Cerkve, ki so morda še v kraju očiščevanja in zorenja za nebesa. Temu kraju ali pravzaprav stanju pravimo vice.
Verni ljudje prosimo za svoje pokojne, ki so morda še v kraju očiščevanja in zorenja za nebesa. To stanje nastopi takoj po smrti za tiste duše, ki imajo v sebi božje življenje posvečujoče milosti, pa še niso zadostile za grehe, ki so jih v življenju storile, ali pa jih teži krivda malih grehov. Kako dolgo traja očiščevanje v vicah pri posameznih dušah, tega ne moremo vedeti. Same si te duše ne morejo pomagati; čas zasluženja je bil zanje končan s trenutkom smrti. Pač pa jim moremo pomagati mi, ki spadamo še k ‘potujoči Cerkvi’. S svojo priprošnjo jim morejo pomagati tudi zveličani v nebesih. Temelj za to je tisto nadnaravno dejstvo, ki ga izraža člen apostolske vere: »Verujem v občestvo svetnikov.«
»Spominjamo se jih, ker so še vedno del našega občestva. Še vedno nas Kristusova ljubezen povezuje in nas nagovarja, da za njih darujemo svete maše, za njih molimo, za njih delamo dobra dela, da jih priporočamo Bogu in njegovi ljubezni kot to radi delamo za sebe, ko prosimo odpuščanja.»

Danes ob misli na tolike brate in sestre, ki so odšli, nam bo dobro delo gledati pokopališče in zreti navzgor ter ponavljati kot Job: »Jaz vem, da je moj Rešenik živ. To vidim sam, moje oči ga bodo zrle in nihče drug.« In to je moč, ki nam jo da upanje, torej ta zastonjski dar, ki je krepost upanja. Naj nam ga vsem da Gospod. (papež Frančišek)

Sveto leto 2025

Natančnejši program

Ti, Gospod, si naše upanje

Gospod, danes ti prinašamo vprašanja, ki nas mučijo,
žalost, ki se je ne moremo znebiti, smrt, ki nas spremlja in nas straši.
Bodi z nami v našem umiranju, Gospod!

Prinašamo ti upanje na tisto jutro novega dneva, dneva brez večera,
ki bo življenju dal večno vrednost in bo poln svetlobe in topline.
Bodi z nami v našem upanju, Gospod! (po: T. Laubach)

Za na grobove med prazniki bodo na voljo Karitasove sveče s pokrovčki, lesene sveče in zastavice.

ZAHVALNA NEDELJA bo prihodnja, 9. novembra.

Ta dan je posebna zahvala Bogu z zahvalno pesmijo na koncu sv. maše v župnijski cerkvi na Gomilskem.
Potem pa imamo zahvalne nedelje na podružnicah:
V cerkvi Sv. Krištofa v Grajski vasi v nedeljo, 16. novembra ob 10.00 uri
V cerkvi Sv. Mateja v Šmatevžu v nedeljo, 23. novembra
Pozor! Ti dve nedelji v župnijski cerkvi ne bo druge sv. maše
V Šentrupertu pa je bila sv. maša že ta mesec, to je bilo 1.11. zato bomo imeli v imenu cerkve Sv. Ruperta kar v župnijski cerkvi 30. novembra, na prvo adventno nedeljo.
Zahvalimo se Bogu, pa tudi ljudem, saj je v vsem letu toliko dolgov na račun opuščene hvaležnosti!

Napoved: birmanski kandidati se nam bodo predstavili v cerkvi v nedeljo, 30. novembra ob 10. uri, prvoobhajilni pa 7. decembra ob 10. uri.
Se z njimi veselimo, jih spremljamo in zanje molimo!

MAŠNI NAMENI

NED. – 2.11.
Spomin vseh vernih rajnih
Malahija, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Karola Semprimožnika (god)

PON. – 3.11.
Viktorin Ptujski, škof, mučenec
17.00 za +Franca Dolinška

TOR. – 4.11.
Karel (Drago), Boromejski, škof
17.00 za +Ferdinanda Orožima, Jakovčeve
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 5.11.
Zaharija in Elizabeta, starša Janeza Krstnika
17.00 za +Franca in Tomaža Lončar

ČET. – 6.11. prvi čet.
Mihael Rua, duhovnik redovnik
7.30 za + Slavkota Bogovića
Molitev za duhovne poklice

PET. – 7.11. prvi petek
Engelbert, škof
17.00 za +Matildo Vaš
Litanije Jezusovega srca, posvetitev

SOB. – 8.11. prva sob.
Vigor, škof
17.00 za +Jožeta Jagra
Litanije Matere Božje, posvetitev

NED. – 9.11.
Zahvalna nedelja
Posvetitev lateranske bazilike
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Jernejc
Po obeh sv. mašah zahvalna pesem

V tem tednu: bo prvi četrtek – molitev za duhovne poklice, prvi petek-slavljenje Božje ljubezni, prva sobota—posvetitev Brezmadežni. Vabljeni.

Verouk za 7r in birmance, ki prihajate v četrtek, bo ta teden v sredo.

Dežurni ministranti: Jan Griguljak Jakob Lončar, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Anka Trogar; II. Matic Basle, Brigita Stvarnik Novak
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hôtel dvigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govóril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 18,10–14)

BESEDA O BESEDI

JE TUDI V TEBI KAJ FARIZEJA? Lk 18,9–14

Farizejeva molitev se začne takole: »Bog, zahvaljujem se ti.« To je odličen začetek, saj je najboljša molitev hvaležnost in hvala. Vendar pa takoj vidimo razlog, za katerega se zahvaljuje: »da nisem kakor drugi ljudje«. In tudi razloži, zakaj: posti se dvakrat na teden, medtem ko se je bilo v tistem času obvezno postiti enkrat letno; daje desetino od vsega, kar ima, medtem ko je bila desetina predpisana samo za najpomembnejše pridelke. Skratka, baha se, ker po svojih najboljših močeh izpolnjuje podrobne zapovedi. Vendar pozabi največjo: ljubiti Boga in bližnjega. Ker je prepoln lastne gotovosti, lastne sposobnosti, da se drži zapovedi, lastnih zaslug in kreposti, osredotočen je le nase. Drama tega človeka je, da je brez ljubezni. Vendar pa tudi najboljše stvari brez ljubezni nič ne koristijo. In kakšen je rezultat brez ljubezni? Takšen, da na koncu človek, namesto da bi molil, hvali samega sebe. Gospoda ne prosi ničesar, saj ne čuti, da bi kaj potreboval ali bi bil dolžan, ampak da je upnik. Številne skupine, kristjani, katoličani gredo po tej poti.
In poleg tega, da pozabi na Boga, pozabi tudi na bližnjega, pravzaprav ga zaničuje: zanj nima cene, nima vrednosti. Ima se za boljšega od drugih. So »ostanki«, izmečki, od katerih se je treba distancirati. Kolikokrat vidimo, da se ta dinamika uresničuje v življenju in zgodovini! Kolikokrat tisti, ki je pred nami, kakor farizej pred cestninarjem, postavlja zidove, da bi povečal razdalje, da bi tako drugi postali še bolj zavrženi. Ali pa jih ima za zaostale in malovredne, zaničuje njihova izročila, izbriše njihove zgodbe, zasede področje, si prilasti dobrine. Koliko domnevnih vzvišenosti, ki se spreminjajo v zatiranja in izkoriščanja, tudi danes.
Lahko pogledamo tudi v svojo notranjost in vidimo, da je tudi za nas kdo manjvreden, primeren »za odpad«. Molimo, da bi prosili za milost, da se ne bi imeli za vzvišene, da ne bi postali cinični in posmehljivi. Prosimo Jezusa, naj nas ozdravi tega, da bi o drugih slabo govorili ali jih zaničevali. (po: E. Mozetič)

30. nedelja med letom – žegnanjska nedelja

Obletnica posvetitev cerkva

To je dan zahvale Bogu za naše štiri cerkve, za prednike, ki so jih zgradili in kvalitetno opremili, naslednje generacije pa dopolnjevale in vzdrževale. Prizanešeno jim je bilo tudi med vojnama in in v času po drugi svetovni vojni (na Kočevskem so jih preko petdeset porušili). Sedanji rod pa je poskrbel, da so vse obnovljene. Zato gre zahvala cerkvenim ključarjem, vsem dobrotnikom cerkva, … Velika zahvala tudi vsem, ki skrbite za urejenost in krašenje. Hvala vsem, ki doživljate cerkve kot svoj duhovni dom, dom Božjega ljudstva in radi prihajate domov, da so cerkve kraj molitve. Hvala!!!

V teh vrsticah se zamislimo v evangelij, ki se nam danes v cerkvi oznanja

Številne t.i. »nove oblike vernosti«, ki so danes v modi, pojmujejo odrešenje kot osebno pridobitev, ki jo pripisujejo meditativnim in prehranjevalnim tehnikam ali pa posebnim filozofskim spoznanjem. Krščanska vera pa odrešenje pojmuje kot zastonjski Božji dar v Kristusu, ki nedvomno zahteva osebni napor in izpolnjevanje zapovedi, toda bolj kot odgovor na milost, ne pa kot njen vzrok.
Preveč poenostavljeno bi bilo poistovetiti cestninarja s kristjani in farizeja s preostalimi. Tudi med kristjani nekateri pripadajo kategoriji farizejev in drugi skupini cestninarjev.
Nek kristjan se, na primer, obnaša kot farizej, ko sam od sebe postavi merila za dobro in slabo, na način, ki seveda natančno odgovarja tistemu, kar on počne. Mož ali družinski oče bo rekel: »Idealen mož, odličen družinski oče je tisti, ki se obnaša tako in tako …« in že potihoma opisuje samega sebe. Sveto pismo vse to imenuje samoopravičevanje. Toda ta, ki samega sebe opravičuje, ne bo nikoli izkusil, kaj pomeni, da mu je Bog naklonil, kakor cestninarju, da se je »vrnil domov opravičen«.
In cestninar nam svetuje preprost ter učinkovit način, kako stopiti pred Gospoda; potrebno je le reči: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!«. Čeprav kratka, ta molitev vsebuje vse. Bog in človek stojita drug pred drugim, Bog in človek, vsak s tistim, kar jima je najbolj lastno: človek s svojim grehom, Bog s svojim usmiljenjem. Molitev, ki je hkrati polna ponižnosti in zaupanja, a ki seže naravnost v Božje srce.  (po: R. Cantalamessa)

Sveto leto 2025

Natančnejši program

VSI SVETI, v soboto 1. novembra

Na praznik vseh svetih se spominjamo predvsem tistih neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti nihče ni poznal in priznal. Morda so živeli med nami, pa nismo vedeli, kaj je v njih ustvarila Božja milost. Ti so namreč znali z Božjo pomočjo tisto posvečenje, ki so ga pri krstu prejeli, v življenju ohranjati in izpolnjevati (prim. C 40). Praznik je tudi izraz vere Cerkve, da so poleg javno razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi drugi neimenovani možje in žene vseh časov.
Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami (prim C 8). To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti. Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih.
Cerkev je že od prvih časov dalje častila spomin svojih rajnih ter darovala priprošnje v njihovo korist, predvsem evharistično daritev, da bi potem, ko so bili očiščeni, mogli dospeti do blaženega gledanja Boga. Cerkev priporoča tudi miloščino, odpustke in spokorna dela v korist rajnim.

Za na grobove med prazniki bodo na voljo Karitasove sveče s pokrovčki, lesene sveče in zastavice.

MAŠNI NAMENI

NED. – 26.10.
30. ned. med letom, Žegnajska ned.
Demetrij Slunski, muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Petrovc –oblet.

PON. – 27.10.
Sabina Avilska, muč.
17.00 za +Marijo Grah

TOR. – 28.10.
Simon in Juda Tadej
17.00 za +Alfonza Tekavca –obl.
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 29.10.
Mihael Rua, duhovnik
17.00 za +Bernardo Jelen

ČET. – 30.10.
Mihael Rua, duhovnik redovnik
17.00 za +Jožefo Turnšek

PET. – 31.10.
Volbenk, škof
17.00 za +Natašo Kužner –oblet.

SOB. – 1.11.
VSI SVETI
Vigor, škof
7.30 za vse +Vovkove
14.00 za vse župljane – žive in rajne
Molitev za rajne na pokopališču
16.00 za vse +Karajeve (v Šentrupertu)
Molitev za rajne na pokopališču Šentrupert.
18.00 molitev rožnega venca za rajne, Gomilsko

NED. – 2.11.
Spomin vseh vernih rajnih
Malahija, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Karola Semprimožnika (god)

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 17.45 uri. Vabljeni.

Dežurni ministranti: v počitnicah na 1 dan, na praznik in v nedeljo VSI
Bralci: v soboto in nedeljo: bodite na razpolago, ko boste pri maši
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili ozdravljeni. Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samariján. In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.« (Lk 17,12–16.19)

BESEDA O BESEDI

DOVOLI DA V TVOJE SRCE PRIDE VERA IN BOŠ OZDRAVLJEN Lk 17,11–19

Jezus zagleda in sliši gobavce ter jim da enostaven, celo malo čuden odgovor: »Pojdite in se pokažite duhovnikom!« Rad bi vedel, kaj so si tistega trenutka mislili.
Gobavci so kričali po ozdravljenju. A Jezus je v njih videl še večjo težavo. Še večjo potrebo, kot so se je oni zavedali.
Odgovoril je: »Pojdite se pokazat duhovnikom!« Zakaj je za Jezusa duhovnik tako pomemben, da jih pošilja k njemu? Ali so za Jezusa duhovniki tudi danes tako pomembni? Ali je za tebe duhovnik pomemben? Kdo skrbi za tvoje duhovne potrebe?
A zgodba me preseneča. Prav vsi, vseh deset mož, se je obrnilo in odšlo k duhovniku. Kakšna poslušnost! In kakšna vera! Verovali so besedam Jezusa. In kaj se je zgodilo? Sveto pismo pravi: »… in med potjo so bili očiščeni.« Prav vsi. Vseh deset mož. Mislim si, kako so plesali, kričali in se smejali. Nočne more je konec.
Seveda so obiskali duhovnika, saj je bil duhovnik v tistem času kot zdravnik ali sodnik, ki je imel edini pravico razglasiti gobavega človeka za zdravega. Kakšen konec zgodbe.
Da se je lahko zgodil čudež, so torej ti možje morali začeti hoditi v veri, še preden so se njihove okoliščine spremenile. Ali veš, kaj se lahko zgodi s tvojim življenjem, če dovoliš, da v tvoje srce pride vera? Potrebuješ vero v Jezusa, ki bo popolnoma spremenil tvoje življenje.
Zakaj? Ker je takrat in danes situacija podobna. Greh je bil takrat in je še vedno, tudi danes, najbolj kužna bolezen, ki jo lahko pozdravi le Jezus. Ali je tvoj greh Jezus že pozdravil? Vabim te, da prideš k Jezusu v molitvi in veri. On te bo sprejel, opral bo tvoj greh in te odrešil. (po: E. Mozetič)

28. nedelja med letom – dan zakonskih jubilantov

»Pred Bogom in Cerkvijo sta se v zakramentu sv. zakona z nepreklicno medsebojno privolitvijo drug drugemu izročila. Obljubila sva, da si bova ostala zvesta in se ljubila ter spoštovala vse življenje«.

SPOŠTOVANI ZAKONCI JUBILANTI

Danes je v naši župniji zelo praznično vzdušje. Na Gospodov dan, ki je temeljni krščanski praznik, se dragi zakonci veselite svojih pomembnih zakonskih jubilejev. Z vami se veselimo člani našega župnijskega občestva. S tem, kar vsebujejo ta časovna obdobja vašega življenja, bogati vso našo skupnost. Slavi se zmaga zvestobe nad nestanovitnostjo in usahljivostjo človeške ljubezni. Razodeva se moč, ki zajema iz neusahljivega vira Božje ljubezni. Razodeva se blagodejen učinek in blagoslov zakramenta svetega zakona. Gotovo je to največja spodbuda in povabilo mladim, naj ne oklevajo izreči svoj življenjski »DA«. Na vas so še posebej ponosni vaši otroci, vnuki, pravnuki in morda že celo prapravnuki. Vam zakoncem pa je v največje zadovoljstvo, ker vam je in kolikor vam je uspelo vsaditi v duše potomcev hrepenenje po dobrem, po lepem, po resničnem, … po Bogu.
Prisrčne čestitke, zakonci jubilanti!

Prinaša družina kaj tudi družbi?

Da, vse, kar družina v sebi stori, zase in za posamezne člane, je pomembno tudi za družbo. Družba more uspevati le, če gre dobro posameznemu članu družbe, če se čuti ljubljen in priznan. V družini je mogoče doživeti, da obstaja v daše drugačna logika od logike menjave in trga, logika biti dar, biti sprejet. Da se posamezniki v družini naučijo, kaj pomeni socialna odgovornost in solidarnost, koristi tudi celotni družbi: kdor se pokaže »v majhnem« polno odgovoren in solidaren,
prej tako ravna tudi »v velikem«. Kje se je mogoče bolje naučiti pozornosti do ubogih, bolnih ali ostarelih kot v družini? Kje bolje razumejo ljudi, ki dvomijo, so osamljeni ali zapuščeni? Kako bo človek občutljiv za strukturne nepravilnosti, če mu lastna družina ni za zgled? Družina prinaša s tem nenadomestljiv doprinos k »počlovečenju družbe«. (po: Docat)

Naslovljeno na vas

Sveto leto 2025

Natančnejši program

ŽUPNIJSKA KARITAS GOMILSKO JE PRAZNOVALA 30-LETNICO
Praznovanje je bilo v petek s sv. mašo, pri kateri smo se zahvalili za uspešno delovanje, zahvalili za požrtvovalne sodelavce in vse podpornike. Priporočili smo se Njemu, od katerega prihaja vsak dober dar, prihodnost naše Karitas in prosili, da bi se ji pridruževali še novi sodelavci, tudi mladi. Med rajnimi smo se posebej spomnili sodelavcev, ki so že prestopili prag večnosti.
V drugem delu pa je bil v Domu srečanj zelo zanimiv program pri katere je sodelovala (v večjem delu vodila) sestra redovnica, nekdanja misijonarka v Afriki in zastopnica Škofijske karitas Celje, ki je posredovala čestitke te ustanove in spregovorila o delovanju ustanove.
Tudi župnijsko občestvo naše župnije se zahvaljuje vsem požrtvovalnim sodelavcem in iskreno čestita za to okroglo obletnico!

Geslo Misijonske nedelje 2025, ki bo 19. oktobra

Letošnje geslo se glasi: »Misijonarji upanja med ljudmi«. Papež Frančišek nas je s tem vodilom želel spomniti na nekatere pomembne vidike krščanske misijonarske identitete, da bi se lahko prepustili vodenju Božjega Duha in bi goreli v sveti gorečnosti za novo evangelizacijsko obdobje Cerkve, ki je povabljena, naj obuja upanje v svetu. Več o tem lahko preberete v papeževi poslanici.
Molimo in darujmo za misijone. Bodimo velikodušni!

Revija Mavrica je mesečnik in je letna naročnina 59.00 eur.
Revija Najst pa je namenjena mladim od 8. razreda pa navzgor. Je dvomesečnik in je naročnina 39.00 eur. Gotovo se bodo za to lepo darilo otrokom in mladim odločili tudi stari starši ali botri.

MAŠNI NAMENI

NED. – 12.10.
28. ned. med letom
Maksimilijan Celjski, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za jubilante in njihove družine
Slovesnost zakonskih jubilejev
Sklep Tedna za življenje

PON. – 13.10.
Koloman, mučenec
19.00 za +Ivana –oblet. in Matildo Vaš

TOR. – 14.10.
Kalist I., papež
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 15.10.
Terezija Velika(Avilska), dev., cerkvena učiteljica
19.00 za +Ivana. –oblet in vse Lončičeve

ČET. – 16.10.
Marjeta Marija Alakok, dev., redovn.
19.00 za +Franca, Marijo, župnika Jožeta in sestro Ani Lončar

PET. – 17.10.
Ignacij Antiohijski, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Sonjo Mandelc

SOB. – 18.10.
Janez XXIII, papež
19.00 za +Adelo Korošec –30. dan

NED. – 19.10.
29. ned. med letom, Misijonska ned.
Pavel od Križa, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Mihaela in Adelo Drča in vse Jakčeve
Darovanje za misijone

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 19.45 uri. Vabljeni.

Dežurni ministranti: Ažeb Mandelc, Tilen Ojsteršek – Ostali dobrodošli
Bralci: v nedeljo: I. Majda Jelen, Elza Vasle; II. Neža Novak, Saša Pikl
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas so apostoli rekli Gospodu: »Pomnôži nam vero!« Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presádi v morje,‹ in bi vam bila pokorna.« (Lk 17,5–6)

BESEDA O BESEDI

»GOSPOD, POMNOŽI NAM VERO« Lk 17,5–10

Ko so apostoli prosili Jezusa, naj jim pomnoži vero, jim je rekel, da tudi vera, ki bi je bilo le za gorčično zrno, dela čudeže. Morda je Jezus s to primero hotel povedati še nekaj več: kakor za zrno velja tudi za vero, da ni nekaj mrtvega, negibnega in okamenelega, temveč skriva v sebi življenjsko silo in sledi zakonom rasti in razvoja.
Vedno manj je ljudi, ki bi jim bila vera položena v zibelko in bi jo sprejeli tako samoumevno kot materin jezik. Vedno več pa je takšnih, ki so se do nje dokopali po dolgem iskanju, skozi zmote in dvome in še vedno vsak dan sproti čutijo, kako je ta njihova vera ogrožena.
Mnogi kristjani imajo kdaj težave s kakšno versko resnico. Iskrenega vpraševanja in iskanja pa ne moremo že kar enačiti z verskim dvomom. Pošteno in vestno iskanje je znamenje ponižnosti in pripravljenosti poslušati, je priznanje, da še ne vem vsega.
Človek je popotnik in tudi njegova vera je potovanje. Že pot k veri je dogajanje, ki lahko traja leta in leta. Bog se javlja polagoma in posredno: prek Cerkve, pridig, knjig, sorodnikov, prijateljev, doživetij. Bog prihaja kot jutranja zora in svetloba počasi, a vztrajno zmaguje nad nočno temo. Ne zasveti takoj z vso močjo.
Nad obzorjem se pogosto pojavljajo oblaki. Marsikaj ostane dolgo nejasno. Pojavljajo se težave. Vendar, čeprav imaš tisoč težav v veri, še ne pomeni, da dvomiš, je nekoč zapisal kardinal J. H. Newman. Rast v veri je odvisna od tega, ali se obračamo na Boga in se pogovarjamo z njim v osebni in skupni molitvi. Molitev je duša in dihanje vere. Brez nje ji zmanjka hrane in kisika. Če se nam bo kdaj v veri stemnilo in bomo težko molili, ponovimo za apostoli vsaj tisto prošnjo, ki je ena najlepših in najpotrebnejših: »Gospod, pomnoži nam vero!« (po: E. Mozetič)

27. nedelja med letom

Doklej, Gospod, bom klical na pomoč in ne boš poslušal, vpil k tebi zaradi nasilja in ne boš pomagal? Zakaj mi daješ gledati zlo in opazuješ stisko?  (prim. Hab 1,2–3)

Na neki točki se spor prevesi v fizični obračun.
Kadar pride do takšnega obračuna v narodu ali med narodi, govorimo o vojni.
Sprosti se kanonada rušilne, razdiralne moči, katere edini namen je uničevanje.
Optimizacija uničevanja.
Vojna ne prizanaša nikomur. Vsi so možne žrtve. Mnogi so dejanske.
Vojna ne dela razlik med mladimi in starimi,
med spoloma, med pripadniki različnih prepričanj.
Pred puškino cevjo vlada egalitarnost. Kruta volja, da bi vse pobili.
Vse tiste, ki ne sodijo k nam, na našo stran, v naš tabor.
Iz različnosti se poraja mržnja, iz nje sovraštvo, iz njega pa naklep, da se vojskujemo, čeprav so v slehernem vojnem spopadu žrtve vsi in nikoli ni zmagovalcev. Tudi tisti, ki prevlada nad drugim, nosi odtlej v sebi breme, da je drugega pokončal. Vedenje o tem ne more biti vir veselja, ne zadovoljstva.
Nenehne proslave zmagovalcev in ustrežljivo zgodovinopisje kjerkoli po svetu to jasno dokazujejo.
Tudi v uspešni samoobrambi, čeprav bi bila etično nesporna, ni tolažbe.
Vedno smo obremenjeni z vprašanjem, zakaj smo se znašli v vrtincu nasilja.
Vojna je torej v vseh pogledih katastrofa za svet, kataklizma življenja.
Če to vemo, zakaj ni konec vojskovanja?
Zato, ker zgodovina ni dobra učiteljica. Če pa že je, smo slabi učenci.
Pozabljamo, kar nas učijo izkušnje sveta, predvsem pa Božje zapovedi.
Če bi jih namreč upoštevali, bi se znali izviti iz primeža smrti. (po: P. Millonig, Zasidran v veri)

NEDELJSKO POPOLDANSKO ROMANJE NA BREZJE

V petek zjutraj se je podala na pot skupina peš romarjev. Danes, 5.10. gremo na Brezje še z avtobusom peljal iz Trnave ob 13. 00 uri in bo ustavljal v Grajski vasi in na Gomilskem in bomo skupaj sodelovali pri sv. maši ob 16.00 uri. Na avtobusu so še prosta mesta. Če se želite pridružiti, pa še niste prijavljeni, sporočite župniku (M: 041 673 716), najbolje med 11.30 in 12.00 uro.
Obisk svetišča Marije Pomagaj v svetem letu je priložnost za prejem svetoletnega odpustka.

Oktober—mesec v katerem smo še bolj kot sicer vabljeni k molitvi rožnega venca. Z Marijo pojdimo po poti odrešenjskih dogodkov.

Naslovljeno na vas

Sveto leto 2025

Natančnejši program

ŽUPNIJSKA KARITAS GOMILSKO PRAZNUJE 30-LETNICO

Praznovanje bo v petek s sv. mašo, pri kateri se bomo zahvalili za uspešno delovanje, zahvalili za požrtvovalne sodelavce in vse podpornike. Priporočili bomo Njemu, od katerega prihaja vse dobro, prihodnost naše Karitas in prosili, da bi se ji pridruževali še novi sodelavci, tudi mladi. Med rajnimi se bomo spomnili prve in dolgoletne voditeljice naše Župnijske Karitas gospe Marice Sovinc in ostalih, ki so bili poklicani od tod.
Po maši boste vsi povabljeni v Dom srečanj k nadaljevanju prazničnega programa, kjer se nam bosta pridružila tudi dva zanimiva gosta.
Praznujmo s to pomembno krščansko dobrodelno ustanovo!

ŠKOFIJA CELJE IN SVETOLETNA BAZILIKA – PETROVČE Z MARIJO NA POTI UPANJA
V okviru svetega leta bo v soboto, 11. oktobra 2025, ob 19. uri slavljenje in češčenje Svetega Rešnjega Telesa. SV. MAŠA (g. Urban Lesjak, župnik na Polzeli) PRILOŽNOST ZA SV. SPOVED, SLAVLJENJE PRED NAJSVETEJŠIM (Slavilna skupina s Polzele). Vabljeni mladi!

VABLJENI K NAROČILU REVIJE MAVRICA (ZA OTROKE) – REVIJE NAJST (ZA MLADE)
Revija Mavrica je mesečnik in je letna naročnina 59.00 eur.
Revija Najst pa je namenjena mladim od 8. razreda pa navzgor. Je dvomesečnik in je naročnina 39.00 eur. Gotovo se bodo za to lepo darilo otrokom in mladim odločili tudi stari starši ali botri.

Napoved: V soboto, 18. oktobra, se bomo pridružili milijonu otrok, ki molijo rožni venec. Sveti pater Pij iz Pietrelcine je rekel: »Ko bo milijon otrok molilo rožni venec, se bo svet spremenil«.

MAŠNI NAMENI

NED. – 5.10.
27. ned. med letom – Rožnovenska ned.
Marija Favstina Kovalska, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Hedviko Urh
sv. krst
13.00 odhod romarjev na Brezje
Začetek tedna za življenje

PON. – 6.10.
Bruno, ustanovitelj kartuzijanov
19.00 za + Marjano Lukner

TOR. – 7.10.
Rožnovenska Mati B.
19.00 za +Jožeta Jagra
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 8.10.
Tajda, spokornica
19.00 za +Frančiško Šram

ČET. – 9.10.
Abraham in Sara, svetopisemski osebi
19.00 za +Vladkota Juharta

PET. – 10.10.
Danijel, mučenec
19.00 v zahvalo ob 30-letnici Župnijske karitas, nato za vse v Domu s.

SOB. – 11.10.
Janez XXIII, papež
19.00 za +Marijo –oblet. in Ivana Knez

NED. – 12.10.
27. ned. med letom
Maksimiljan Celjski, škof in mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za jubilante in njihove družine
Slovesnost zakonskih jubilejev
Sklep Tedna za življenje

V tem tednu:
Sestanek za starše veroučencev 7. razreda bo v četrtek ob 17.00 uri.
Vsi lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Hana Rančigaj, Kristina Štrajhar, ostali dobrodošli!
Bralci: v nedeljo: I. ki bosta pri jutranji maši; II. Zakonca jubilanta
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl