Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

In govóril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo? Takšno je kot gorčíčno zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.« (Mr 4,30–32)

BESEDA O BESEDI

BOŽJE KRALJESTVO KLIJE IN RASTE Mr 4,26–34

Prva prilika o človeku, ki vrže seme v zemljo, se zdi, da govori o nepredvidljivosti in Božji logiki Božjega kraljestva. Človek nima oblasti nad rastjo in njenimi zakonitostmi. Bog je postavil merila, po katerih stvari tečejo v svojo smer.
Druga prilika o gorčičnem zrnu, pa mi govori o neverjetnih razsežnostih, v katere se zrno razvija. In mogoče spregovori še o cilju rasti božjega kraljestva: da zavaruje ptice in jim daje prostor. Po človeških merilih se neverjetno drobno seme spremeni v ogromno drevo.
Božje kraljestvo verjetno ni mišljeno v prvi vrsti za naravo, iz katere so primere vzete, ampak za naju, ki to poslušava – zate in zame. Božje kraljestvo naj bi se razmahnilo najprej v nas samih in od tu naj bi prehajalo na druge. Kako?
S prav takšno nepredvidljivostjo, s kakršno raste bilka iz zrna in v podobno norih dimenzijah. Ob tem pa se pri ljudeh zelo pogosto srečam z neverjetnim odporom. Ne vem ravno, zakaj? Ko spodbujam k rasti, največkrat doživim odpor bližnjega. Ko o nekom govorimo, pogosto sogovornik reče, da iz onega, o katerem teče beseda tako ali tako ne bo nič.
In kje je vera v Božje kraljestvo, ki klije in raste, da sami ne vemo kako? Zakaj ne prosimo, naj Bog ustvarja Božje kraljestvo, naj daje rast in prebuja hrepenenja. Zakaj mi sami zatremo vsa hrepenenja s tem, da vase in v drugega ne verjamemo?
Ob priliki se sprašujem: Kako da človek ne vidi čudovitih možnosti, ki so še pred njim? Mar ni bolj žalostno, če moram reči, da sem na cilju in ničesar več ne morem? Ali ni lepše, da si lahko o sebi predstavljam, da lahko ustvarim še veliko. Ne nazadnje, kako pa naj vem, da je z mojo rastjo že konec. Če sem dosegel podobo zrelega klasa, še ne pomeni, da je z menoj konec. Zagotovo sem poklican, da padem v zemljo, in dam ponovno življenje tolikim zrnom, da zorimo v ljubezni, v potrpežljivosti, v modrosti, globini, veri. (po: E. Mozetič)

11. nedelja med letom – sklep veroučnega leta

Tisti čas je Jezus rekel množicam:
»Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo.
Spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako.
Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu.  (Mr 4,26–27)

Jezus nam danes sporoča, da naša duhovna rast ni odvisna od nas, ampak od Božje besede, ki je bila vsajena v naša srca. Božja beseda lahko reši naša življenja. Prevečkrat nas skrbi naše osebno napredovanje in se primerjamo z drugimi. Obnašamo se, kakor, da je vse odvisno od nas, od naše dobre volje in od naših prizadevanj. Obnašamo se, kakor kmet, ki bi hotel, da pšenica raste hitreje in bi jo zato vlekel navzgor. Zelo se motimo. Gospod pa nas vabi v zaupljivo prepustitev moči semena. To lahko storimo le v veri in ponižnosti. Najprej je pomembno, da sprejmemo seme Njegove besede, ki ima samo po sebi moč, da v nas obrodi sadove ljubečega, podarjenega življenja. Njegova Beseda v nas raste in še sami ne vemo kako. Potem ko je seme vrženo, ga zemlja takoj pokrije, tako, da ga težko najdemo. V semenu se skriva izredna življenjska moč, le pri miru ga moramo pustiti. Seme spontano raste.
Kakor na vseh področjih tudi v duhovnem življenju hočemo čim prej videti sadove. V resnici pa se je treba nasloniti na Gospoda in mu potrpežljivo zaupati, kajti on daje rast in prave sadove. Mi nimamo pravega merila za merjenje rasti, niti svoje, niti drugih. Od nas Bog pričakuje le vero, zaupanje in potrpežljivost. Ponižnost je prav v tem, da nas ne skrbi več zase in za svojo rast, ampak se veselimo, da Bog daje rast ob svojem času nam in bližnjim. (E. Mozetič)

Zahvala

Hvala Bogu za letošnjo veroučno setev. Hvala za osvojeno znanje, še bolj pa obogatitve srca in duha. Hvala za vsa lepa doživetja. Hvala za prijateljstvo in prijaznost, pa tudi za tolažbo in pogum v preizkušnjah.

Hvala tudi veroučiteljema gospe Mariji in gospodu Simonu. Bog jima obilo povrni, še zlasti vse, kar je bilo storjeno za Božji lon.

Veroučenci pa bodo najbolj pokazali svojo hvaležnost, če se bodo držali Jezusovega nauka, ki ga veroučna šola posreduje.

Naslovljeno na vas

Napovednik: procesije sv. Rešnjega telesa bodo:
V nedeljo, 23. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Šmatevžu.
V nedeljo, 30. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Grajski vasi.

Vse tiste, ki pripravljate kapelice, prosimo to tudi za letos.
Kadar bo procesija pri kateri podružnični cerkvi, na Gomilskem ne bo sv. maše ob 10.00 uri.
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo!

VEROČNE POČITNICE SO TUKAJ

Šolsko leto se počasi izteka in pred nami so še zadnji izzivi šolskih preverjanj. Naj bo Jezus s svojim blagoslovom tisti, ki nas varno pripelje do počitniških dni. S končanim veroučnim letom pa naj naša dejavna vera nikakor ne odide na počitnice. Naj bodo načrtovane tako, da naše proste dni obogatijo tudi versko obarvane vsebine. Skavtski tabor, počitniške duhovne vaje, romarski potepi in vsekakor tudi poletni oratoriji so priložnost, da si popestriš poletne dni. Ne pozabi preveriti ponudbe, ki je resnično bogata in ti ponuja, da ohraniš stik tako s sošolci in prijatelji kot z Jezusom in Marijo.

Sicer pa sta stalnici: vsakdanja molitev – resnično oseben pogovor z Bogom in nedeljska sv. maša – srečanje z Bogom in ljudmi.

V počitnicah še bolj aktualno

Veseli se svojih prijateljev! Ko razmišljaš o tem, kdo so tvoji prijatelji in prijateljice, imaš gotovo pred očmi kar nekaj ljudi. Toda tudi prijateljstvo je treba gojiti! Poznam veliko ljudi, ki tarnajo, da so osamljeni in da jih niče ne pokliče. Pogosto pa je resnica v tem, da ti ljudje sami od sebe ne bi nikogar poklicali. Seveda sem vesel, če me prijatelj/-ica pokliče in mi vošči morda za god ali rojstni dan. Toda ne smem pričakovati, da me bodo vedno klicali drugi. Če se sam od sebe nikoli ne oglasim, potem se jim zazdi, da mi ni veliko do njihovega prijateljstva.
Veseli se prijatelja/-ice, s katerim/-o se lahko tako odkrito pogovarjaš in mu/ji lahko pripoveduješ tudi o svojih slabostih in jezi. Zavedaš se, da te ne bo obsojal/-a. Toda tudi pomiloval/-a te ne bo, da bi po tvoji izpovedi oba pristala v samopomilovanju. Takšen/-na prijatelj/-ica ti ne bo pomagal/-a. (po: A. Grün, Veseli se življenja)

MAŠNI NAMENI

NED. – 16.6.
11. ned. med letom
Beno iz Meissna, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za dva +Antona Šlandra
Sklep veroučnega leta

PON. – 17.6.
Albert, tretjerednik
19.00 za + Ivana Sorčana, njegove starše
Ves teden vrtnice

TOR. – 18.6.
Marko in Marcelijan, mučenca
19.00 Ne bo sv. maše
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 19.6.
Nazarij, koprski škof
19.00 za +Antona Jelena

ČET. – 20.6.
Florentina, devica, opatinja
19.00 za +Albina in Marijo Stepišnik –oblet. (v Šentrupertu)

PET. – 21.6.
Alojzij Gonzaga, redovnik
19.00 za +Albrehtove in Krumpakove

SOB. – 22.6.
Pavlin iz Nole, škof
19.00 za +starše Frančiško— (20.) oblet. in Martina Cirar

NED. – 23.6.
12. ned. med letom
Edeltruda, opatinja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca Maka –oblet. in Antona Marijo Basle (v Šmatevžu)
Procesija sv. Rešnjega telesa

V tem tednu: ves teden vrtnice

Seja ŽPS, zadnja pred poletnim premorom, bo ta ponedeljek ob 20.00 uri v Domu srečanj. Vsi člani lepo vabljeni!

Dežurni ministranti: Anamarija in Timotej Jordan, drugi tudi dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. kdor bo pri jutranji sv. maši; II. V Šmatevžu Mitja Mak, Neža Novak
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.« Odgovóril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.« (Mr 3,32–35)

BESEDA O BESEDI

ZAKRKNJENO STANJE SRCA Mr 3,20–35

»Če pa kdo reče kaj zoper Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne v tem veku ne v prihodnjem,” nam sporoča današnji evangelij.
To zastrašujoče svarilo se nanaša na greh zavračanja Božje milosti, na zavrnitev Božje ponudbe odrešenja – popolno zavrnitev dejanj, neprestanih vabil in svaril Svetega Duha. Volja človeka, ki bi storil ta greh, je tako otrdela, da si ne želi Božjega usmiljenja, in zavrača njegovo dobroto. Greh proti Svetemu Duhu je “neodpustljiv” zato, ker grešnik sam ne dopušča, da bi mu Bog odpustil. Ker pa Bog spoštuje svobodno voljo, ki nam jo je namenil, spoštuje tudi odločitev grešnika, ki vztrajno zavrača njegovo odpuščanje.
Odpuščanje naših grehov, ki je sad Jezusove velikonočne daritve za nas vse, je nezaslužen in zastonjski dar ljubezni. Kot ljubezni in nobenega izraza ljubezni ne moremo zaslužiti ali izsiliti, še manj prisiliti, tako tudi odpuščanja grehov ne. Zato ni tako velikega greha, ki ga Bog ne bi mogel ali hotel odpustiti. A hkrati ni tako majhnega greha, da bi ga Bog mogel odpustil človeku mimo njegove želje in privolitve. Če torej kakšen greh ne more biti odpuščen, ni to zaradi Boga, ampak zaradi grešnika, ki ne želi Bogu odpreti svojega grešnega stanja, da bi s svojo očiščujočo in odrešujočo ljubeznijo mogel vstopiti v njegovo resničnost greha in jo s tem izničiti; njega pa sprejeti nazaj v občestvo kot oče izgubljenega sina.
Greh proti Svetemu Duhu imenujemo pravzaprav prav takšno zakrknjeno stanje človekovega srca, ki zavrača delovanje Svetega Duha v svoji notranjosti. Sveti Duh je namreč Božja ljubezen, ki se ‘pretaka’ med Očetom in Sinom in želi v ta krogotok Božjega življenja vključiti tudi grešnega človeka, ki je z grehom ali povsem prekinil svojo povezavo z njim ali pa jo močno okrnil. Kdor je torej tako zakrknjen, da Bogu niti ne prizna, in se sam postavi na njegovo mesto ali postavi tja kakšno drugo stvar, ta greši proti Svetemu Duhu. Če pa se to stanje spremeni, pa Bog spet lahko vstopi vanj in mu nakloni svojo očiščujočo in odpuščajočo navzočnost. (po: E. Mozetič)

10. nedelja med letom

Današnji evangelij nam govori o nerazumevanju Jezusa v odnosu do njegovih domačih. Bili so zaskrbljeni, saj se je njegovo novo potujoče življenje zdelo kot norost (Evangelist Marko namreč zapiše: »Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben.« Mr 3,21). On je bil dejansko tako zelo na razpolago ljudem, predvsem bolnikom in grešnikom, da ni imel niti časa jesti. Jezus je bil takšen, najprej ljudje, služenje ljudem, poučevanje ljudi, ozdravljanje ljudi. Bil je za ljudi. Ni imel časa niti za jesti.
Njegovi domači so se zato odločili, da ga odvedejo nazaj v Nazaret, domov. Prišli so na kraj, kjer je Jezus pridigal in poslali so, da bi ga poklicali. Rečeno mu je bilo: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te iščejo« (Mr 3,32). Odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega ter dodal: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat in sestra in mati« (Mr 3, 33–34). Jezus je osnoval novo družino, ki pa ne temelji več na naravnih vezeh, temveč na veri vanj, na njegovi ljubezni, ki nas sprejme ter poveže med seboj v Svetem Duhu. Vsi tisti, ki sprejmejo Jezusovo besedo, so Božji otroci in bratje med seboj. Sprejetje Jezusovih besed nas napravlja brate in sestre med sabo, nas napravlja za Jezusovo družino. Obrekovanje drugih uničuje njihov sloves ter nas napravlja za hudičevo družino.
Ta Jezusov odgovor pa ni pomanjkanje spoštovanja do njegove matere in njegovih domačih. Nasprotno, za Marijo je to največje priznanje, saj je ravno ona popolna učenka, ki je bila v vsem pokorna Očetovi volji.
Vsem nam želim, da nam Devica Marija pomaga vedno živeti v občestvu z Jezusom tako, da bomo priznali delo Svetega Duha, ki deluje v njem in v Cerkvi ter prenavlja svet v novo življenje. (po: papež Frančišek)

Iz globočine, o Gospod, kličem k tebi, Gospod, usliši moje klice.
(Ps 130,1)

Danes nas še posebej nagovarja in opogumlja Psalm Iz globočine te kličem. Gre za psalm, za molitev, ki jo katoličani v cerkvah in Židje v sinagogah izrekajo že tisočletja in preko nje lahko pridejo globoko v stik z Bogom. v dobroto Boga, v odpuščanje in izraža svoje zaupanje v Božje usmiljenje in odrešenje. (Bajzek)

Naslovljeno na vas

Napovednik: procesije sv. Rešnjega telesa bodo:
– V nedeljo, 23. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Šmatevžu.
– V nedeljo, 30. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Grajski vasi.
Vse tiste, ki pripravljate kapelice, prosimo to tudi za letos.
Kadar bo procesija pri kateri podružnični cerkvi, na Gomilskem ne bo sv. maše ob 10.00 uri.
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo!

Sklep veroučnega leta bo v ned., 16.6. ob 10.00 uri v cerkvi na Gomilskem

POČITNIŠKI ORATORIJ NA GOMILSKEM
Letos od 15. do 21. julija

To bo že 16. leto zapovrstjo. Zopet bo zanimivo, koristno in prijetno.

V Danielovi knjigi beremo (in tudi na oratoriju bomo spoznali) zgodbo o treh pogumnih in zvestih mladeničih. Hananjá, Mišaél in Azarjá so pod pritiskom ostali zvesti Bogu in njegovim zapovedim, Bog pa jih je zato rešil iz ognjene peči, kamor so bili vrženi za kazen. (Opomba: če vam zgodba ni poznana, jo lahko na kratko obnovite ali preberete iz Svetega pisma: Dan 3,1-30.) V dodatkih Danielovi knjigi najdemo tudi hvalnico, ki je pripisana tem trem mladeničem, ko so bili v peči.
Prijavnice v klasični in elektronski obliki bodo na voljo od 5. junija. Pohitite s prijavami, da si zagotovite svoje mesto na edinstvenem oratorijskem dogajanju!!

Priporočamo ogled razstave —v fotografijah »Moja babi in dedi pri prvem sv. obhajilu«. Ogledati si jo je možno po mašah, tudi ob nedeljah, do konca veroučnega leta, 16. junija v Domu srečanj.

MAŠNI NAMENI

NED. – 9.6.
10. ned. med letom
Primož in Felicijan, mučenca
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožico –oblet. in Ivana Vaš

PON.-10.6.
Bogumil Poljski, škof
19.00 za + Antonijo –oblet. in Antonijo Muhovic
Ves teden vrtnice

TOR. – 11.6.
Barnaba, apostol
19.00 za +Marijo Juhart
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 12.6.
Eskil, mučenec
19.00 za +Antona Kovačiča

ČET. – 13.6.
Anton Padovanjski, redovnik, cerkv. učitelj
19.00 za +Antona Zupančiča – god

PET. – 14.6.
Valerij in Rufin, mučenca
19.00 za +Ferdinanda Orožima in vse Jakovčeve

SOB. – 15.6.
Vid, mučenec
14.00 Poroka Urban Remic-Ana Šram (v Šentrupertu)
19.00 za +Marijo Pirš

NED. – 16.6.
11. ned. med letom
Beno iz Meissna, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za dva +Antona Šlandra
Sklep veroučnega leta

V tem tednu: ves teden vrtnice

Dežurni ministranti: Ela in Iva Juhart, Filip Orožim, Nace Štrajhar, Luka Železnik
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Mojca Strožer; II. Anže Rožič, Nika Šlander
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus je spet šel v shodnico in tam je bil človek, ki je imel suho roko. Prežáli so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tožili. Tedaj je rekel možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!« Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?« Ti pa so molčali. Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je
bila ozdravljena. (Mr 3,1–5)

BESEDA O BESEDI

TEMELJNA ŽIVLJENJSKA USMERJENOST Mr 2,23–3,6

Jezus z današnjim evangelijem v naše razmišljanje prinaša novost. Ne moti ga sobotni počitek. Moti pa ga, da ljudje postajamo sužnji pravil. Jezus preprosto želi, da nismo na zemlji sužnji ničesar. Niti dobrih pravil ne. Prišel je, da bi bili svobodni. Prišel je, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Živeti polno pa ni mogoče, če smo izvajalci pravil. Izvajalec je robot, je mrtev človek. Le če smo v polnosti svobodni, smo sposobni zaznavati svoja doživljanja, resnična hrepenenja, potrebe in želje drugega ipd. Takoj ko pravila prevladujejo, je pravzaprav konec ljubezni. Ljubezni do sebe, do bližnjega in do Boga. Če je npr. doma navada, da eden dela to, drugi ono, pa ne uspemo iti preko tega, pademo v rutino samoumevnosti in pozabimo na hvaležnost, na odgovornost za drugega, na ljubezen. Vse postane izvajanje pravil, odnosa in ljubezni ni.
Današnji evangelij tako gledam v luči Jezusove temeljne življenjske usmerjenosti. Prišel je med nas in razmišljal samo eno: kako ljudem prinesti polno življenje. Želel je videti človeka, mu pomagati, pomagati, da bo osebno rastel in da bo videl drugega. Zato ne razmišlja drugega, kot kako človeka prebuditi v življenje. Ko vidi lačne, jih želi nahraniti, ko vidi bolne, jim želi prinesti zdravje, ko vidi ujete v pravila, zapovedi in prepovedi, jih želi osvoboditi. Logično, bi rekli, a žal se v nekih okoliščinah tako zdrava logika, tako samoumevna dejanja ljubezni lahko obrnejo proti človeku. Tako je bil Jezus označen za upornika in sebičneža, za prevaranta itd. Nagrada za njegovo ljubezen je bila križ.
Če se ob tem evangeliju ustavim, je prav, da se sam vedno sprašujem, kdaj križam Jezusa. Tega ne želim, zato mi je prva in najpomembnejša stvar v mojem življenju: Resnica. Slediti resnici, ki osvobaja, je moje prvo vodilo. Ne pravila in stereotipi, ampak resnica. Drugo je: Izpolniti Božjo voljo. Delati to, kar od mene pričakuje Bog, ne tega, kar mi odgovarja ali se zdi primerno znotraj mojih predstav. Verjamem, da me to osrečuje in izpolnjuje. Tretje vodilo pa je: Ljubiti. Samo ljubezen izpolni človeka. (po: E. Mozetič)

9. nedelja med letom

Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela,
sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga:
ne opravljaj nobenega dela, … 5 Mz 5,13–14)

Zavzemajmo se torej za praznovanje Gospodovega dne! Nedelja je dan vstalega Gospoda, tedenska velika noč in duša vseh dni v tednu. Na ta dan Jezus vedno znova stopa med nas, svoje učence, nam govori svoj “Ne bojte se!” v naše tesnobe in strahove, nam prinaša svoje veselje in svoj mir. Na ta dan, kakor na prve binkošti, v naša srca vedno znova razliva Svetega Duha, ki nas edini more prenoviti in usposobiti za to, da drugim postanemo luč.
Vse to se dogaja pri nedeljski sveti maši. To ni dolgočasen obred, spominjanje nečesa, kar je zdavnaj minilo: to je skrivnostna navzočnost Vstalega, ki se nam pridružuje na poti naših razočaranj in skrbi, nas nagovarja s svojo besedo, razblinja našo temo in se nam vedno znova ob lomljenju kruha razodeva v čudoviti skrivnosti svojega poveličanega obličja. Vsako nedeljo nas vabi, da v njegovo daritev ljubezni, ki jo v Svetem Duhu daruje Očetu, položimo svoje srce, vse svoje življenje in postanemo v skrivnosti svetega obhajila eno z njim, ki nas spreminja vase, da moremo iziti iz ječe svojega individualizma in v ljubezni iti bratom in sestram naproti. – Ne gre le za uro, ko sem pri nedeljski sveti maši, ki je sicer seveda središče nedelje, ampak za vse ure! V nedeljo praznujemo namreč Gospodov dan in ne Gospodovo uro! Če dam Kristusu svoj čas, je to zame pridobljen čas, ker je že od samega začetka blagoslovljen in posvečen z njegovo navzočnostjo. Zato nikar ne pozabi odložiti vsega in praznovati! (po: p. T. Podobnik)

NEDELJA NAJ BO GOSPODOV DAN

“Nedelja je v središču krščanskega življenja. Zato vam neutrudno ponavljam: »Ne bojte se! Odprite vrata Kristusu, na stežaj jih odprite!« V tem smislu danes vabim vse, naj znova odkrijejo nedeljo: Ne bojte se dati svojega časa Kristusu! Da, odprimo svoj čas Kristusu, da ga bo mogel presvetliti in mu dati pravo smer. On pozna skrivnost časa in skrivnost večnosti in nam izroča »svoj dan«, ki je vedno nov dar njegove ljubezni. Vnovično odkritje tega dne je milost, ki jo je treba izprositi, da bi mogli v polnosti uresničevati zahteve, ki izhajajo iz vere, in dati oprijemljiv odgovor na najbolj notranja in resnična hrepenenja, ki jih nosi v sebi vsak človek. Čas, ki ga dajemo Kristusu, ni nikoli izgubljen čas, ampak je pridobljen čas v prid globoko segajočega počlovečenja naših medsebojnih odnosov in našega življenja.” sv. Janez Pavel II.

Naslovljeno na vas

Napovednik: procesije sv. Rešnjega telesa bodo:
– Na praznik Sv. Rešnjega Telesa je bila v cerkvi na Gomilskem.
– V nedeljo, 2. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Šentrupertu.
– V nedeljo, 23. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Šmatevžu.
– V nedeljo, 30. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Grajski vasi.

Vse tiste, ki pripravljate kapelice, prosimo to tudi za letos.

Kadar bo procesija pri kateri podružnični cerkvi, na Gomilskem ne bo sv. maše ob 10.00 uri.

Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo!

Sklep veroučnega leta bo v ned., 16.6. ob 10.00 uri v cerkvi na Gomilskem

VEROUČNO ROMANJE bo to soboto, 8.6. od 9. ure do predvidoma do 16. ure.

POČITNIŠKI ORATORIJ NA GOMILSKEM
Letos od 15. do 21. julija

To bo že 16. leto zapovrstjo. Zopet bo zanimivo, koristno in prijetno.

V Danielovi knjigi beremo (in tudi na oratoriju bomo spoznali) zgodbo o treh pogumnih in zvestih mladeničih. Hananjá, Mišaél in Azarjá so pod pritiskom ostali zvesti Bogu in njegovim zapovedim, Bog pa jih je zato rešil iz ognjene peči, kamor so bili vrženi za kazen. (Opomba: če vam zgodba ni poznana, jo lahko na kratko obnovite ali preberete iz Svetega pisma: Dan 3,1-30). V dodatkih Danielovi knjigi najdemo tudi hvalnico, ki je pripisana tem trem mladeničem, ko so bili v peči.
Prijavnice v klasični in elektronski obliki bodo na voljo od 5. junija. Pohitite s prijavami, da si zagotovite svoje mesto na edinstvenem oratorijskem dogajanju!!

Priporočamo ogled razstave —v fotografijah »Moja babi in dedi pri prvem sv. obhajilu«. Ogledati si jo je možno po mašah, tudi ob nedeljah, do konca veroučnega leta, 16. junija v Domu srečanj.

MAŠNI NAMENI

NED. – 2.6.
9. nedelja med letom
Marcelin in Peter, mučenca
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Frančiško Šram, Franca Dolinška (v Šentrupertu)
Procesija sv Rešnjega telesa

PON.-3.6.
Karel Lwanga in drugi ugandski mučenci
19.00 za + Pavlo Polak (r. d.)
Ves teden vrtnice

TOR. – 4.6.
Kvirin iz Siska, šk., muč.
19.00 za +Gorogrančeve
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 5.6.
Maksim Emonski, škof
7.30 po namenu

ČET. – 6.6. prvi četrtek
Norbert, škof
17.00 za +Cirilo in Antona Plajh (v Šentrupertu)
Molitev za duhovne poklice

PET. – 7.6. prvi petek
Srce Jezusovo
19.00 za +Vladkota Juharta –oblet.
Posvetitev Jezusovemu srcu

SOB. – 8.6. prva sobota
Marijino Brezmadežno srce
19.00 za +Ivana in Štefanijo Rančigaj
Posvetitev M. Brezmadežnemu srcu

NED. – 9.6.
10. ned. med letom
Primož in Felicijan, mučenca
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožico –oblet. in Ivana Vaš

V tem tednu: ves teden vrtnice, prvi četrtek, prvi petek, sobota po prvem petku, praznik Srca Jezusovega, praznik Marijinega brezmadežnega srca, romanje veroučencev, …

Dežurni ministranti: Jan in Alen Griguljak
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Matjaž Rožič; II. Saša Pikl, Marko Vasle
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko II

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus je pristopil in jim spregovóril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in poučujte vse narode. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,18–20)

BESEDA O BESEDI

SPREGOVORIMO O VESELJU NAD SVETO TROJICO Mt 28,16–20

Ob današnjem evangeljskem odlomku se moramo verjetno temeljito ustaviti, da bi sploh razumeli, k čemu smo z besedami v njem povabljeni. Povabljeni smo, da vsemu svetu povemo, kako lepo je biti kristjan, kakšno veselje je biti krščen, kakšno bogastvo se skriva v znamenju križa, ki ga naredimo v imenu treh Božjih oseb.
Krst v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha govori o nečem, kar je neskončno lepo. Če pogledamo konkretno, je to naslednje:
Krst v imenu Očeta nam govori, da smo ljubljeni otroci nebeškega Očeta. Kako lepo je biti v polnosti sprejet in ljubljen. Tega ti ne more dati nihče drug kot Bog. Nebeški Oče nas neskončno ljubi!
Krst v imenu Sina nam oznanja, da smo po njem odrešeni greha in smrti, da imamo v njem večno življenje. Svobodni smo vezi greha in smrti. V njem je vse že odrešeno, le okleniti se ga moramo. Tako pogosto se počutimo utesnjene. Sin nas osvobaja, kakšno veselje!
Krst v imenu Svetega Duha nam prinaša tolažbo in moč. Življenje nas preskuša in stiska, Sveti Duh nam prinaša tolažbo in moč. Mar ne iščemo prav tega?
In ko nas Jezus vabi, naj krščujemo, nas vabi najprej, da spregovorimo o veselju nad tremi osebami: Očetom, Sinom in Svetim Duhom. V teh osebah se lahko torej veselimo, da smo ljubljeni, da smo odrešeni in da v Svetem Duhu vselej prejemamo tolažbo in moč.
Po Svetem Duhu tudi prepoznavamo greh in krepost. Hudi duh nad nami nima moči, če se oklepamo Svetega Duha.
To je naša vera! To je naš krst. Vabim vas, da še bolj zavzeto zaživimo v moči krsta in v lepoti pripadnosti trem osebam: Očetu, Sinu in Svetemu Duhu, ter še bolj vzljubimo Cerkev, po kateri smo vero sprejeli. (po: E. Mozetič)

NEDELJA SVETE TROJICE

Danes zremo Sveto Trojico takšno, kakršno nam je dal spoznati Jezus, ki nam je namreč razodel, da je Bog ljubezen ‘ne eden v eni sami osebi, ampak v treh osebah ene Božje narave’ (hvalospev): da je Stvarnik in usmiljeni Oče; da je Edinorojeni Sin, večna učlovečena Modrost, ki je za nas umrl in vstal; in končno, da je Sveti Duh, ki vodi vesolje in zgodovino k dokončnemu osredinjenju. Tri osebe so en Bog, ker je Oče ljubezen, Sin je ljubezen in Sveti Duh je ljubezen. Bog je ves in samo ljubezen, najčistejša, neskončna in večna ljubezen. Ne živi v neki neizmerni osamljenosti, temveč je neusahljivi vir življenja, ki se brez prestanka podarja in posreduje.
V vsem tem, kar obstaja, je v nekem smislu vtisnjeno ‘ime’ Svete Trojice, saj je vse, kar je, vse do zadnjega delčka, v odnosu in s tem odseva Boga, ki je odnos in s tem odseva stvariteljsko Ljubezen. Vse izhaja iz ljubezni, teži k ljubezni in se giblje zaradi ljubezni.
In največji dokaz, da smo ustvarjeni po podobi Svete Trojice, je ta, da nas samo ljubezen osrečuje, saj smo v odnosu zato, da ljubimo, in živimo zato, da smo ljubljeni. (Benedikt XVI.)

DANES SKLEP NEDELJSKIH POPOLDANSKIH ŠMARNIC.
Povabili so nas k Mahorjevi (Bitenčevi) kapeli v Zakl. Sodeloval bo Mladinski pevski zbor naše župnije. Doslej je bila udeležba kar lepa, čeprav se je pred dvema tednoma poznalo, da je bilo v župniji praznovanje prvega sv. obhajila, prejšnjo nedeljo pa sv. birme. Za sklep pa naj bi Boga lepo počastili, Devico Marijo slavili in še bolj zbližali z Jezusom.

Pri šmarnicah med tednom birmanci, prvoobhajaci in vsi šmarničarji, v tej zadnjih dneh maja v čim večjem številu vztrajajte!

Zahvala
Bog povrni vsem, ki ste na kakršenkoli način bili soudeleženi pri binkoštni slovesnosti preteklo nedeljo – ob obisku našega škofa in birmovanju. Lepo doživetje tega praznovanja je gotovo bilo v veliko zadoščenje.
Seveda pa gre največja zahvala Bogu za tako lepo vreme, še bolj pa za njegove bogate darove. Seveda se pričakovuje, da bodo birmanci pokazali svojo hvaležnost tudi z lepim obiskom in sodelovanjem pri šmarnicah.

Naslovljeno na vas

Praznik sv. Rešnjega telesa in Krvi
bomo praznovali ta četrtek, 30. maja

Na ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero.
Posvečene hostije se hranijo v ciborijih, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci. Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost

Napovednik: procesije sv. Rešnjega telesa bodo:

• Ta četrtek po sv. maši, ki bo ob 19.00 uri v cerkvi na Gomilskem.
• V nedeljo, 2. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Šentrupertu.
• V nedeljo, 23. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Šmatevžu.
• V nedeljo, 30. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Grajski vasi.

Vse tiste, ki pripravljate kapelice, prosimo to tudi za letos.

Kadar bo procesija pri kateri podružnični cerkvi, na Gomilskem ne bo sv. maše ob 10.00 uri.

Sklep veroučnega leta bo v nedeljo 16. junija ob 10.00 uri v cerkvi na Gomilskem.

Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo!

Priporočamo ogled razstave —v fotografijah »Moja babi in dedi pri prvem sv. obhajilu«. Ogledati si jo je možno po mašah, tudi ob nedeljah, do konca maja v Domu srečanj.

MAŠNI NAMENI

NED. – 26.5.
Nedelja Svete Trojice
Filip Neri, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožefa in Marijo (Miro) Rakun, sv. krst
16.00 šmarnice pri Mahorjevi kapeli

PON. – 27.5.
Alojzij Grozde, mučen.
19.00 za + Marijo Potočnik –30. dan
Šmarnice še do petka

TOR. – 28.5.
German Pariški, škof
19.00 za +Veroniko Kunst
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 29.5.
Maksim Emonski, škof
19.00 po namenu

ČET. – 30.5.
SV. REŠNJE TELO IN SV. REŠNJA KRI
Kancij in oglejski muč.
7.30 za vse župljane – žive in rajne
19.00 za + Marijo Rojnik
Procesija sv Rešnjega telesa

PET. – 31.5.
Obiskanje D. Marije
19.00 za +Franca Kneza
Sklep šmarnic

SOB. – 1.6.
Justin, mučenec
19.00 za +starše Julijano, Antona in vse Rovšnikove in vse Rovšnikove
Začetek vrtnic—junijske pobožnosti v čast Jezusovemu srcu

NED. – 2.6.
9. Nedelja med letom
Marcelin in Peter, mučenca
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Frančiško Šram, Franca Dolinška (v Šentrupertu)
Procesija sv Rešnjega telesa

V tem tednu: bo slovesen in zapovedan praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi, praznik Obiskovanja D. Marije, začetek procesij, sklep šmarnic, začetek vrtnic, …

Dežurni ministranti: šmarničarji
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Elza Vasle; II. V Št.R. Petra Basle,
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Še veliko vam imam povedati, a zdaj tega ne bi prenesli. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govóril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. Poveličal me bo, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. (Jn 16,12–14)

BESEDA O BESEDI

JEZIK RESNICE IN LJUBEZNI Jn 15,26–27;16,12–15

Petdeseti dan po veliki noči, v tisti sobi zadnje večerje, ki je postala skoraj že njihov dom in kjer je navzočnost Marije, Gospodove matere, apostoli doživijo dogodek, ki presega njihova pričakovanja. Učenci so povezani v molitvi, ta pa predstavlja pljuča, ki dajejo dih učencem v vsakem času. Brez molitve namreč ni mogoče biti Jezusov učenec; brez molitve ne moremo biti kristjani. Molitev je zrak krščanskega življenja.
Učence, združene v molitvi, preseneti vdor Boga. Gre za vdor, ki ne dopušča zaprtosti: na stežaj odpre vrata preko sile vetra, ki spominja na prvotni piš, in izpolni obljubo moči, ki jo je dal Vstali, preden se je poslovil. ‘Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali,’ je zapisano v Apostolskih delih.
Poleg vetra pride tudi ogenj, ki spominja na goreči grm in na goro Sinaj z darom desetih Božjih zapovedi. V svetopisemski tradiciji ogenj spremlja Božje razodevanje. V ognju Bog izroči svojo živo in odločno besedo, ki odpira prihodnost; ogenj simbolično izraža Božje ogrevanje, razsvetljevanje in preizkušanje srca, njegovo skrb pri preverjanju vzdržnosti človeških del, pri očiščevanju in ponovnem oživljanju.
Cerkev se torej rodi iz ognja ljubezni, iz ‘požara’, ki izbruhne na binkošti in ki razodeva moč besede Vstalega, ki je lastna Svetemu Duhu. Nova in dokončna zaveza ni več osnovana na postavi, ki je zapisana na kamnite plošče, ampak na delovanju Božjega Duha, ki vse stvari dela nove in se vtisne v meseno srce. Beseda apostolov postane prežeta z Duhom Vstalega in postane nova beseda, drugačna, a se lahko razume, kakor da bi bila istočasno prevedena v vse jezike. Vsak jih je namreč slišal govoriti v svojem jeziku. Gre za jezik resnice in ljubezni, ki je univerzalen jezik. Tudi nepismeni ga lahko razumejo. To je jezik resnice in ljubezni, ki ga razumejo vsi! (po: E. Mozetič)

BINKOŠTI – pri nas BIRMOVANJE

Sveti Duh je ‘oblikovalec občestva, je umetnik sprave, ki zna odstraniti ovire’ med ljudmi. On gradi skupnost vernikov. Cerkvi daje rast, ko ji pomaga iti onkraj človeških omejitev, grehov in vsake vrste pohujšanja.
Božji Duh spodbuja srca, da sprejmejo zveličanje, ki gre preko Jezusa Kristusa, ki so ga ljudje pribili na les križa in ki ga je Bog obudil od mrtvih ter ga osvobodil smrtnih bolečin. On je izlil tudi Duha.
Jezus, in po njem Bog sam, prihaja k nam in nas priteguje k sebi. Duh oblikuje božansko privlačnost: Bog nas ‘zapelje’ s svojo ljubeznijo. Samo Božji Duh namreč ima moč, da ‘počloveči in pobrati’ vsako okolje, začenši pri tistih, ki ga sprejmejo.
Prosimo Gospoda, naj nam da doživeti nove binkošti, ki bodo razširile naša srca in uglasile naša čustva s Kristusovimi čustvi, da bomo tako brez sramu oznanjali njegovo spreminjajočo besedo in pričevali o moči ljubezni, ki kliče v življenje vse, kar sreča. (po: E. Mozetič)

V dejavnem pričakovanju sv. birme

Pretekli teden je bil v znamenju priprave na Binkoštni praznik s poudarkom na župnijskih binkoštih – sv. birmo in škofovim obiskom župnije.
Ves teden so imeli birmanci birmansko devetdnevnico s sv. mašo in šmarnicami. Pred tem pa še vsak posebno pripravo.
V ponedeljek se nam je pridružila sestra redovnica, kar je bilo še nadaljevanje priprave pri salezijancih prvo majniško soboto.
V sredo je bil je bil z nami g. škof Maksimilijan, ki je najprej obiskal vse tri podružnične cerkve in izrazil zadovoljstvo nad njihovo lepoto in urejenostjo. Pri cerkvi sv. Mateja je prisluhnil zvonu iz župnije njegovega otroštva, ki je od tam lani dospel k nam. Nato je bil o v župnijski cerkvi srečanje z kandidati za sv. birmo ob prisotnosti staršev in botrov. Veroučenci so dejavno sodelovali in gospod škof s svoje strani prispeval, da je bilo srečanje za vse lepo doživetje. Nato je sledila sv. maša s šmarnicami, med katero je je g. škof spovedoval in je, hvala Bogu, lepo število vernikov pristopilo k zakramentu sprave. Po končanem bogoslužju, se je g. škof v Domu srečanj srečal s člani župnijskega sveta in člani gospodarskega sveta – cerkvenimi ključarji. Delovno srečanje se je zaključilo družabnim srečanjem.
Botri, skoraj vsi, pa so se istočasno v cerkvi srečali z župnikom. Prav gotovo so takšna srečanja zelo koristna.
V četrtek so imeli eno uro pred sv. mašo sv. spoved. Spovedovati je pomagal duhovnik Lojze iz Tabora.
Birmanci so vsak večer sodelovali z branjem šmarnic — po en fant in dekle, z branjem prošenj, vodenjem litanij, petjem. Bilo je lepo, da bi le tako še v prihodnje bilo!

Naslovljeno na vas

ŽUPNIJSKE BINKOŠTI – SVETA BIRMA
NEDELJA, 19. maja ob 10.00 uri

Birmovalec celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž
Pri bogoslužju ga spremljata duhovnik iz Sv. Jurija dr. Lojze Pirnat in domači župnik ter lepo število ministrantov.
Pojeta mladinski in otroški zbor deloma vsak zase, deloma skupaj.
Zraven pojejo tudi birmanci.
K prijetnemu vzdušju prispeva tudi lepo spomladansko vreme. Kar pa seveda ni bistveno. Glavno je to, da bo 24 mladih kristjanov obogateno z darovi Svetega Duha in sprejelo poslanstvo Kristusovih pričevalcev. Bog daj, da bi to v čim večji meri bilo uresničeno in da Božji darovi ne bi postali zakopan zaklad. Spremljajmo jih z molitvijo!

Čestitke in voščilo
Birmancem – Matevžu B., Špeli, Adrianu, Aljažu, Anžetu, Avi, Niku, Neži, Tii, Jašu, Matevžu G., Tadeju, Janu, Timoteju, Blažu, Matevžu L., Mitju, Barbari, Luciji, Tinkari, Larisi, Tamari, Neži, in Evi za današnji, neponovljivi praznik čestitamo in voščimo lepo doživetje teka pomenljivega dne v vaši mladosti. Bodite ponosni, da vam je zaupano tako dragoceno poslanstvo in mu ostanite zvesti!

Vam želi župnijsko občestvo z župnikom

ŠMARNICE: birmanci kot prvoobhajaci in vsi šmarničarji, v tej zadnji tretjini meseca maja v čim večjem številu vztrajajte.

Priporočamo ogled razstave —v fotografijah »Moja babi in dedi pri prvem sv. obhajilu«. Ogledati si jo je možno po mašah, tudi ob nedeljah, do konca maja v Domu srečanj.

MAŠNI NAMENI

NED. – 19.5.
BINKOŠTI – Praznik Svetega Duha
Krispin, redovnik
7.00 češčenje
7.30 v dober namen
10.00 slovesnost sv. birme
Za vse župljane, posebno birmance
Za +Rudolfa Zadobovška
16.00 šmarnice pri Mlinarjevi kapeli

PON. – 20.5.
Marija Mati Cerkve -binkoštni ponedeljek
19.00 za + Viktorja (Vikija) Jelena
Vsak dan šmarnice

TOR. – 21.5.
Krištof Magellanes, duhovnik, mehiški muč.
19.00 za +Slavico Drolc –oblet in Marijo ter Alojza Podgoršek
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 22.5.
Emil (Milan), mučenec
19.00 za +Ivana, Leopoldino, Fani Novak

ČET. – 23.5.
Evtihij, opat
17.00 za +Frančiško Šram (v Šentrupertu)
19.00 za + Marjano Lukner

PET. – 24.5.
Marija pomočnica kristjanov—M. Pomagaj
19.00 za +Ano Zakšek in vse Mohorjeve

SOB. – 25.5.
Beda Častitljivi, duhovnik, cerkveni učitelj
19.00 za +Ljudmilo Jelen

NED. – 26.5.
Nedelja Svete Trojice
Filip Neri, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 v dober namen
10.00 za +Jožefa inMarijo Rakun
16.00 šmarnice pri Mahorjevi kapeli

V tem tednu: praznik Marija Mati Cerkve in Marija Pomočnica kristjanov

Dežurni ministranti: šmarničarji
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Nejc Lončar; II. Tilen Natek, Petra Rančigaj
Urejanje in krašenje cerkve: Zakl