Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena pred njim. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsódil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« (Jn 1,7–11)

BESEDA O BESEDI

NE OBSOJAJ – BODI PONIŽEN Jn 8,1–11

Jezus nas v tem postnem času vabi, da pogled popolnoma preusmerimo. Vedno, kadar nas zanaša, da bi se primerjali z drugimi in z njimi opravičevali oz. se zgražali, se moramo ustaviti ob sebi in se najprej vprašati:
Ali na našem obrazu ljudje lahko prepoznajo veselje, ki ga daje zavest, kako zelo smo ljubljeni od Očeta? Ali se v vseh pravilih, ki jih kot kristjani poznamo, čutimo svobodne. Ali začutimo čudovito moč odpuščanja, ki nam ga Bog podarja?
Jezus se ne zgraža nad prostitutko. Skloni se k njej, želi ji biti blizu, da bi je ne bilo strah. Hoče ji dati vedeti, da je ne obsoja, in jo vabi, da se grehu odpove.
Naj bo post povabilo k veselju, k novemu odnosu z Bogom in ljudmi. Da pa bomo tega sposobni, nas bo pripravila odpoved. Odpovejmo se hinavščini, maščevalnosti, opravljanju, obrekovanju … in ostalo nam bo več časa za prijaznost, naklonjenost, ljubeznivost, darežljivost
Odpoved nas vzpodbuja k približevanju Bogu, ohranja nas odprte, da ne iščemo prehitro potešitve svojega hrepenenja kje drugje, pri ljudeh ali pa pri lepotah tega sveta. Odpoved varuje pred tem, da bi prehitro pokrili svojo rano, jo napolnili z nadomestnimi potešitvami. Pri odpovedi gre za to, da v sebi odkrijem, kaj je sploh moj temelj, od česa pravzaprav živim. Ko v odpovedi zavestno odložim mnoge nadomestne potešitve, ki me dovolj pogosto omamijo in oslepijo, spoznam svojo najbolj notranjo resnico. V odpovedi odstranim zagrinjalo, ki leži nad mojimi razgretimi mislimi in čustvi. Tako se lahko pokaže vse, kar je v meni, moje neizpolnjene želje in hrepenenja, moja poželenja, moje misli, ki se vrtijo le okrog mene, mojega uspeha, moje lastnine, mojega zdravja, moje potrditve, in moja čustva, kot so jeza, zagrenjenost ali žalost. Kdor se na pravi način odpoveduje, postane ponižen.
Ne obsojajmo! Sprejmimo povabilo postnega časa, ki nas vse vabi k ponižnosti. (po: E. Mozetič)

5. postna nedelja – tiha – spovedni dan

ODPUŠČANJE

Najdragocenejše darilo, ki ga lahko pripravimo človeku, je, da mu odpustimo.
Nobena obdaritev ni mogočnejša od iskrenega odpuščanja.
Običajen dar človeških rok zahteva sredstva in voljo, da drugega razveselimo, odpuščanje pa pripravljenost, da izničimo krivdo bližnjega.
Hudo vračamo z dobrim, čeprav je zahtevno.
Zadolženost preoblikujemo v nezadolženost.
Ponujamo bratsko in sestrsko ljubezen, ki ni zaslužena, a gradi večnost.
Komur so namreč dolgovi odpuščeni, zadiha brez bremena.
Vrnjeno mu je dostojanstvo neoporečnega človeka.
Znova zmore v sebi vzpostaviti Božjo podobo.
Odpuščanje je torej dar, ki razveseljuje in razbremenjuje po volji nebes.
Jezusova daritev na križu ne bi imela smisla,
ko ne bi služila odpuščanju grehov človeštva.
Šele Božje odpuščanje, čeprav do skrajnosti boleče,
nas je moglo oprati vseh grehov in nas potrditi v Božjem posinovljenju.
Tako je odpuščanje v svojem bistvu podaritev življenja.
Je želja, da bi padli človek, ki se je pregrešil zoper bližnjega,
našel v sebi mir in moč, da bi tudi sam zmogel odpuščati drugim.
Da bi pričal za žlahtnost te edinstvene ponudbe.
Z odpuščanjem namreč rešujemo drugega zemeljskih tegob.
Smo posredovalci nauka, ki izhaja iz Božjega načrta, iz pomena trajne resnice.
(po: M. Millonig, Zasidran v veri)

Hvala Bogu za vse, ki ste danes dobro opravili sv. spoved in bili deležni odpuščanja ni sprave. Kar nekaj jih je to storilo včeraj na romanju. Veliko pa vas ima to še pred seboj. Naj bi kar danes naredili načrt, kdaj to bo, da ne bi koga čas prehitel.

Veroučenci v tem tednu: vsak dan pol ure pred sv. mašo, kateri pa tega ne zmorete, pa v povezavi z veroukom (razen trnavskega 4. razreda).

Starejši in bolni, ki niste prejeli zakramentov na domu na prvi petek, pa bo to soboto. Zlasti na novo in tudi sicer je dobro, da pokličete po tel.
Za vse pa je priložnost vsak dan pred sv. mašo (in po njej).
V petek pa bo v okviru radijskega misijona ves dan v petrovški baziliki.

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Natančnejši program

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

Sobotno svetoletno romanje župnij Spodnje Savinjske doline

Ta prva sobota v aprilu je bila duhovno bogat dan. Župnije dekanije Žalec Braslovče so imele svetoletno romanje, torej tudi naša župnija. Za nas gomilske pa tudi šentjurske župljane je to svetoletno dogajanje toliko pomembnejše, ker je v naši škofiji zelo zaznamovano z mislijo na Božjega služabnika Izidorja Završnika. Z ozirom na to, bi pričakovali še večjo udeležbo naših župljanov, čeprav smo bili še kar dobro zastopani. Hvala vsem, ki so se udeležili tega pomenljivega bogoslužja. Zelo je bilo prisotno zadovoljstvo udeleženih nad tem, kar so lahko doživeli. Gotovo je še marsikdo želel na to romanje, pa se mu to ni izšlo. Če imate koga, ki je bil, pa je pripravljen z vami podeliti to doživetje, to izkoristite.
Nekaj osnovnih informacij pa je strnjenih tukaj: romarsko bogoslužje se je začelo v Marijini cerkvi. Tam smo začeli s spokornim bogoslužjem. Po prebrani Božji besedi je imel dekan kratko premišljevanje o upanju (smo »romarji upanja«) in dal smernice, kako bo potekala procesija v stolnico. S pesmijo in molitvijo smo prišli pred stolnico, pred sveta vrata. Tam nas je sprejel in nagovoril naš škof Maksimilijan. Skozi sveta vrata smo vstopili v stolnico, škof pa je s duhovniki in ministranti pristopil h krstilniku, kjer je opravil obred spomina na krst. Nato je šel po cerkvi in z blagoslovljeno vodo pokropil prisotne.
Nato je sledil čas priprave na slovesno evharistično daritev in spovedovanje. V tem času smo opravili križev pot, v katerega je vključen tudi Izidor Završnik. Pri sv. maši so bili med bogoslužni sodelavci zastopniki župnij. Po končanem bogoslužju je bilo še druženje.

MAŠNI NAMENI

NED. – 6.4. – tiha
5. postna nedelja
Irenej iz Srema, škof
7.00 češčenje, spoved, še pri mašah
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Topovšek
Družiska sv. maša s 3. triado

PON. – 7.4.
Janez Krstnik de la Salle
19.00 za +Riharda Posedela –oblet.

TOR. – 8.4.
Maksim in Timotej, mučenca
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 9.4.
Maksim, Aleksandrijski škof
19.00 za +Matildo Brinovec

ČET. – 10.4.
Ezekijel, prerok
19.00 za +Ivana Vaša in Sonjo Mandelc

PET. – 11.4.
Stanislav, škof, mučenec
19.00 križev pot: za naše družine (vodijo starši)
za + Marijo –god in Ivana Knez

SOB. – 12.4.
Julij I., papež
19.00 za +Elizabeto in Franca Obreza in Jureta Bogataja

NED. – 13.4. – cvetna
6. postna nedelja
Ida, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 blagoslov zelenja –pri pokopališču
za +Matildo Vaš—30. dan

V tem tednu: naredimo lepe butare

Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 19.45 uri. Vabljeni.

Oljčne vejice bodo na razpolago v cerkvi—darovi pa bodo namenjeni salezijanski župniji v Celju za pastoralo mladih

Dežurni ministranti: Hana Rančigaj, Kristina Štrajhar, vsi ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Anka Trogar; II. Barbara Cijan, Lara Natek
Urejanje in krašenje cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

On pa je očetu odgovóril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi še nikoli nisi dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami potratil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Vzradostiti in poveseliti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je ožível, ker je bil izgubljen in je najden.‹ (Lk 15,29–32)

BESEDA O BESEDI

VREDNO JE LJUBITI, NE GLEDE NA VSE Lk 15,1–3.11–32

Zanimivo je, da oče, ki ga pred nas postavlja evangeljski odlomek, ostaja kot pribito na svojih stališčih in ljubi ne glede na vse. Neverjetno! Najprej zato, ker tako svobodno izroča sinovoma svobodo, ki jo bosta spet in spet zapravila. In neverjetno zato, ker ne obupa, da ima tako ‘zanikrna’ sinova. Kako da ne obupa? Kako da ne vrže puške v koruzo in ju nažene iz hiše? Odgovor je jasen, ker je drugačen. Ljubi in ne pričakuje plačila. Ljubi in v tem je vsa skrivnost svobode, ki je sinova ne dojameta. Ljubi in ve, da je ljubezen vedno križana, a nič zato. Vredno je ljubiti! 
Bog nas ne ‘nažene’ proč, čeprav stikamo po svinjakih tega sveta in tarnamo nad nesvobodo v Božji hiši. Vredno je ljubiti, ker nas Bog ljubi in je vedno nova, živa priča resnice, da le ljubezen v resnici osvobaja.
Zanimivo je tudi, kdo je pripravljen slišati Očeta in kdo ne. Mlajši sin se je zavedal, da ni vreden vstopiti, a ne protestira. Ko ga Oče povabi, vstopi, starejši sin pa, pravi evangelij, ni hotel vstopiti kljub prigovarjanju.
To je pogosto zgodba naših odnosov. Razžira nas krivica in ljubosumje. Tekmovalnost in zavist ubijata naše sodelovanje. Zapiramo se vase in bežimo iz odnosov. Nazadnje je v nas kup jeze in nezadovoljstva. Ukvarjamo se le še s tem, kaj počne drugi in kako ubogi smo, ker nihče ne poskrbi za nas. Tudi če nam kdo želi predstaviti drugačno podobo, je ne želimo ali ne moremo slišati. Rešitev je preprosta, a čeprav na nek način zahtevna. Začeti moramo z vprašanjem o ljubečem Očetu. Slišati moramo tisto, kar nam želi povedati. Če ne, pa se moramo vsaj podati na lov za svobodo kot mlajši sin. Prepričan sem, da nas bo pot v svobodo pripeljala na domači prag, ki istemu Očetu, ki smo ga na začetku videli kot krivičnega. Nikar pa ne ostajajmo nesrečni doma z goro krivice in obsojanja. Vse je boljše kot ostati nesrečen godrnjač! (po: E. Mozetič)

4. postna nedelja

Bratje in sestre, če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev.
Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. (2 Kor5,17)

Zgodnji menihi so te besede iz Drugega pisma Korinčanom cenili kot zdravilo proti žalosti. Obstajali so menihi, ki so imeli težko otroštvo. Imeli so občutek, da so bili v primerjavi z drugimi prikrajšani. Niso imeli nobenih sošolcev, s katerimi bi bili prijatelji, odraščali so v revščini in pogosto tudi v nasilnem ozračju.
Takšno izkušnjo poznamo še danes. Tisti, ki jih to doleti, se včasih počutijo tako malodušne in nemočne kot takratni menihi: »Iz mene ni nič. Zanič sem. Pri meni je vse pokvarjeno. Nikoli ne bom uspel živeti kvalitetnega življenja.«
Če kdo v sebi odkrije takšne misli, naj vanje spregovori Pavlove besede: »Če je kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« Če vedno znova in znova izgovarja te besede in veruje vanje, bo tudi sebe doživljal na nov način. Kar je bilo prej, ni več pomembno. Je le tisti, ki je doživel pretekla leta. In v njem je tudi nekaj novega, česar pa še ne more povsem dojeti.
Toda če veruje, da je s Kristusom v njem nekaj novega, izvornega, nekaj še neizrabljenega ali nepoškodovanega, lahko sebe doživi na nov način. Potem začuti: ta novi trenutek pripada meni. In obstane pod Božjim blagoslovom.
Stoji v resničnosti Jezusa Kristusa, ki je v nas. Njegov Duh je v nas. In Duh je Božji Duh, ki vedno dela novo. Ta Duh lahko preobrazi in prenovi, kar je starega. To ni nikakršen beg v preteklost, ampak preobrazba skozi novo, ki je v nas po Kristusu. Sprejemamo svojo preteklost, a istočasno ji odvzemamo moč. Zaupamo, da je v nas nova resničnost, resničnost Jezusa Kristusa. In ta je močnejša kot naša preteklost.
Tako lahko v zaupanju v novo v nas gremo na novo pot, na našo pot, ki si jo je za nas zamislil Bog. To je pot sprave in pot preobrazbe. (po: A. Grün, Kaj nam omogoča živeti)

Današnja nedelja – 4. postna zaključuje drugo tretjino postnih nedelj, ki jih je šest. Smo že kar daleč v drugi polovici postnega časa, ki nam je že prvi dan klical, naj se spreobrnemo in verujemo evangeliju. Je čas milosti in rešitve. Je čas, ko naj bi si dali Bogu očistiti srca, in se bolj okleniti vsega kar je večno.
V tednu, ki je pred nami bodo nekateri dnevi še posebno čas milosti. To bo v torek na dan Celodnevnega češčenja, na prvi pete, v soboto, ko bo Dekanijsko svetoletno romanje in prihodnjo nedeljo, ko bo spovedni dan.

Naslovljeno na vas.

CELODNEVNO ČEŠČENJE ta torek, 1.4. od 9.00 do 19.00 ure

Ob 9.00 sv. maša, nato češčenje po razporedu:
Od 10.00 do 11.00 ure Gomilsko—Spodnje
Od 11.00 do 12.00 ure Gomilsko—Gornje
Od 12.00 do 14.00 ure posamezniki v tišini
Od 14.00 do 15.00 ure Grajska vas
Od 15.00 do 16.00 ure Šmatevž
Od 16.00 do 17.00 ure Zakl
Od 17.00 do 18. ure Šentrupert in Trnava
Od 17.30 ure bo spovedoval g. Janko Šket, ki bo nato vodil somaševanje
Ob 18.00 uri sv . maša in sklep češčenja
Naj bo ta dan v naši župniji pravi evharistični praznik z vodilom:
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo – presveto Rešnje telo!

Sveto leto 2025
Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.

Natačnejši program
Posebnega avtobusnega prevoza ne bo, ker ni dovolj interesa zanj.
V Celje se bomo peljali z osebnimi vozili. Je pa bilo na seji ŽPS dogovorjeno, da bi se vsi, ki ste to voljni storiti, zbrali pri Domu srečanj, kjer bi vzeli v avtomobile tudi tiste, ki nimajo lastnega prevoza; zato naj pridejo na to zborno mesto ob 8.30. uri.
V Celju se bomo zbrali v Marijini cerkvi od koder bo po uvodnem bogoslužju procesija v stolnico kje nas bo pred svetimi vrati sprejel naš škof (tisti, ki imate probleme s hojo, lahko počakate kar pri stolnici). Tam naj bi lepo sodelovali pri slovesnem bogoslužju. Ministranti naj bi nesli obleke seboj. Izkoristite tudi priložnost za sv. spoved.

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

MAŠNI NAMENI

NED. – 30.3.
4. postna nedelja
Amadej (Bogoljub) Savojski, vojvoda
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Antona Šlandra in vse Koprivove

PON. – 31.3.
Kornelija, mučenka
19.00 za +Marijo, Franca in Janija Rančigaj

TOR. – 1.4.
Agapa in Irena, mučenki
9.00 V zahvalo za zdravje (L. S.)
9.00-19.00 češčenje
! 18.00 za +Marijo Orožim in v. Mlinarjeve
za +Jožefa Zupančiča
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 2.4.
Frančišk Paolski, redovni ustanovitelj
19.00 za +Slavkota Begovića

ČET. – 3.4. prvi četrtek
Rihard, škof
19.00 za +Vikija Jelena
Molitev za duhovne poklice

PET. – 4.4. prvi petek
Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj
19.00 križev pot: za rast v ljubezni (vodijo mladi)
za + Andreja Kunsta
Litanije Jezusovega srca

SOB. – 5.4. prva sob.
Vincencij Ferrer, duhovnik
v Celju 9.30 Svetoletno romanje
19.00 za +Ljudmilo -obl. in Alojza Lukman
Litanije Matere Božje

NED. – 6.4. – tiha
5. postna nedelja
Irenej iz Srema, škof, mučenec
7.00 češčenje, spoved, še pri mašah
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Topovšek
Družiska sv. maša z 3. triado

V tem tednu:

Celodnevno češčenje, prvi četrtek, prvi petek, prva sobota, svetoletno romanje, …

Postne priprave za letošnje prvoobhajance – v soboto, 5.4. ob 15. uri v Domu srečanj.

Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik, vsaj v torek še drugi
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Anka Trogar; II. Devetošolca
Urejanje in krašenje cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

In povedal je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku:
›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ Ta pa mu je odgovóril: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in ji pognojim. Morda bo napósled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹« (Lk 13,6–9)

BESEDA O BESEDI

BOMO TUDI MI POKONČANI? Lk 13,1–9

Potem ko je Jezus soočen s preveč poenostavljenim zaključkom, da je zlo, ki doleti nekoga Božja kazen, povrne Bogu njegovo pravo podobo, Bog je namreč dober in tako nikakor ne more hoteti zlo. In da bi se varovali misli, da so nesreče, ki nekoga doletijo, neposredni učinek osebne krivde. S pogledom spreobrnjenja je Jezus pokazal na drugačno branje teh dogodkov. Nesreče in žalostni dogodki ne smejo v nas prebuditi radovednosti ali iskanja domnevnih krivcev, temveč morajo biti priložnost za premislek, s katerim premagamo samoprevaro, da lahko živimo brez Boga, ter priložnost, da poživimo z Gospodovo pomočjo prizadevanje za spremembo lastnega življenja. Bog se pred grehom pokaže kot poln usmiljenja, saj ne preneha klicati grešnikov, da se izognejo zlu ter začnejo rasti v njegovi ljubezni ter tudi začnejo konkretno pomagati bližnjemu v težavah. S tem bodo živeli v veselju milosti in se izognili večni smrti. Možnost spreobrnitve pa zahteva, da se naučimo gledati na dogodke življenja z vidika vere, spodbujeni s svetim strahom Božjim. Prava modrost med trpljenjem in žalostjo je, pustiti, da nas nagovori nestalnost človeškega bivanja ter da gledamo človeško zgodovino z očmi Boga, ki po načrtu nedoumljive ljubezni, hoče svojim otrokom vedno in samo dobro, a ki včasih tudi dovoli bolečo preizkušnjo, da bi nas pripeljal do večje dobrine.
Kristus nas vabi, da na zlo odgovorimo predvsem z resnim spraševanjem vesti ter s prizadevanjem prečistimo lastno življenje. Če ne, pravi, bomo vsi na isti način pokončani. Dejansko, osebe in družbe, ki nikoli ne postavijo samih sebe pod vprašaj, čaka usoda dokončnega poloma. Medtem ko spreobrnjenje, čeprav ne varuje pred problemi in nesrečami, omogoča soočiti se z njimi na ‘drugačen’ način. Spreobrnjenje premaga zlo v njegovi korenini, ki je greh, čeprav ne more vedno preprečiti posledic. (po: E. Mozetič)

3. postna nedelja — papeška nedelja

Gospod je milostljiv in usmiljen.
Gospod odpušča vso tvojo krivdo, ozdravlja vse tvoje bolezni.
On iz jame rešuje tvoje življenje, krona te z dobroto in usmiljenjem. (Ps 103,3–4)

Dokler živimo le v stanju pravičnosti, še nismo usmiljeni.
Usmiljenje nastopi takrat, ko krivice izničujemo z močjo ljubezni.
V sodobnem svetu zahteva storjena krivica natančno odmerjeno popravo.
Sankcioniranje storilca.
Kazen pri tem ne sme pozabiti na učinek svarilnega zgleda.
V Božjem svetu pa ne prevladuje logika kaznovanja, ampak imperativ odpuščanja. Na začetku je uvid, da smo zakrivili greh, zatem kesanje.
Sledi mu iskrena želja po poboljšanju, nakar smo deležni nebeškega usmiljenja, Jezusovega odpuščanja.
Božje usmiljenje ni vezano na dokazovanje, da smo krivdo odpravili, temveč na priznanje greha, ki ga v srcu obžalujemo.
Kako bi krivdo laži, prešuštvovanja, umora sploh lahko odpravili? Nobena kazen ne zadostuje, da bi vzpostavili prvotno stanje, kajti prvotno stanje se ne povrne.
Usmiljenje je ponudba odrešenja, ki upošteva grešno naravo človeka, njegov nenehni boj med dobrim in zlim.
Jezus ve za to naše breme, zato je z nami usmiljen in ne le pravičen.
Naša naloga je, da ravnamo po Božjem zgledu in da prinašamo usmiljenje drugim, čeprav se nam zdi, da zadostuje pravičnost.
Vendar pravičnost sama ni dovolj, saj razodeva le razum in ni počelo ljubezni.
Zmago lahko slavi le usmiljenje. (po: P. Millonig, Zasidran v veri)

Ne ukvarjajte se preveč s potjo,
na katero vas je postavil Gospod.
Raje ves čas upirajte pogled vanj, ki vas vodi,
in v nebeško domovino,
v katero vas želi pripeljati.
(sv. Pij iz Pietrelcine)

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.
Povejte, ali naj organiziramo prevoz!
Datum se hitro prebližuje!!!

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

TEDEN DRUŽINE — geslo PRIČEVALCI UPANJA

V Tednu družine 2025 se bomo med 19. in 25. marcem vsak dan posvetili enemu od teh stebrov našega upanja ter zgledu Jožefa in Marije. Video nagovori in drugi posnetki bodo na voljo na povezavi portalov www.katoliska-cerkev.si in www.pridi.com. 

V svetem letu 2025 je geslo Tedna družine »Pričevalci upanja«. Namen tega tedna je, da ozavestimo, da smo vsi kristjani pričevalci in prinašalci upanja. Najprej smo to v družini, potem pa tudi v širšem okolju, kjer živimo. Upanje lahko prinašamo drugim le, če ga imamo najprej sami. Je zastonjski dar od Boga. Ne daje nam ga na zalogo, vendar iz dneva v dan. Bog želi da ta dar sprejmemo, ga negujemo, z njim sodelujemo in ga širimo. Kako to narediti? S pomočjo petih stebrov duhovnega življenja, ki so: Sveto pismo, molitev, zakramenti, skupnost in služenje.

PRAZNIK GOSPODOVEGA OZNANEJNA MARIJI—MATERINSKI DAN

Trgovine nas v teh dneh vabijo, naj materam kaj podarimo. Toda nikoli ne pozabimo: najlepše darilo je naše spoštovanje, skrb in otroška ljubezen do njih. Mati je srce vsake družine, vez, ki vse druži in povezuje, ogenj v srcu, ki vsakega greje. (po: P. Bosmans, Živi vsak dan)

Škofijski odbor za mlade lepo vabi na postni večer s slavljenjem, ki bo v petek, 28. 3. 2025 ob 20.30 v cerkvi Celje – Sv. Duh. Večer je namenjen vsem, ki imate radi slavilno glasbo in vam je ta način molitve blizu. Z nami bo skupina Zoé. Priložnost bo tudi za sv. spoved in druženje.
Poleg slavljenja bo priložnost za zakrament sprave in druženje.

MAŠNI NAMENI

NED. – 23.3.
3. postna nedelja
Jožef Oriol, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožefa (god) in Miro Rakun in vse Trapove

PON. – 24.3.
Katarina Švedska, red.
17.00 za +Marijo Juhart (god)

TOR. – 25.3. Materin. d.
Gospodovo oznanjenje
Sklep tedna družine
16.00 za +Franca Dolinška –oblet. (v Šentrupertu)
17.00 za +Matildo Vaš –osmina
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 26.3.
Evgenija, mučenka
17.00 za +Danijela Brišnika –oblet.

ČET. – 27.3.
Peregrin, redovnik
17.00 za +Milana in Bredo Natek

PET. – 28.3.
Bojan (Vojan), knez
17.00 križev pot: za žive in umrle pevce (cerkveni pevci)
Za vse +Travnarjeve

SOB. – 29.3.
Bertold, red. ustanov.
17.00 za +Stankota –oblet. in starše Slemenšek ter Jureta

NED. – 30.3.
4. postna nedelja
Amadej (Bogoljub) Savojski, vojvoda
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Antona Šlandra in vse Koprivove

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 17.45 uri. Vabljeni!

Priprava za animatorje oratorija bo v soboto ob 9.00 uri v Domu srečanj. Dobrodošli tudi na novo — vsi vključno od devetošolcev navzgor.

Napoved: 1. aprila dan celodnevnega čaščenja

Dežurni ministranti: Jakob Lončar, Tilen Ojsteršek, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Mojca Strožer; II. Aljaž Lončar, Nika Šlander
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro môlit. Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spreménil in njegova oblačila so belo sijala. In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govorí. Medtem ko je to govóril, pa se je narédil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslúšajte!«  (Lk 9,28–30.33–35)

BESEDA O BESEDI

SPREMENJENJE Lk 9,28–36

Evangelist nam pokaže spremenjenega Jezusa na gori, ki je kraj luči, očarljiv simbol enkratne, samo trem učencem namenjene izkušnje. Oni so se z Učiteljem povzpeli na goro, videli so, ko se je potopil v molitev in v določenem trenutku se je Jezusovo obličje spremenilo. Osupli so pred tem novim sijajem. Ob Jezusu sta se pojavila Mojzes in Elija, ki sta z Njim govorila o ‘izhodu’, torej o njegovi veliki noči smrti in vstajenja.
Prav ta dva moža sta lahko lepo povabilo in prikaz, kaj je spremenjenje.
Mojzes je bil po sili razmer zavržen otrok. Tujec na faraonovem dvoru. Štirideset let potem živi kot pastir v puščavi. Na gori Horeb se mu Bog prikaže v gorečem grmu in mu razodene svoje ime. Vročekrvni Mojzes postane sočuten in nežen mož, potrpežljiv voditelj, vztrajen in do konca zvest Bogu. Kljub upornemu ljudstvu, ki ga mora voditi, ne izgubi vere v odrešenje. Nobena žrtev mu ni odveč, da le reši svoje ljudstvo zablod. Ima zelo jasno hrepenenje po neskončno lepem cilju – obljubljeni deželi in zagotovo tudi po Božji podobi, ki jo v njem kleše Bog sam. To ga lahko vodi prek vseh ovir.
Podoben lik je Elija, o katerem vemo precej manj. Včasih pa rečemo: Kakršna smrt, takšno življenje. Glede na to, da je bil Elija z gorečim vozom vzet v nebo, lahko rečemo, da je bil nadvse goreč in strasten prerok. Nobena preizkušnja mu ni bila preveč, ker je gledal lepoto Boga.
Ta dva moža nas učita, da Gospodovo spremenjenje pomeni to, da gledamo v lepoto neskončnega cilja, ki nam ga Bog pripravlja. Ta neskončni cilj je Božja podoba v nas. Spremenjenje ponuja podobo potrpežljivih borcev za lepo, dobro in resnično, podobo nežnih in sočutnih sogovornikov, ki vidijo več kot le sebe.
To je predokus velike noči. Ravno zato je Peter vzkliknil: ‘Dobro je, da smo tukaj’. Hotel je namreč, da se ta trenutek milosti ne bi več nikoli končal! (po: E. Mozetič)

2. postna nedelja — papeška nedelja

GOSPOD, HVALA TI ZA PAPEŽA

Gospod, hvala ti, ker si na Petrovo mesto poklical sedanjega papeža, moža tolikšne človeškosti, poguma in zaupanja vate. Daj, da bi prisluhnili njegovemu povabilu v globlji odnos z Jezusom. Blagoslavljaj ga v njegovi odprtosti in poklicu, da bo z mogel biti oče vsem narodom in vsem ljudem. Podpri ga v modrosti, da bo mogel biti orodje miru in ozdravljenja v svetu, ki kriči po miru in ljubezni.
Hvala ti, ker nas po njem vsakodnevno opominjaš in v nas krepiš zavest, da je Bog prišel kot človek in da se bratstvo začne pri tem, kar je najbolj človeškega.
Hvala ti, ker nam po njem kažeš, da je najpomembneje iti k tistim, ki so najbolj ranljivi in nemočni, da se lahko v polnosti izvrši in izkaže Božja moč. Če zavrnemo njih, zavrnemo Boga, in s tem zavrnemo tisto, kar je najbolj krhko tudi v nas – prav tisto, kar Bog želi, da zraste v močno drevo.
Hvala ti, ker nam papež s tolikimi dejanji pozornosti in ljubezni kaže, da je s teboj, Gospod, res vse mogoče. Gospod, res je vse mogoče! Prosimo te, da se tudi mi ne bi ustavljali zaradi »Ne zmorem«, »Ni mi všeč«, »Nemogoče je« … Prosim te, da nas tako kot papeža navdaš z zaupanjem, da bomo vstopili tja, kamor nihče noče, tja, kamor velikaši ali pomembneži tega sveta ne želijo ali ne zmorejo vstopiti.
Gospod, prosimo te, da navdaš svetega očeta z močjo, zdravjem, modrostjo in odprtostjo, da bo še naprej podiral zidove med narodi, skupnostmi in gradil mostove bratstva in povezanosti, da bomo lahko zaživeli kot svet mir in edinosti. Odstrani od njega vse zlo in ga zaščiti pred napadi hudobnega duha, da bo lahko skupaj s teboj izpeljal načrt, ki ga imaš zanj, za našo skupnost in za ves svet. Daj nam željo, da bi ga vsakodnevno podpirali v molitvi in skupaj z njim z dejanji ljubezni gradili boljši jutri za ves svet. Amen. (po: Svetoletno srečanje družin)

Kristusovo spremenjenje na gori nam kaže krščanski pogled na trpljenje. Trpljenje je potreben in začasen prehod. Po trpljenju nam v Kristusu zasije brezmejno Božje zveličanje, blaženost, luč in ljubezen.

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.
Povejte, ali naj organiziramo prevoz!

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

OBLETNICA SMRTI IZIDORJA ZAVRŠNIKA

10. marca 2025 je minilo 82 let od smrti Božjega služabnika duhovnika Izidorja Završnika. Škofijska spominska slovesnost je bila na svetoletnem romanju v celjsko stolnico v nedeljo, 9. marca s slovesnim bogoslužjem, kjer smo bili zastopani tudi gomilski župljani. Slovesnost je vodil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, ki je tudi blagoslovil sliko (umetniško upodobitev pod katero se je zapisal slikar Tomaž Perko) in je bila nato nameščena na steno stolnice.

Na sam dan smrti, 10. marca, pa je bilo slovesno bogoslužje v ta namen v naši župnijski cerkvi ob 17. uri. Somaševanje je vodil celjski upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek. Pred mašo pa je bil Križev po v katerem smo ob premišljevanju Kristusovega trpljenja spremljali tudi Izidorjev križev pot. Lepo, doživeto, so ga bralci podali.

Zahvala
Izrečeni zahvali pridružujem še zapisano: Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi slovesnosti, ki je bila pretekli ponedeljek, okrasitvi cerkve in na samem dogajanju: pevcem, bralcem, ministrantom, … velika zahvala tudi za vse dobrote, ki smo jih bili deležni in postrežbo po končanem bogoslužju. Hvala vsem, ki ste s svojo udeležbo prispevali svoj delež.

Škofijski odbor za mlade lepo vabi na postni večer s slavljenjem, ki bo v petek, 28. 3. 2025 ob 20.30 v cerkvi Celje – Sv. Duh. Večer je namenjen vsem, ki imate radi slavilno glasbo in vam je ta način molitve blizu. Z nami bo skupina Zoé. Priložnost bo tudi za sv. spoved in druženje.
Poleg slavljenja bo priložnost za zakrament sprave in druženje.

MAŠNI NAMENI

NED. – 16.3.
2. postna nedelja
Herbert, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Tomaža Lončarja in Bernardko Vasle—oblet.
Družinska sv. maša, 5. razred
Pri mašah nabirka za bogoslovje

PON. – 17.3.
Patrik, škof, misijonar
17.00 za +Miha in Antonijo Štrajhar –obl.

TOR. – 18.3.
Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni učitelj
15.00 Pogreb +Matilde Vaš s sv. mašo

SRE. – 19.3.
Jožef, Jezusov rednik
7.30 za +Pavlo -oblet. in Viljema Natek
17.00 za +Jožefa (god) in vse Šoštarjeve
Slavljenje – Bog je ljubezen

ČET. – 20.3.
Klavdija in druge muč.
17.00 za +Antona –oblet. in vse Vesolakove ter Mojco Rezman

PET. – 21.3.
Matilda, kraljica
17.00 križev pot: za vse v službi resnice (bralci Božje besede)
za +Andreja Urankarja –oblet

SOB. – 22.3.
Lea, spokornica
17.00 za +Franca Kneza (r. d.)

NED. – 23.3.
3. postna nedelja
Jožef Oriol, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožefa (god)in Miro Rakun in vse Trapove

V tem tednu
Seja ŽPS bo ta ponedeljek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Lepo vabljeni.

Karitasova velikonočna delavnica za otroke bo v soboto 22. 3. ob 9. uri.
Izdelovali bomo okraske za Veliko noč.

Dežurni ministranti: Ana Vita in Jaša Cvenk, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Mija Štrajhar; II. Matic Basle, Brigita Stvarnik Novak
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem. Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!« (Lk 4,5–8)

BESEDA O BESEDI

SKUŠNJAVE Lk 4,1–13

Današnji evangelij nam ponuja veliko vsebin za razmislek. Je prava priložnost, da se v začetku letošnjega posta vprašamo, kje smo in kam gremo.
Najprej se moramo zavedati resnosti spopada med dobrim in zlim, ki bije v nas. Hudič nas skuša, to je dejstvo. Vprašanje je le ali se tega zavedamo in ali se temu upiramo. Poglejmo, o kakšnih skušnjavah nam govori evangelsko soočenje. Po logiki skušnjav, s katerimi hudič skuša Jezusa, lahko tudi sami odkrivamo, kje vse so nam nastavljene pasti.
Iz kamna kruh – tipična logika današnjih reklam, vse na lahko, vse takoj. Še med pisanjem te pridige sem dobil neko povabilo z naslovom: Vsi tečemo za denarjem … Ne dovolite si, da bi vam ga primanjkovalo. Lahko bi rekli, da je prva naloga posta spoznati sorodnost reklame in skušnjave ter ju skušati ločiti, oz. se potruditi prepoznati hudičeve pasti. Dejstvo je, da nas vse skupaj vleče v neko lenobnost in komodnost. Človek se hitro poleni, utrdi in okrepi pa počasi. Skušnjav je več, mogoče nas prva vleče v lenobnost, brezciljnost in na koncu v razvrednotenje vsega.
Vrzi se dol, angelom bom zapovedal … – živeti zase, da bodo drugi skrbeli za nas. Tudi to je danes do konca razvpita logika tega sveta. Poskrbeti zase, imeti svoj mir, biti sam svoj gospodar, ne obremenjevati se z drugimi itd. Gesla današnje družbe in vse bolj tudi naša. Nikoli ni bilo toliko denarja in hkrati toliko ljudi v stiski – ne v prvi vrsti finančni, ampak predvsem duševni stiski. A za to je vedno najtežje zbrati denar. Praznih stanovanj po mestih je polno, takih, ki nimajo kam, pa vedno več.
Vsa kraljestva sveta ti dam, če me počastiš … – pohlep po denarju in slavi, pomembnosti in moči. Vedno več tajkunov, korupcija do konca, časti se pomembne in velike. Jezus pa slavi Očeta, ker se razodeva majhnim in ubogim.
Kaj meniš? Prepoznaš tudi svoje konkretne vsakodnevne pasti? (po: E. Mozetič)

1. postna nedelja

POSTNI ČAS – PRILOŽNOST ZA KONKRETEN BOJ PROTI SKUŠNJAVAM

Na začetku posta so nam preko Božje besede predstavljene skušnjave. Ali obstaja tudi orožje proti njim? Da, post nam ponuja tudi tri vrste orožja v boju proti njim: odpoved, dobra dela in molitev. Povežimo ga s skušnjavami.
Prve skušnjave niti ne prepoznamo, če se ne začnemo odpovedovati. Saj se nam niti ne zdi več problem, če iščemo le, kako bi bilo lažje. Zdi se, da smo iznajdljivi, ustvarjalni, napredni. Z vsem se preskrbimo, da ne bi bilo pretežko. Pa ni to pogosto tudi nasedanje lenobi? Ali ne postajata zaradi tega naše telo in naš duh lenoben? Odpoved v postu nam zbistri duha in poživi telo!
Druga skušnjava govori o skrbi zase in pozabljanju na bližnjega. Kje še vidimo drugega, če se ne zamislimo nad seboj in svojim egoizmom. Če pozabimo, da je ljubezen prva zapoved, bomo tudi na bližnjega pozabili. Dobra dela v postu nam prebujajo zaspano zavest, da smo bratje in sestre med seboj, naj si pomagamo!
Če ne častim Boga, častim koga drugega. Izberimo spet Boga na križu, Boga ubogih in zapostavljenih. Tam ni prostora za iskanje denarja, slave, pomembnosti in moči. Molitev naj nam razjasni pogled na Boga!
Včasih se opravičujemo z besedami, da vse to že delamo. Da poznamo tako Evangelij, kot nauk Cerkve. A ne spreglejmo, da je tudi hudič poznal Sveto pismo, celo z njim je odgovarjal. Kljub temu je ostal popoln upornik Bogu. Poznati in ne živeti je le še večja past!
Naj nas postni čas iz spoznanja povede v življenje, zvesto v odpovedovanju, bogato v molitvi in polno dobrih del. Pa začni že danes! (po: E. Mozetič)

Družina si prizadeva za nedeljo, za »dan veselja in počitka«. Tako jo opredeli 2. vatikanski cerkveni zbor v Konstituciji o svetem bogoslužju. Ne sme si toliko prizadevati za nedeljo kot prosti dan, skupni počitek, praznik ljudi, ampak za nedeljo kot »Gospodov dan«, to je kot dan evharističnega shoda, iz katerega izhaja in proti kateremu se obrača, v edinosti s časom in prostorom, v celotnem kristjanovem življenju. Vsi drugi vidiki nedelje pridejo pozneje: so pomembni, a ne bistveni. Za družino je evharistični shod nujen. Krščanska družina namreč svoje življenje organizira, vzgaja sebe in svoje otroke na način, da bo sveti maši dala prednost pred vsako drugo dejavnostjo, saj je nedelja Gospodov dan.
Velikonočno skrivnost, ki se po apostolskem izročilu opira na dan Kristusovega vstajenja, obhaja Cerkev vsak osmi dan; ta dan se po pravici imenuje Gospodov dan ali nedelja. Ta dan se morajo verniki zbrati, da se ob poslušanju Božje besede in z udeležbo pri evharistiji spominjajo trpljenja, vstajenja in poveličanja Gospoda Jezusa ter se zahvalijo Bogu, ki jih je »prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih« (1Pt 1,3). Zato je nedelja prvi in glavni praznični dan, ki ga je treba oznanjati ter vneto priporočati, da bo postal tudi dan družinskega veselja. (po: Družina, delo in praznovanje – Svetoletno srečanje družin)

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

OBLETNICA SMRTI IZIDORJA ZAVRŠNIKA

10. marca 2025 mineva 82 let od smrti Božjega služabnika duhovnika Izidorja Završnika, ki je v streljanju talcev v mariborskih zaporih daroval svoje življenje iz ljubezni do bližnjega, ko je stopil iz vrste namesto mladega fanta. Škofijski spominski dan bomo obhajali na svetoletnem romanju v celjsko stolnico v nedeljo, 9. marca s pričetkom ob 15.uri v Marijini cerkvi, nato sv. maša v stolnici. Slovesnost bo vodil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Vabljeni tudi gomilski župljani.

Na Gomilskem, v njegovem domačem kraju, pa bo slovesno bogoslužje na dan njegove smrti v ponedeljek, 10. marca, ob 17.00. bogoslužje bo vodil upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.

Priporočajmo slovenskemu mučencu naš narod, prosimo za odpuščanje in spravo in posnemajmo ga v ljubezni do bližnjega.
»Kako naj ljudje v teh časih verjamejo, da jih Bog ni zapustil, če bi jih jaz zapustil? Kakšen je pastir, ki zapusti svoje ovce, ko jih napadejo grabežljivi volkovi?« (Izidor Završnik)

Zapisano po obvestilu Celjske Škofije

Drage sestre in bratje! Mladi duhovnik Izidor Završnik je bil član in nato tudi duhovnik našega občestva. Zato je še kako prav, da se ga spominjamo in obhajamo obletnico njegovega in odhoda v večnost—rojstva za nebesa. Toliko bolj, ker je edini v naši škofiji, ki nosi naziv Božji služabnik—kandidat za razglasitev za blaženega.
Lepo vabljeni k udeležbi na slovesnosti 10.3. ob 17.00 uri v župnijski cerkvi na Gomilskem. Povabite še druge!

MAŠNI NAMENI

NED. – 9.3.
1. postna nedelja
Frančiška rimska, red
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Mladena –obl. in Ivana Krsnik
15.00 v Celju: ob obletnici smrti Izidorja Z.

PON. – 10.3.
40 mučencev
17.00 bogoslužje ob obletnici smrti I. Z.
za zmagovito ljubezen
za +Karola Semprimožnika
za +Sonjo Mandelc
za +Marijo Grah
za +Ido Lazar

TOR. – 11.3.
Benedikt, škof
17.00 za +starše Ducman in Vido Krajnc
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 12.3.
Inocenc I., papež
17.00 za +Roziko in Janeza Potočnik in Slavo Rančigaj

ČET. – 13.3.
Kristina, mučenka
17.00 za +Ivana Rojnika –oblet.

PET. – 14.3.
Matilda, kraljica
17.00 križev pot: za vse ljudi v stiski (vodijo sodelavci Karitas)
za +Marijo –oblet. in Karla Tekavc

SOB. – 15.3. kvatre
Placid, redovnik
17.00 za +Pavlo in vse Petrovčeve

NED. – 16.3.
2. postna nedelja
Herbert, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Tomaža Lončarja in Bernardko Vasle—oblet.
Družinska sv. maša, 5. razred
Pri mašah nabirka za bogoslovje

V tem tednu bo v ospredju obhajanje obletnice smrti Izidorja Z.
Vrle gospodinje prosimo da prispevajo kakšne dobrote za na koncu.

Občni zbor Župnijske Karitas bo v sredo, 12.3.2025 ob 18. uri.

Napoved: 22.3. bo Karitasova velikonočna delavnica za otroke.

Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Jure Vasle; II. Petra Basle, Saša Pikl
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko I.