Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver, ki je v očesu tvojega brata.« (Lk 6,41–42)

BESEDA O BESEDI

SVET PRIČNI SPREMINJATI PRI SEBI Lk 6,39–45

Preden se lahko uspešno borimo proti kakršnim koli krivicam, se moramo najprej zazreti vase in spremeniti svoje srce.
V marsikaterem evangeljskem sporočilu je moč razbrati prizadevanje za boj proti najrazličnejšim krivicam po svetu. Vendar pa Jezusov način boja ni takšen, kot si ga velikokrat zamišljamo. Kot prvo nas Jezus poziva, naj pogledamo v svoje srce, preden se bomo lotili popravljanja napak drugih.
Videti predvsem napake drugih in opozarjati na krivice, ki se dogajajo po svetu, ne da bi pri tem sami aktivneje sodelovali pri uspešnem reševanju, je precej preprosto. Mnogo težje se je zazreti v lastno življenje in videti, ali resnično izpolnjujemo tisto, o čemer pridigamo drugim.
Eden od razlogov, zakaj je tako pomembno, da najprej sami pri sebi spoznamo, o čem pridigamo, je, da naše sporočilo ne bi naletelo na gluha ušesa. Sveti Pavel VI. je o tem dejal: »Sodobni človek posluša priče bolj kot učitelje, in če posluša učitelje, je to zato, ker so priče.«
Biti moramo torej priče svojega pričevanja, preden bomo lahko drugim svetovali, kako naj kaj počnejo.
In dobrodelnost do drugih mora biti v ospredju vsakega boja za pravico. To bi moralo oblikovati naša stališča in tudi naša dejanja.
Kot pravi misel, se ne moremo le od daleč “boriti z ognjem”, ker bomo tako zanetili samo vedno več plamenov. Namesto tega se moramo boriti proti krivicam tako, da najprej pogledamo v svoje srce, popravimo, kar tam najdemo, nato pa v duhu dobrodelnosti po svetu prinašajmo mir. (po: E. Mozetič)

8. nedelja med letom

KRISTJANI IN POLITIKA

Niso posebno redki med današnjimi verniki, ki jim beseda politika vzbuja neprijetne občutke in se z njo ne želijo ukvarjati. O politiki imajo na splošno slabo mnenje, vsako sodelovanje, ki bi bilo povezano s politiko, pa že vnaprej odklanjajo.
Kaj sploh je politika? Skrb in delo za skupno dobro. Skupnost, v kateri vsi živimo in iz katere ne moremo, je država. Politika je torej skrb in delo, da bi nam bilo v državi dobro. Kdor zavrača politiko, ker jo ima za nekaj slabega, ima tudi samo državo in skrb zanjo za nekaj slabega. Kdor odklanja vsakršno politiko, odklanja s tem soodločanje, kaj se bo zgodilo z državo, v kateri sam živi, katere član je, katera pravzaprav predstavlja tudi njega. Ko to odločanje v celoti prepušča drugim, je po svoji volji podoben slepcu, ki se da voditi drugim, čeprav ima za slepe tudi tiste, ki ga vodijo in ki jih prav zaradi tega odklanja. Kaj se dogaja dve slepcema, ki drug drugega vodita, pa nam pove Jezus v današnjem evangeliju.
Politika, kot skrb za javno dobro, je torej dobra. Ni pa tako dobra, da je človek ne bi mogel zlorabiti. O možnosti takšne zlorabe govori Jezus, ko pripoveduje o človeku, ki pravi: »Brat, dopusti mi, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,« sam pa ne vidi ali noče videti, da ima v lastnem očesu bruno. Človeku je kar žal, da je med našimi politiki in strankarskimi voditelji preveč takšnega obnašanja. Zaradi njih je politika v celoti prišla na slab glas in tu je vzrok, da jo nekateri že načelno odklanjajo.
Pravi kristjan, ki mu je mar za dobro in resnico, je ne bi smel odklanjati. Še manj jo zlorabljati. Resnični kristjan, ki živi svojo vero in skuša prinašati Jezusa v svet (kar je poslanstvo vsakogar, ki se ima za Jezusovega učenca), bo široko odprl oči, ker noče biti slep in ker tudi ne dovoli, da bi ga vodili slepci. Tak kristjan bo tudi znal otrebiti svoje oči in ne opozarjati na iver v očesu drugega. (po: p. F. Cerar)

Nekega dne je star kmet sedel v senci na pragu svoje siromašne hiše. Poleg hiše je bila pot, ki je vodila v vas. 
Mimo je šel nek človek, ki je videl kmeta v senci in si je mislil: »Poglej ga, lenuha – nič ne dela. Cel dan samo sedi v senci in nič ne dela.«
Malo kasneje je mimo šel drug človek in je pomislil: »Glej ga, srečneža. Ta človek je Don Juan. Cel dan sedi pred hišo in opazuje ženske, ki hodijo mimo. Mogoče celo katero ‘obdela’.
Kmalu za tem pa je mimo šel gozdar. Cel dan je delal v gozdu in je pomislil: »Ta človek je garač. Cel dan je trdo delal, sedaj pa si je zaslužil malo počitka.«

V resnici ne moremo veliko vedeti o človeku, ki v senci sedi pred svojo hišo, lahko pa veliko povemo o teh treh ljudeh, ki so šli mimo hiše: Prvi je lenuh, drugi je »babjak« in tretji je garač.

Vse, kar govoriš, govori o tebi; posebno, ko govoriš o drugih ljudeh! (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025
Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta
Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

OBLETNICA SMRTI IZIDORJA ZAVRŠNIKA

10. marca 2025 mineva 82 let od smrti Božjega služabnika duhovnika Izidorja Završnika, ki je v streljanju talcev v mariborskih zaporih daroval svoje življenje iz ljubezni do bližnjega, ko je stopil iz vrste namesto mladega fanta. Škofijski spominski dan bomo obhajali na svetoletnem romanju v celjsko stolnico v nedeljo, 9. marca s pričetkom ob 15.uri v Marijini cerkvi, nato sv. maša v stolnici. Slovesnost bo vodil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Vabljeni tudi gomilski župljani.

Na Gomilskem, v njegovem domačem kraju, pa bo sveta maša na dan njegove smrti v ponedeljek, 10. marca, ob 17.00. Bogoslužje bo vodil upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.

Priporočajmo slovenskemu mučencu naš narod, prosimo za odpuščanje in spravo in posnemajmo ga v ljubezni do bližnjega.
»Kako naj ljudje v teh časih verjamejo, da jih Bog ni zapustil, če bi jih jaz zapustil? Kakšen je pastir, ki zapusti svoje ovce, ko jih napadejo grabežljivi volkovi?« (Izidor Završnik)

Zapisano po obvestilu Celjske Škofije

Z ROKO V ROKI

28. DOBRODELNI KONCERT – PONEDELJEK, 3. 3. 2025, 19.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA – ŽALEC
Vstopnice (15 EUR): župnišče Gomilsko, Tic-Žalec, uro pred koncertom.

To nedeljo poslušamo pri sv. mašah Pastirsko pismo našega škofa.

MAŠNI NAMENI

NED. – 2.3.
8. nedelja med letom
Julijana, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za vse Blaževe

PON. – 3.3.
Kunigunda, kraljica
17.00 za +Pavlo Polak –oblet. in starše Jernejc

TOR. – 4.3. pust
Kazimir, poljski, kraljevič
17.00 za +Štefana Šlandra –obl., Koprivove
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 5.3. strogi post
Pepelnica
Hadrijan (Jadran), muč.
17.00 za +Karla Sirše
Pepeljenje
ZAČETEK POSTNEGA ČASA

ČET. – 6.3. prvi četrtek
Marcijan, opat
17.00 za +Antona Zupančiča –oblet.
Molitev za duhovne poklice

PET. – 7.3. prvi petek
Perpetua in Felicita, mučenki
17.00 križev pot: za trpeči ukrajinski narod (vodijo člani ŽPS)
za +Štefanijo Rančigaj

SOB. – 8.3. prva sob.
Janez od Boga, red. ust.
17.00 v dober namen (V.)

NED. – 9.3.
1. postna nedelja
Frančiška rimska, red.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Mladena –obl. in Ivana Krsnik

V tem tednu
Merjenje (brezplačno) krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi bo izvajala Krajevna organizacija RK Braslovče to nedeljo, 2.3. od 8.30 do 10.00 ure v Domu srečanj. Velja izkoristiti priložnost.

Karitas zbira očala, še uporabna, ki jih lahko odstopite za misijone, kamor se aprila odpravlja skupina 6 študentov medicine. V cerkvi je škatla.

Dežurni ministranti: David in Domen Zupančič, ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Majda Jelen; II. Neža Novak, Jasenka Zupančič
Urejanje in krašenje cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus se je ozrl po svojih učencih in govóril: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in vriskajte od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki. (Lk 6,20–23)

BESEDA O BESEDI

BLAGOR UBOGIM Lk 6,17.20–26

Uboštvo je dvoumna beseda. Pomeni lahko dve diametralno nasprotni stvari: revščino kot vsiljeno socialno stanje, ki razčlovečuje in se je zato proti njej potrebno boriti; in svobodno izbrano uboštvo, kot življenjski slog, ki ga je treba gojiti. V današnjem odlomku Jezus govori o blagru ubogih, t.j. o pozitivnem uboštvu. Sveto pismo pred Kristusovim prihodom nikoli ne govori o svobodni izbiri materialnega uboštva. Največ, kar pove na tem področju, je dolžnost pomagati revnim; nikoli pa ne govori o tem, da naj bi se človek svobodno odločil za uboštvo. Zakaj? Preprosto zato, ker Božje kraljestvo še ni prišlo! Ni še obstajal tisti višji razlog, tisto neskončno večje dobro, za pridobitev katerega postane razumno odpovedati se, če je potrebno, tudi vsem drugim dobrinam, celo očesu, roki in življenju samemu. – Toda kaj je to Božje kraljestvo, ki je povzročilo resničen »preobrat vseh vrednot«? Božje kraljestvo, z drugimi besedami, je Bog sam. – Njegov prihod je povzročil neke vrste »vladno krizo« na svetovni ravni, radikalno reorganizacijo. Odprl je nova obzorja. – Jasno je, da obilje materialnih dobrin samo po sebi ne izključuje Kraljestva, onemogoča pa ga napačna uporaba le-teh. Nekdo bi bil lahko materialno zelo bogat, pa je vendarle »ubog v duhu«, t.j. nenavezan, pripravljen, da uporabi materialne dobrine tudi v dobro drugih. Odpira lahko npr. nova delovna mesta, namesto da bi odpiral nove bančne račune ali pa si gradil nove vile. – Marsikdo med nami občuti kompleks, ker je v mladosti trpel pomanjkanje ali pa je kot otrok stradal. Ko se tak človek sreča z obiljem, pohlepno plane na stvari, kot da bi hotel nadomestiti zamujeno, ali pa iz strahu, da bi kaj zamudil. Toda danes moramo najti ravnotežje. Blaginja nam je malce stopila v glavo. – In še nekaj pozitivnega je potrebno dodati. Izbira uboštva in prav razumljenega preprostega življenja je izbira za veselje. Jezus obljublja »blagor« ubogim v duhu, obljublja srečo, veselje srca že na tem svetu, ne šele na onem. (po: E. Mozetič)

6. nedelja med letom

Tako govorí Gospod:
»Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na bitje iz mesa,
njegovo srce pa se odmika od Gospoda.«
Blagoslovljen pa mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo zaupanje. (Jer 17,5.7)

Kdo si ne želi blagoslova, kdo ne beži pred prekletstvom? O enem in drugem nam govori današnje berilo iz knjige preroka Jeremija.
Ljudje moramo drug drugemu zaupati, saj bi bilo sicer življenje nemogoče. Mož zaupa ženi, žena možu, prijatelj prijatelju, vernik duhovniku, učenec učitelju, kupec trgovcu … Vi, ki to berete, zaupate tistemu, ki je to napisal. Jožef je zaupal Mariji, prav tako je zaupala ona njemu. Bog je zaupal svojega Sina človeški materi in njenim ljubečim rokam.
Sina človeški materi in njenim ljubečim rokam.
Je pa to zaupanje omejeno, ker smo ljudje zmotljivi ali celo pokvarjeni ter sposobni zaupanje zlorabiti. V takem primeru postane zaupanje v človeka »prekleto«. Takšno je tudi, če se človek odmika od Boga in namesto njega obožuje človeka. Vsak »kult osebnosti« se prej ali slej izkaže kot zmota, v časih tudi kot nesreča. Samo Gospod je vreden popolnega zaupanja in to nam hoče povedati Jeremija, ko pravi, da je tisti, ki vanj zaupa, blagoslovljen. (po: Beseda da besedo)

Kdo so srečni ubogi danes? To zagotovo niso ne reveži, brezdomci, brezposelni, ljudje, ki si ne morejo privoščiti poleg kosila še večerje. To so tisti, ki se priznavajo za uboge pred Bogom, saj je vse njegovo in ničesar človek ne sme zadržati zase, temveč je treba vse deliti z drugimi.
Ozrimo se okoli sebe! Kateri ljudje so simpatični, sončni, zaželeni? Tisti, ki znajo deliti z drugimi, podarjati, biti solidarni. Z eno besedo: ljubiti.
Kateri pa so antipatični in nihče ne bi z njimi živel? Skopuhi, lakomneži, sebičneži, ljudje, ki se vrtijo samo okoli sebe in svojega jaza. Ubogi v duhu so vedno tisti, ki znajo nadomestiti besedo ‘jaz’ z besedo Bog; tisti, ki uporabljajo bogastvo kot sredstvo za ustvarjanje blaginje in miru za vse. (po: https://revija.ognjisce.si/)

Dragi šolarji, veroučenci!

Pred vami je počitniški teden. Bodo zares zimske počitnice. Naj bodo lepe in vesele in blagoslovljene. Osvežite si telo in dušo.
Bog z vami in vi z Njim!

Naslovljeno na vas.

Sveto leto 2025

Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta
Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

FEBRUARSKA SEJA ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA

Bo ta ponedeljek, 17. 2. Skupaj naj bi iskali najboljše smernice za naše skupno in osebno »romanje« skozi sveto leto s posebnim poudarkom na postni čas, ki je skoraj tu. Vsak član ŽPS naj bi bil vesel zaupanja, ki mu je bilo izkazano s tem, da je bil izbran na to mesto in potrjen od škofa, hkrati pa se zaveda, kako lahko veliko dobrega stori za občestvo.
Vi vsi pa sodelujte s člani ŽPS. Kadar imete kakšno dobro zamisel, predlog, rešitev, ali pa tudi nestrinjanje, povejte članu ŽPS, da zadevo prenese na sejo. Pa z molitvijo podprite delo ŽPS!

VERSKO SREČANJE ZA ODRASLE

Bo naslednji ponedeljek, 24. 2.2025 ob 19.00 uri v župnijskem Domu srečanj na Gomilskem. Tema: rodbina Cukala.
Tema srečanja: rodbina Cukala, zlasti dr. Franc Cukala, mentor in mecen Izidorja Završnika. Voditelj: Miha Drolc.

Z ROKO V ROKI
28. DOBRODELNI KONCERT – PONEDELJEK, 3. 3. 2025, 19.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA – ŽALEC
Na koncertu bodo nastopili: Ansambel Modrijani, Ani Frece Križanič, Darja Gajšek, Ansambel Braneta Klavžarja, Grešna sapica, Folklorna skupina Kobula, Osnovna šola Petrovče, Trobilni kvintet Veseli ventilčki z Glasbene šole Žalec. Vstopnice (15 EUR): župnišče Gomilsko, Tic-Žalec, uro pred koncertom.

MAŠNI NAMENI

NED. – 16.2.
6. nedelja med letom
Julijana, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ano Zakšek –oblet., Mohorjeve
C. ključarji sprejemajo za ogrevanje

PON. – 17.2.
Sedem ustan. servitov
17.00 za +Jožefo Rančigaj in vse njene

TOR. – 18.2.
Janez iz Fiesole, redovnik, slikar
17.00 za +župnika Adolfa Pikla in ostale gomilske duhovnike
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 19.2.
Konrad iz Piacence, spokornik
17.00 za +Antona Zupančiča

ČET. – 20.2.
Jacinta in Frančišek Marto, fatimska vidca
17.00 za +Jožefa Rakuna

PET. – 21.2.
Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Danico Košenina, obl.

SOB. – 22.2.
Sedež apostola Petra
17.00 za +Franca Turnška in sestro Roziko

NED. – 23.2.
7. nedelja med letom
Julijana, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Natašo Kuzner (r. Urankar)

V tem tednu
Seja ŽPS bo ta ponedeljek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Vabljeni vsi člani.

Napoved: naslednji ponedeljek, 24.2. bo Versko srečanje za odrasle.

Dežurni ministranti: v počitnicah boste tisti, ki boste doma, prišli po en dan v tednu.
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Mojca Strožer; II. Melanija Hadolin, Nika Šlander
Urejanje in krašenje cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da so se njih mreže trgale. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala. (Lk 5,4–7)

BESEDA O BESEDI

GREŠNIK SEM, A KLJUB TEMU LAHKO SLEDIM JEZUSU Lk 5,1–11

V odlomku iz Lukovega evangelija Jezus Petra prosi, da bi vstopil v njegov čoln in od tam učil množice. Ko jim je nehal govoriti, ga je povabil, naj vrže mreže in zgodil se je čudežen ulov. – Ko je Peter videl, da so se mreže trgale zaradi velike količine rib, je padel k Jezusovim nogam in rekel: ‘Gospod, pojdi od mene, ker sem grešen človek.’ To je prvi Petrov odločilni korak na poti učenca, Jezusovega učenca, obtožiti sebe: ‘Sem grešnik.’ To pa je tudi prvi korak vsakega izmed nas, če želimo napredovati v duhovnem življenju; če želimo služiti in slediti Jezusu, moramo obtožiti sami sebe: brez tega ne moremo hoditi v krščanskem življenju.
A obstaja tveganje. Vsi namreč vemo, da smo grešniki, vendar pa ni lahko obtožiti samih sebe, da smo konkretno grešniki. Navajeni smo reči ‘sem grešnik’, vendar na isti način kot rečemo ‘sem človek’ ali ‘sem slovenski državljan’. Obtožiti sebe pomeni občutiti lastno bedo: čutiti se bedni, ubogi pred Gospodom. Gre za to, da občutimo sram. In gre za nekaj, kar se ne stori z besedami, ampak s srcem; gre za konkretno izkušnjo, kot takrat, ko Peter reče Jezusu, naj gre od njega, ker je grešen človek. Resnično je čutil, da je grešnik, in potem je čutil, da je rešen. Zveličanje, ki nam ga prinaša Jezus, potrebuje to iskreno priznanje, saj ne gre za neko kozmetično stvar, ki ti malo spremeni obraz z dvema potezama: res je, da spreminja, vendar pa mu je za to, da bi vstopilo, potrebno narediti prostor z iskrenim priznanjem lastnih grehov; na ta način se izkusi Petrovo osuplost.
Današnji evangelij nas sprašuje: Znamo resnično zaupati v Gospodovo besedo? Ali si pustimo vzeti pogum zaradi naših padcev? Poklicani smo bodriti vse, ki se počutijo grešnike in nevredne pred Gospodom, potrte zaradi lastnih napak. Reči jim moramo Jezusove besede: ‘Ne bojte se.’ Očetovo usmiljenje je večje od tvojih grehov! Večje je! Ne bojte se … 
Devica Marija pa naj nam pomaga vedno bolj razumeti, da biti učenci pomeni hoditi po sledeh, ki jih je zapustil Učitelj. To so sledi Božje milosti. (po: E. Mozetič)

5. nedelja med letom

Ob Jezusu je bila velikanska množica ljudi. Bili so zelo lačni Boga in so želeli slišati njegovo besedo. Želel je izkoristiti priložnost, da bi jim razodel, kako deluje Bog in njegovo kraljestvo. Ko jih je nehal učiti, jim je želel na viden način pokazati, kaj pomeni biti poslušen Božji besedi in storiti, kar nam pravi.
Čeprav je bil Simon utrujen od brezplodnega dela, je kljub temu storil, kar mu je naročil Jezus: »Na tvojo besedo bom spustil mreže.« Ni se zaprl v svoje razočaranje nad celonočnim neuspelim lovom rib in v svojo utrujenost. Bolj je zaupal njegovim besedam kot svojemu razumu, ki mu je govoril, da je to početje pri belem dnevu prava neumnost in se bo osramotil pred vso množico.
V celotnem Svetem pismu lahko  prebiramo povabila k zaupanju. Bog vedno znova pravi, naj skočimo, ker nas bo ujel. Pogosto reče samo: “Skoči.” Želi, da mu povsem zaupamo; kolikor bolj mu zaupamo, toliko lažje se prebijamo skozi življenje.
Ta dogodek nam pove tudi pomembno resnico o tem, kako Bog deluje v vsakem in po vsakem od nas v svojo slavo. Od nas pričakuje večje stvari, kot jih lahko storimo sami. Ko sodelujemo z njim pri tem, kar želi narediti, bomo dosegli veliko več, kot bi lahko storili sami.
Bog za svoje apostole izbira običajne ljudi in uporablja običajne okoliščine našega vsakdanjega življenja in dela, da bi druge pritegnil v svoje kraljestvo. Tudi nam daje enako naročilo, kot ga je dal Simonu: “loviti ljudi” za Božje kraljestvo. To bomo lahko uresničili, če bomo dopustili, da njegova luč sveti v nas in po nas.
Bog Oče želi, da drugi v nas vidijo Kristusovo luč v načinu, kako živimo, govorimo drugim, se pogovarjamo z drugimi, se odzivamo na različne situacije, delamo doma ali v službi. 

Sveto pismo o upanju

Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. (Jer 29,11) 

Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja. (Rim 15,13) 

Naslovljeno na vas.

Odpustki v svetem letu 2025

Papež Frančišek v buli o napovedi rednega svetega leta 2025 v sedanjih zgodovinskih razmerah, v katerih »človeštvo, ki je pozabilo drame preteklosti, stoji pred novo in težko preizkušnjo, v kateri se veliko ljudi sooča z brutalnostjo nasilja« vse kristjane poziva, naj postanejo romarji upanja. Že v buli o napovedi izrednega jubilejnega leta usmiljenja 2025 je poudaril, da so odpustki v tem okviru pridobili »poseben pomen« (Misericordiae vultus, 22), saj Božje usmiljenje »postane Očetova prizanesljivost, ki po Cerkvi, Kristusovi nevesti, doseže grešnika, ki mu je bilo odpuščeno in ga osvobodi vseh posledic greha« (prav tam). Podobno tudi danes sveti oče pojasnjuje, da nam dar odpustkov »omogoči, da odkrijemo, kako brezmejno je Božje usmiljenje. Ni naključje, da je bil v preteklosti izraz ‘usmiljenje’ zamenljiv z izrazom ‘odpustek’ ravno zaradi tega, ker hoče izraziti polnost Božjega odpuščanja« (Spes non confundit, 23). Odpustek je torej jubilejna milost.

Po papeževi volji želi tudi ob rednem jubilejnem svetem letu 2025 to »sodišče usmiljenja«, katerega naloga je, da odloča o vsem, kar zadeva podeljevanje in uporabo odpustkov, spodbuditi srca vernikov, da bi gojili in negovali pobožno željo po pridobitvi odpustka kot daru milosti, ki je lasten in značilen za vsako sveto leto in določa naslednje predpise, da bi verniki lahko izpolnili pogoje, »po katerih bo uresničevanje svetoletnih odpustkov možno in učinkovito« (Spes non confundit, 23).

Sveto leto 2025

Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta
Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na:
Katoliška cerkev: Jubilej 2025

MAŠNI NAMENI

NED. – 9.2.
5. nedelja med letom
Apolonija, devica, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Binija Stepišnika –oblet.

PON. – 10.2.
Sholastika, devica, redovnica
17.00 za +Jožefa in Frančiško Rožič

TOR. – 11.2.
Lurška Mati Božja,
Svetovni dan bolnikov
17.00 za +Matildo Brinovec (r. d.)
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 12.2.
Feliks, opat
17.00 za +Julijano in Jakoba Korošec

ČET. – 13.2.
Jordan Saški, redovnik
17.00 za +Franca Dolinška

PET. – 14.2.
Valentin (Zdravko), duhovnik, mučenec
17.00 za +Andreja Kunsta

SOB. – 15.2.
Klavdij, redovnik
17.00 za +Milana in Bredo Natek

NED. – 16.2.
6. nedelja med letom
Julijana, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ano Zakšek –oblet.

V tem tednu:
Vaš dar za ogrevanje bodo c. ključarji sprejemali to in prihodnjo nedeljo(9.2. in 16.2) v zakristiji po obeh sv. mašah. Bog vam povrni!

Dežurni ministranti: Jan in Alen Griguljak, ostali dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Anka Trogar II. Barbara Cijan, Tilen Natek
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

In glej, bil je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ in je pričakoval Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil z njim. Razodeto mu je bilo od Svetega Duha, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Maziljenca. Prišel je po navdihnjenju v tempelj. Ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj storili po predpisu postave, ga je tudi on vzel v naročje, zahvalil Boga in rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru; kajti moje oči so videle tvoje zveličanje.« (Lk 2,25–30)

BESEDA O BESEDI

SE ZNAŠ TUDI TI (KOT SIMEON) RAZVSESELITI MESIJA? Lk 2,22–40

Jezusovo darovanje v templju je bilo zagotovo nekaj posebnega: tempeljska duhovščina se niti zavedala ni, da je mednje pod podobo majhnega otroka prišel sam Gospodar templja, ki se je v svoji ponižnosti podredil postavi, ki jo je sam določil. To je bila napoved njegove prihodnje daritve, ki se je dokončno izvršila na križu.
Tudi Marija se zaveda usodnosti tega trenutka. Ne gre zgolj za preprosto odkupitev prvorojenca, ki sicer pripada Gospodu. Odrešenik, večna Beseda, skrita pod podobo deteta, ni zgolj nekdo, ki je sedaj vrnjen k Bogu in odkupljen, ampak je Božji dar za človeštvo. Prišel je, da bi imeli vsi življenje in bi ga imeli v obilju. Božja previdnost je čudovita tudi ob tem dogodku – po notranjem nagibu s strani Svetega Duha starček Simeon dočaka dan, ko je njegovo adventno pričakovanje dokončno izpolnjeno. Podarjena mu je bila milost, da je smel v naročje vzeti otroka, ki ga je po Svetem Duhu prepoznal kot obljubljenega Mesijo, ki ni samo rešitelj Izraela, ampak »luč v razsvetljenje poganom« (Lk 2,30).
V evangeliju pa v ospredje stopa tudi Simeonova napoved Mariji: dete bo postalo znamenje, ki se mu bo nasprotovalo, mnogi se bodo spotikali vanj, a tudi materino dušo bo presunil meč. A ne brez razloga, ampak da se razodenejo misli mnogih src. Že ta napoved je delovala kot meč, ki je prebodel Marijino srce. Vse do začetka Jezusovega javnega delovanja se ni vedelo, kakšen bo odnos do Mesije. Bodo ljudje v njem prepoznali Odrešenika? Ko je Jezus nastopil, je tudi resnica prihajala na dan – do tedaj prikrite misli v mnogih srcih so postajale javne. Mnoga srca so se ogrela zanj, a so bila nestanovitna. Še več pa je bilo takšnih, ki so ga zavrgli in poteptali.
Mir, ki ga daje svet, je samo navidezno zatišje – ko pa se razodene preroška beseda, dana od samega Boga, pa se pokaže resnično stanje človeka. Tedaj se mora odločiti, ali želi sprejeti odrešenje ali ne. To je izziv tudi za vsakogar izmed nas. (povzeto po: https://blagovest.si/duhovnost)

Jezusovo darovanje – svečnica

V spomin na rešitev Izraelcev iz Egipta so morali vsakega prvorojenca darovati Bogu in ga odkupiti z darom. Vsaka judovska mati je morala 40 dni po rojstvu dečka iti v tempelj. Bogati so darovali eno ovco, revni pa dve grlici. Mater so razglasili za čisto. To je bil praznik očiščevanja.
Marija ni potrebovala očiščevanja, bila je najčistejša Devica, brez madeža. Marija ni bila dolžna svojega Božjega otroka odkupiti. Edinorojeni Božji Sin ji je bil povsem pokoren. 40. dan je z Jožefom opravila dolgo pot iz Nazareta v Jeruzalem. Marija je nosila Božjega otroka, Jožef pa dve grlici. Tako sta hitela v Jeruzalem, enaka revnim ljudem. Ko sta prišla v tempelj, sta darovala. In starec Simeon je vesel vzkliknil: »Zdaj odpuščaš svojega služabnika, o Gospod, po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev« (Lk 2,29). In Ana je hvalila Boga.
Pred mnogimi leti je tudi tvoja mati šla s teboj v Božjo hišo, da bi se Bogu zahvalila, da si srečno ugledal luč sveta in da je kot Evina hči srečno prestala bolečine materinstva, da te daruje Bogu, od katerega te je sprejela in pokrižala, da bi te vzgajala za Boga, za nebesa.
Sem še vedno Bogu všečen dar? Ah, luč vere je postala šibka, oblačilo nedolžnosti je tolikokrat omadeževano. Če bi me Bog takoj po prvem obisku cerkve vzel kot žrtev, bi bil angel, če bi me pa danes – kaj je nastalo iz mene?
O Marija, kako sem srečen, da imam še tebe za mater, ki si zavetnica grešnikov. Tvojemu vzoru hočem slediti: kot katoliški kristjan zvesto izpolnjevati vse običaje, zato da bo luč ljube vere svetlo zasijala, bom pogosteje in vredno prejel sv. zakramente, opravil pokoro in obhajilo s čistim srcem, da operem svatovsko oblačilo milosti. (po: Anton M. Slomšek)

O Jezusu je sveti mož Simeon napovedal, da bo luč v razsvetljenje vseh narodov. Jezus sam pa je o sebi povedal: »Jaz sem luč sveta; kdor hodi za menoj ne bo hodil v temi, ampak bo imel luč življenja.«
Rekel pa je tudi: »Vi ste luč sveta.« In kako svetimo?

Naslovljeno na vas.

Na Nedeljo Božje besede, 26. januarja 2025,  je škof Maksimilijan v celjski stolnici med sveto mašo ob 10h v službo bralca (lektorat) postavil bogoslovca 3. letnika Filipa Bezovnika (Župnija Mozirje) in Marka Antona Ramšaka (Župnija Prebold), kandidata za stalni diakonat g. Antona Horvata (Župnija Šentjur) in g. Branka Svetičiča (Družina Boga Očeta) ter kandidate iz nekaterih župnij: Dragica Cverle (Nadžupnija Laško), Marko Dečman (Župnija Šmarje pri Jelšah), Andreja Dermol (Župnija Šoštanj), Jernej Godnik (Župnija Celje – sv. Danijel), Klemen Klemen (Župnija Šoštanj in Celje – sv. Danijel), Milan Pečnik (Župnija Ljubno ob Savinji), Karlina Praprotnik (Župnija Celje – sv. Danijel), Aleksandra Šmajgl (Župnija Zdole), Vesna Turnšek (Župnija Videm-Krško) in Cvetka Žlof (Župnija Velenje).
V službo mašnega pomočnika (akolitat) je postavil Mateja Pirnata iz Škofijske Karitas Celje.
Trije kandidati pa so bili v službo bralca postavljeni v Rimu v baziliki sv. Petra med sveto mašo, ki jo je na ta dan daroval sveti oče papež Frančišek: Darja Ferenčak (Župnija Brežice), Petra Kolšek (Nadžupnija Laško) in Bernardka Radej (Župnija Celje – sv. Danijel).

Škofove besede, ki veljajo za vse bogoslužne bralce
Najprej položim na srce vam, (dragi kandidati), dragi bralci, da bi se k tej besedi tudi vi vedno znova vračali. Da ne bi osvojila samo vašega razuma, vaših misli in vaših ust, ampak predvsem vaše srce, da bi se vas dotaknila. Ko beremo Božjo besedo, nam ta najprej odpira oči, da lahko v njej spoznavamo svoje življenje in svoje mesto, ki ga imamo pred Bogom – da smo njegovi ljubljeni in njegovi izvoljeni.

Sveto leto 2025

Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.
Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta
Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

Januar—mesec verskega tiska: plačevanje naročil, naročanje na novo.

MAŠNI NAMENI

NED. – 2.2.
Jezusovo darovanje – Svečnica
Simeon in Ana, preroka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka –oblet.
Družinska sv. maša – zlasti 1. r.

PON. – 3.2.
Blaž, škof, mučenec
17.00 za +Ido Lazar –oblet.
Blagoslov sv. Blaža

TOR. – 4.2.
Oskar (Ansgar), škof
17.00 za Sonjo Mandelc
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE. – 5.2.
Agata, dev., mučenka
9.30 rekolekcija dekanijskih duhovnikov
17.00 za +Jakoba in Ivano Drev

ČET. – 6.2. prvi četrtek
Pavel Miki, duhovnik, in drugi japon. mučenci
17.00 za vse +Boldinove
Molitev za duhovne poklice

PET. – 7.2. prvi petek
Rihard, kralj
17.00 za +Miro –oblet., oba Antona Turk
Litanije Jezusovega srca

SOB. – 8.2. sob. po 1.p
Jožefina Bakhita, sužnja
17.00 za +Angelo Vesolak -30. dan
Litanije Matere Božje

NED. – 9.2.
5. nedelja med letom
Apolonija, devica, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Binija Stepišnika –oblet.

V tem tednu:
Je prvi četrtek, prvi petek in prva sobota – iskreno vabljeni k bogoslužju in zakramentom.

Vaš dar za ogrevanje bodo c. ključarji sprejemali prihodnji nedelji (9.2. in 16.2) v zakristiji po obeh sv. mašah. Bog vam povrni!

Urejanje Doma srečanj: v torek od 15.30 ure dalje. Če le morete, pomagajte.

Dežurni ministranti: Tjaž Basle, …………………………., ostali dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Mija Štrajhar, Jure Vasle II. Saša Pikl, Marija Rančigaj
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko II.