Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovali so se mu. On pa je vse odslôvil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. Prijel jo je za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar pomeni: Deklica, rečem ti, vstani! Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let.  (Mr 5,39–42)

BESEDA O BESEDI

VERA IN DOTIK Mr 5,21–43

Dogodek obuditve deklice, ki ga danes pred nas postavlja evangelist Marko, je izjemno prefinjeno opisan, kajti izjemne stvari, ki presegajo človeka, so opisane z izjemno preprostimi vsakdanjimi besedami, tako da bolj spregovorijo dejanja ko pa same besede.
Zdaj pa se bom skušal postaviti v vlogo očeta ali matere, ki sta imela ali pa imata sedajle »umirajočega« sinka ali hčerkico in poslušata to evangeljsko pripoved. Kaj si ob tem mislita? »In midva? In vsi tisti, ki ob postelji svojega otroka niso slišali izgovoriti Talíta kum – otrok, vstani!? Ali je torej evangelij ‘veselo oznanilo’ le za redke srečneže?«
Vprašanje je resno, kakor je resna bolečina in tesnoba, iz katere izhaja, in kdor oznanja evangelij, jo mora spoštovati in se potopiti v to bolečino. Včasih je tudi Jezus, preden je storil čudež (ali pa morda še prej, kot se je zgodil čudež), jokal z žalostnimi. Bog trpi z nami, ne omeji se na to, da bi nas le od daleč opazoval, ko trpimo.
Pravi ključ, da bi odgovorili na zastavljeno vprašanje, edina beseda, ki lahko vsaj malo osvetli temo bolečine, je »vera«. Ko Jezus priporoča ljudem, naj se obrnejo nanj v veri, ne misli le na vero v moč, da lahko stori čudež, za katerega prosijo, ampak na vero vanj. Vera – pa naj se pričakovani čudež zgodi ali ne – da ne bomo nikoli razočarani nad bistvenim.
Največji čudež je verovati »v« njega. Potem vse postane mogoče. Izkušnja številnih ljudi dokazuje, da se tudi takrat, ko se ne zgodi pričakovani čudež, zaradi vere lahko zgodi nekaj, kar daje življenju nov smisel.
Posebno mesto v današnjem evangeliju ima tudi dotik. Človeški dotik, če je iz prave ljubezni, povzroči boljše počutje in zdravi razbolelo dušo, Božji dotik pa ozdravlja celotnega človeka. Zato se Jezus dotakne deklice. Zato se žena dotakne Jezusa. Kjer je zaupanje, ljubezen, vera, tam dotik gradi, zdravi, razveseljuje. Je eden najbolj genialnih Božjih izumov. (po: E. Mozetič)

13. nedelja med letom

Evangelist Marko nam danes slika Jezusa kot vir življenja, kot njega, ki povrne življenje tistemu, ki mu popolnoma zaupa. Oba protagonista iz odlomka, torej dekličin oče in bolna žena, nista Jezusova učenca, pa vendar sta bila uslišana zaradi svoje vere. Imata vero v tega človeka. Iz tega razumemo, da so na Gospodovo pot sprejeti vsi. . Za dostop do njegovega srca, Jezusovega srca, je samo en pripomoček, da se čuti pomoči potrebnega in da mu zaupa. Vprašam vas: Vsak od vas čuti potrebo po ozdravljenju nečesa, kakšnega greha, kakšnega problema? In če to čuti, ima vero v Jezusa? Dva pripomočka sta za to ozdravljenje, za dostop do njegovega srca: čutiti potrebo po ozdravljenju in zaupati vanj. Jezus je odkril te osebe med množico in jih potegnil iz anonimnosti, jih je osvobodil strahu pred življenjem in da bi si upali. To stori s pogledom ter z besedo, ki jih postavi ponovno na pot po tolikem trpljenju in ponižanju. Tudi mi smo poklicani naučiti se in posnemati te besede, ki osvobajajo in te poglede, ki povrnejo tistemu, ki ga nima, veselje do življenja.
V današnjem evangeljskem odlomku se tako prepletata tematiki vere in novega življenja, ki ga je Jezus prišel ponuditi vsem. Ko je vstopil v hišo, kjer je bila mrtva deklica, je ven izgnal vse, ki so se vznemirjali in žalovali (prim. Mr 5,40) in rekel: »Otrok ni umrl, ampak spi« (Mr 5,39). Jezus je Gospod in pred njim je telesna smrt kot spanec, zato ni vzroka za obup. Da, tiste se moramo bati! Ko čutimo, da imamo otrdelo srce, srce, ki je otrdelo. Ko čutimo, da imamo trdo srce. Tega se moramo bati. To je smrt srca. Vendar pa tudi greh ni za Jezusa zadnja beseda, saj je prinesel brezmejno Očetovo usmiljenje. Četudi smo padli globoko, nas doseže njegov nežni, a močni glas: »Rečem ti: vstani!« Lepo je slišati to Jezusovo besedo, namenjeno vsakemu od nas: »Rečem ti: vstani. Pojdi. Vstani, pogum. Vstani.« In Jezus je dekletu povrnil življenje in je povrnil življenje ozdravljeni ženi, obema torej vero in življenje. (papež Frančišek)

Čestitke srebrnomašniku.
Včeraj, na Praznik sv. Petra in Pavla, je obhajal svoj srebrni mašniški jubilej g. Vlado Bizjak, ki je eno leto živel in deloval tudi v naši župniji.
Praznovanje tega pomenljivega jubileja je danes v žalski župnijski cerkvi.
Gomilski župljani slavljencu čestitamo in voščimo obilo Božjega blagoslova!

Naslovljeno na vas

Nekaj napovedi za poletne mesece
Na junijski seji ŽPS je bilo sklenjeno:
– župnijsko romanje bo 10. 8. 2024, kam še ni odločeno, predloge kam bi romali še zbiramo, če imate kakšen predlog sporočite
– župnijski dan bo 25 8. 2024, na predvečer tega praznovanja je predvideno tudi slavljenje s skupino Svetnik

K utripu počitniškega časa bo prispeval tudi počitniški oratorij z naslovom Blagor zvestim, ki bo potekal med 15. in 21. julijem.

ODPOČIJTE SE

Pojdite na samoten kraj in se nekoliko odpočijte!
Učenci začutijo: Jezus nam hoče dobro. Ve, kaj zdaj potrebujemo.
Ve, kaj vse smo naredili, in to ceni,
zdaj pa nas vabi, da se malo odpočijemo.
To vabilo velja tudi nam: odpočijte se, sprostite se.
To pravi Jezus vsakomur od nas.
Tvoje telo je darilo Boga. Privošči mu malo oddiha.
Vzemi si pa tudi čas za svojo dušo, za svoje srce.
Nekoliko se odpočijte!
Ni ti treba dokazovati, kako pomemben si.
V Božjih očeh si neskončno dragocen. Vzemi si čas, da to odkriješ.
Pri hrupu in prezaposlenosti ti to ne bo uspelo.
Za to so potrebni časi miru, popolne tišine.
Nekoliko se odpočijte!
Odpri svoje oči in svoje srce za male reči okoli sebe:
za smeh otroka, za lepo cvetlico, za ptičje petje, za sončni zahod,
za ljudi, med katerimi se dobro počutiš,
in za vse, kar ti je dan za dnem podarjeno. (Barbel Schumacher)

Naša domovina ima tako čudovite planine, tako lepe stopnice do Boga.
Če je le mogoče, se radi vzpenjajte po njih.
Vem, da boste z njih prihajali bogatejši in srečnejši. (Franc Bole)

MAŠNI NAMENI

NED. – 30.6.
13. ned. med letom
Prvi mučenci rimske Cerkve
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Pavlo Polak (v Grajski vasi)
Procesija sv. Rešnjega telesa

PON. – 1.7.
Estera, svetopis. žena
19.00 za +Antona –oblet. in Ano Laznik

TOR. – 2.7.
Evgenija, redovnica
19.00 za +Marijo Orožim in vse Mlinarjeve
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 3.7.
Tomaž, apostol
19.00 za +starše Ducman, Vido Krajnc in Darkota

ČET. – 4.7. prvi četrtek
Urh (Uroš), škof
17.00 za +Franca Doliška, Frančiško Šram molitev za duhovne poklice (v Šentrupertu)

PET. – 5.7. prvi petek
Ciril in Metod, slov. apostola, sozavet. Ev.
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
Litanije Jezusovega srca

SOB. – 6.7. prva sob.
Marija Goretti, devica, mučenka
19.00 za +Ivana Tekavca—oblet. , sorod.
Litanije Matere Božje

NED. – 7.7.
14. ned. med letom
B. služab. Anton Vovk
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana Štuseja (v Šentrupertu)

V tem tednu: stopamo v drugo polovico leta in novi mesec z prvim četrtkom, s prvim petkom in s prvo soboto. Vabljeni k zakramentom.

Dežurni ministranti: Hana Rančigaj, Kristina Štrajhar, drugi dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Anka Trogar; II. V Šentrupertu: Ana Remic, Anže Rožič
Urejanje in krašenje cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli:»Učitelj, ti ni mar, da se potapljamo?« In vstal je, zaprétil vetru in rekel morju: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« (Mr 4,37–39)

BESEDA O BESEDI

ALI ŠE NIMATE VERE? Mr 4,35–41

Današnji evangeljski odlomek se zdi prava provokacija. Učenci se mučijo, da bi vihar ne potopil čolna, Jezus pa spi. Še več, ko ga vseeno prebudijo, jim očita, da so strahopetni in brez vere. Kaj hoče reči s tem? Naj tudi oni počivajo in verjamejo, da se bo vse samo naredilo? Mar ne pravi celo pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Za kaj pravzaprav gre? Kaj naj bi pomenilo to Jezusovo spanje in v čem je zgrešeno delovanje apostolov?
Če pogledamo še enkrat v čoln, bomo videli, kako si apostoli predstavljajo, da je vse v njihovih rokah. Tako so zaposleni s svojimi strahovi, da pozabijo celo na to, da je na krovu z njimi Bog sam. Jezusov očitek, ali še vedno nimate vere, je v prvi vrsti opomin, naj ne pozabijo na Božje načrte in Božjo bližino.
Drugi opomin, ki ga daje Jezus učencem, je povezan z reševanjem težav. Ne smemo pozabiti, da brez njega ne moremo storiti ničesar. Bog je, ki vse rešuje, na nas je, da si prizadevamo in zaupamo.
In še tretji poduk: Občestvo! Tudi Jezus je del posadke, zakaj so v strahu pozabili, da bi ga tako pritegnili k iskanju rešitve. Kakor Peter so tudi drugi apostoli še vedno zaverovani v svoje moči, občestvo jih ne prepriča. Ko Jezus stopi v življenje apostolov, se vse spremeni. Nam je to danes opomin in vabilo:
– Vera je v tem, da vse svoje načrte uravnavamo ob njem.
– Vera je v tem, da tudi težave rešujemo z njim, ki naše stiske pozna in nam želi pomagati.
– Vera je v občestvu. Kjer se dva ali trije združijo v molitvi, tam je Bog med njimi.
Jezusov očitek: »Kaj še nimate vere?« pomeni izziv k globljemu dojemanju sveta in stvari. Ne k dodatnemu brezglavemu hitenju, niti k lenarjenju, ampak k premisleku, kje je v našem življenju Bog in kje so bližnji. (po: E. Mozetič)

12. nedelja med letom

Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da se potapljamo?« (Mr 4,38)

Podoba viharja, o kateri spregovori evangelij, nam ni tuja, vemo, kako je, če valovi pljuskajo v čoln, če veter lomi drevje in razkriva strehe. Kdo ne pozna ure, dneva, ko človeka kot oklep stiska tesnoba, da boli duša, kdo še nikoli ni bil viharjev notranjih igrača (Prešeren). Je kdo, ki še nikoli ni občutil strahu in morečega vprašanja, kaj bo z menoj!?
Strah človeka kar hromi. Kar sam od sebe se pojavi klic v tisto smer, od koder je še edina možnost za rešitev, k Bogu (mar ni pomenljivo, kako v trenutku tesnobe kliče Boga tisti, ki sicer nanj pozablja), kot zakliče psalmist: Zbudi se, Gospod, zakaj spiš, prebudi se, ne zavrni nas za vedno. Prava podoba vsega tega je današnji evangelij: viharjev vajeni ribiči v strahu vpijejo, Gospod pa na krmi spi.
Prilika o viharnem morju, ki je v Svetem pismu simbol sil teme, zla, tesnobe, je kot osebna pripoved slehernega človeka in kot zgovorna pripoved naših skupnosti, Cerkve, naroda: na poti smo, peljemo se na drugo stran, izpostavljeni smo preizkušnjam, ki nam nemalokrat jemljejo pogum, ob katerih se nam zdi, da se potapljamo, ne vidimo izhoda in rešitve.
Bog nam daje vedeti, da vendar ne spi, ve za nas, za naše strahove, pomirja – Jobu da vedeti, da je nesporen gospodar, ki ima pregled nad vsem: kdo je zaprl morje z vrati, do sem pojdeš in ne dalje, tu se zlomi kljubovanje tvojih valov. (p. M. Benedik)

Ko se je Jezus prebudil, je ukazal morju: »Utihni! Molči!« Veter je ponehal in nastala je globoka tišina. Potem pa jim je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?«
V čem je torej bilo pomanjkanje vere pri apostolih? Ne toliko v tem, da niso verovali v Jezusovo moč, kot v dejstvu, da so dvomili o njegovi ljubezni. Spraševali so se, ali Jezus zares skrbi zanje, za njihovo življenje in varnost: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« Vsi vemo, kako strašen je očitek ljubljenemu človeku: »Zame ti sploh ni mar!« In kakšno hudo krivdo mu s tem naprtimo. S tem smo ustvarili razdaljo, izkopali prepad nezaupanja med seboj in drugim. (po. R. Cantalamessa)

Naslovljeno na vas

Poročila sta se
V soboto,15. junija sta v podružnični cerkvi sv. Ruperta sklenila zakonsko zvezo in prejela zakrament sv. zakona ženin Urban Remic in nevesta Ana Šram. Novoporočencema čestitamo in voščimo obilo Božjega blagoslova na novi življenjski poti.

Napovednik: procesije sv. Rešnjega telesa bodo:
V nedeljo, 23. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Šmatevžu.
V nedeljo, 30. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Grajski vasi.

Vse tiste, ki pripravljate kapelice, prosimo to tudi za letos.
Kadar bo procesija pri kateri podružnični cerkvi, na Gomilskem ne bo sv. maše ob 10.00 uri.

Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo!

POČITNICE SO TUKAJ

Veroučnim počitnicam so se pridružile tudi šolske. Naj dosežejo svoj namen. Ta pa je: da se razvedrite, da se telesno in duhovno osvežite in okrepite, se obogatite z novimi srečanji in doživetji, da se izognete lenarjenju in zapravjanju dragocenega časa. Tudi počitniška ura izgubljena ne vrne se nobena! Lepa priložnost za prijetne in koristne počitniške dni bo tudi župnijski oratorij, ki bo pri nas od 15. do 21. julija. Naj bodo letošnje počitnice vsem lepe, srečne in blagoslovljene. Zlasti krščansko doživete nedelje!

»Vsak kristjan ima dve domovini. Obe sta dragocen Božji dar. Obe ceni in ju ima rad, zanju naj bi dal celo svoje življenje, če bi bilo to potrebno.
Ena domovina je Cerkev, katere del postane z zakramentom svetega krsta.
In še druga domovina! Draga in sveta! Že v materinem telesu smo njeni otroci. Hrepenenja naših dedov so se uresničila, da v dar nismo prejeli samo svoje domovine, ampak tudi svojo državo. Te dni bomo še posebej mislili nanjo. Se zanjo zahvaljevali in prosili za blagoslov.

MAŠNI NAMENI

NED. – 23.6.
12. ned. med letom
Edeltruda, opatinja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca Maka –oblet. in Antona Marijo Basle (v Šmatevžu)
Procesija sv. Rešnjega telesa

PON. – 24.6.
Rojstvo Janeza Krstn.
19.00 za + Magdo –oblet. in Ivana Mahor
Ves teden vrtnice

TOR. – 25.6. d. p.
Doroteja, mati, mistik
Dan državnosti
19.00 za +Viljema -oblet. in Pavlo Natek
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 26.6.
Ciril Aleksandrijski, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Greto (r. d.) in Stankota Lazar in starše

ČET. – 27.6.
Ema Krška, kneginja
19.00 za +Milana Košenina

PET. – 28.6.
Irenej Lyonski, škof, mučenec
19.00 za +Sandro Kolar in Jankota Pelicha

SOB. – 29.6.
Peter in Pavel, apostola
19.00 za vse +Brežnove in Travnarjeve in Stanko Gajšek

NED. – 30.6.
13. ned. med letom
Prvi mučenci rimske Cerkve
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Pavlo Polak (v Grajski vasi)
Procesija sv. Rešnjega telesa

V tem tednu: ves teden vrtnice

Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik, drugi tudi dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Jure Vasle; II. V Grajski vasi Melanija Hadolin, Aljaž Lončar
Urejanje in krašenje cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

In govóril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo? Takšno je kot gorčíčno zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.« (Mr 4,30–32)

BESEDA O BESEDI

BOŽJE KRALJESTVO KLIJE IN RASTE Mr 4,26–34

Prva prilika o človeku, ki vrže seme v zemljo, se zdi, da govori o nepredvidljivosti in Božji logiki Božjega kraljestva. Človek nima oblasti nad rastjo in njenimi zakonitostmi. Bog je postavil merila, po katerih stvari tečejo v svojo smer.
Druga prilika o gorčičnem zrnu, pa mi govori o neverjetnih razsežnostih, v katere se zrno razvija. In mogoče spregovori še o cilju rasti božjega kraljestva: da zavaruje ptice in jim daje prostor. Po človeških merilih se neverjetno drobno seme spremeni v ogromno drevo.
Božje kraljestvo verjetno ni mišljeno v prvi vrsti za naravo, iz katere so primere vzete, ampak za naju, ki to poslušava – zate in zame. Božje kraljestvo naj bi se razmahnilo najprej v nas samih in od tu naj bi prehajalo na druge. Kako?
S prav takšno nepredvidljivostjo, s kakršno raste bilka iz zrna in v podobno norih dimenzijah. Ob tem pa se pri ljudeh zelo pogosto srečam z neverjetnim odporom. Ne vem ravno, zakaj? Ko spodbujam k rasti, največkrat doživim odpor bližnjega. Ko o nekom govorimo, pogosto sogovornik reče, da iz onega, o katerem teče beseda tako ali tako ne bo nič.
In kje je vera v Božje kraljestvo, ki klije in raste, da sami ne vemo kako? Zakaj ne prosimo, naj Bog ustvarja Božje kraljestvo, naj daje rast in prebuja hrepenenja. Zakaj mi sami zatremo vsa hrepenenja s tem, da vase in v drugega ne verjamemo?
Ob priliki se sprašujem: Kako da človek ne vidi čudovitih možnosti, ki so še pred njim? Mar ni bolj žalostno, če moram reči, da sem na cilju in ničesar več ne morem? Ali ni lepše, da si lahko o sebi predstavljam, da lahko ustvarim še veliko. Ne nazadnje, kako pa naj vem, da je z mojo rastjo že konec. Če sem dosegel podobo zrelega klasa, še ne pomeni, da je z menoj konec. Zagotovo sem poklican, da padem v zemljo, in dam ponovno življenje tolikim zrnom, da zorimo v ljubezni, v potrpežljivosti, v modrosti, globini, veri. (po: E. Mozetič)

11. nedelja med letom – sklep veroučnega leta

Tisti čas je Jezus rekel množicam:
»Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo.
Spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako.
Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu.  (Mr 4,26–27)

Jezus nam danes sporoča, da naša duhovna rast ni odvisna od nas, ampak od Božje besede, ki je bila vsajena v naša srca. Božja beseda lahko reši naša življenja. Prevečkrat nas skrbi naše osebno napredovanje in se primerjamo z drugimi. Obnašamo se, kakor, da je vse odvisno od nas, od naše dobre volje in od naših prizadevanj. Obnašamo se, kakor kmet, ki bi hotel, da pšenica raste hitreje in bi jo zato vlekel navzgor. Zelo se motimo. Gospod pa nas vabi v zaupljivo prepustitev moči semena. To lahko storimo le v veri in ponižnosti. Najprej je pomembno, da sprejmemo seme Njegove besede, ki ima samo po sebi moč, da v nas obrodi sadove ljubečega, podarjenega življenja. Njegova Beseda v nas raste in še sami ne vemo kako. Potem ko je seme vrženo, ga zemlja takoj pokrije, tako, da ga težko najdemo. V semenu se skriva izredna življenjska moč, le pri miru ga moramo pustiti. Seme spontano raste.
Kakor na vseh področjih tudi v duhovnem življenju hočemo čim prej videti sadove. V resnici pa se je treba nasloniti na Gospoda in mu potrpežljivo zaupati, kajti on daje rast in prave sadove. Mi nimamo pravega merila za merjenje rasti, niti svoje, niti drugih. Od nas Bog pričakuje le vero, zaupanje in potrpežljivost. Ponižnost je prav v tem, da nas ne skrbi več zase in za svojo rast, ampak se veselimo, da Bog daje rast ob svojem času nam in bližnjim. (E. Mozetič)

Zahvala

Hvala Bogu za letošnjo veroučno setev. Hvala za osvojeno znanje, še bolj pa obogatitve srca in duha. Hvala za vsa lepa doživetja. Hvala za prijateljstvo in prijaznost, pa tudi za tolažbo in pogum v preizkušnjah.

Hvala tudi veroučiteljema gospe Mariji in gospodu Simonu. Bog jima obilo povrni, še zlasti vse, kar je bilo storjeno za Božji lon.

Veroučenci pa bodo najbolj pokazali svojo hvaležnost, če se bodo držali Jezusovega nauka, ki ga veroučna šola posreduje.

Naslovljeno na vas

Napovednik: procesije sv. Rešnjega telesa bodo:
V nedeljo, 23. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Šmatevžu.
V nedeljo, 30. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Grajski vasi.

Vse tiste, ki pripravljate kapelice, prosimo to tudi za letos.
Kadar bo procesija pri kateri podružnični cerkvi, na Gomilskem ne bo sv. maše ob 10.00 uri.
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo!

VEROČNE POČITNICE SO TUKAJ

Šolsko leto se počasi izteka in pred nami so še zadnji izzivi šolskih preverjanj. Naj bo Jezus s svojim blagoslovom tisti, ki nas varno pripelje do počitniških dni. S končanim veroučnim letom pa naj naša dejavna vera nikakor ne odide na počitnice. Naj bodo načrtovane tako, da naše proste dni obogatijo tudi versko obarvane vsebine. Skavtski tabor, počitniške duhovne vaje, romarski potepi in vsekakor tudi poletni oratoriji so priložnost, da si popestriš poletne dni. Ne pozabi preveriti ponudbe, ki je resnično bogata in ti ponuja, da ohraniš stik tako s sošolci in prijatelji kot z Jezusom in Marijo.

Sicer pa sta stalnici: vsakdanja molitev – resnično oseben pogovor z Bogom in nedeljska sv. maša – srečanje z Bogom in ljudmi.

V počitnicah še bolj aktualno

Veseli se svojih prijateljev! Ko razmišljaš o tem, kdo so tvoji prijatelji in prijateljice, imaš gotovo pred očmi kar nekaj ljudi. Toda tudi prijateljstvo je treba gojiti! Poznam veliko ljudi, ki tarnajo, da so osamljeni in da jih niče ne pokliče. Pogosto pa je resnica v tem, da ti ljudje sami od sebe ne bi nikogar poklicali. Seveda sem vesel, če me prijatelj/-ica pokliče in mi vošči morda za god ali rojstni dan. Toda ne smem pričakovati, da me bodo vedno klicali drugi. Če se sam od sebe nikoli ne oglasim, potem se jim zazdi, da mi ni veliko do njihovega prijateljstva.
Veseli se prijatelja/-ice, s katerim/-o se lahko tako odkrito pogovarjaš in mu/ji lahko pripoveduješ tudi o svojih slabostih in jezi. Zavedaš se, da te ne bo obsojal/-a. Toda tudi pomiloval/-a te ne bo, da bi po tvoji izpovedi oba pristala v samopomilovanju. Takšen/-na prijatelj/-ica ti ne bo pomagal/-a. (po: A. Grün, Veseli se življenja)

MAŠNI NAMENI

NED. – 16.6.
11. ned. med letom
Beno iz Meissna, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za dva +Antona Šlandra
Sklep veroučnega leta

PON. – 17.6.
Albert, tretjerednik
19.00 za + Ivana Sorčana, njegove starše
Ves teden vrtnice

TOR. – 18.6.
Marko in Marcelijan, mučenca
19.00 Ne bo sv. maše
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 19.6.
Nazarij, koprski škof
19.00 za +Antona Jelena

ČET. – 20.6.
Florentina, devica, opatinja
19.00 za +Albina in Marijo Stepišnik –oblet. (v Šentrupertu)

PET. – 21.6.
Alojzij Gonzaga, redovnik
19.00 za +Albrehtove in Krumpakove

SOB. – 22.6.
Pavlin iz Nole, škof
19.00 za +starše Frančiško— (20.) oblet. in Martina Cirar

NED. – 23.6.
12. ned. med letom
Edeltruda, opatinja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca Maka –oblet. in Antona Marijo Basle (v Šmatevžu)
Procesija sv. Rešnjega telesa

V tem tednu: ves teden vrtnice

Seja ŽPS, zadnja pred poletnim premorom, bo ta ponedeljek ob 20.00 uri v Domu srečanj. Vsi člani lepo vabljeni!

Dežurni ministranti: Anamarija in Timotej Jordan, drugi tudi dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. kdor bo pri jutranji sv. maši; II. V Šmatevžu Mitja Mak, Neža Novak
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.« Odgovóril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.« (Mr 3,32–35)

BESEDA O BESEDI

ZAKRKNJENO STANJE SRCA Mr 3,20–35

»Če pa kdo reče kaj zoper Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne v tem veku ne v prihodnjem,” nam sporoča današnji evangelij.
To zastrašujoče svarilo se nanaša na greh zavračanja Božje milosti, na zavrnitev Božje ponudbe odrešenja – popolno zavrnitev dejanj, neprestanih vabil in svaril Svetega Duha. Volja človeka, ki bi storil ta greh, je tako otrdela, da si ne želi Božjega usmiljenja, in zavrača njegovo dobroto. Greh proti Svetemu Duhu je “neodpustljiv” zato, ker grešnik sam ne dopušča, da bi mu Bog odpustil. Ker pa Bog spoštuje svobodno voljo, ki nam jo je namenil, spoštuje tudi odločitev grešnika, ki vztrajno zavrača njegovo odpuščanje.
Odpuščanje naših grehov, ki je sad Jezusove velikonočne daritve za nas vse, je nezaslužen in zastonjski dar ljubezni. Kot ljubezni in nobenega izraza ljubezni ne moremo zaslužiti ali izsiliti, še manj prisiliti, tako tudi odpuščanja grehov ne. Zato ni tako velikega greha, ki ga Bog ne bi mogel ali hotel odpustiti. A hkrati ni tako majhnega greha, da bi ga Bog mogel odpustil človeku mimo njegove želje in privolitve. Če torej kakšen greh ne more biti odpuščen, ni to zaradi Boga, ampak zaradi grešnika, ki ne želi Bogu odpreti svojega grešnega stanja, da bi s svojo očiščujočo in odrešujočo ljubeznijo mogel vstopiti v njegovo resničnost greha in jo s tem izničiti; njega pa sprejeti nazaj v občestvo kot oče izgubljenega sina.
Greh proti Svetemu Duhu imenujemo pravzaprav prav takšno zakrknjeno stanje človekovega srca, ki zavrača delovanje Svetega Duha v svoji notranjosti. Sveti Duh je namreč Božja ljubezen, ki se ‘pretaka’ med Očetom in Sinom in želi v ta krogotok Božjega življenja vključiti tudi grešnega človeka, ki je z grehom ali povsem prekinil svojo povezavo z njim ali pa jo močno okrnil. Kdor je torej tako zakrknjen, da Bogu niti ne prizna, in se sam postavi na njegovo mesto ali postavi tja kakšno drugo stvar, ta greši proti Svetemu Duhu. Če pa se to stanje spremeni, pa Bog spet lahko vstopi vanj in mu nakloni svojo očiščujočo in odpuščajočo navzočnost. (po: E. Mozetič)

10. nedelja med letom

Današnji evangelij nam govori o nerazumevanju Jezusa v odnosu do njegovih domačih. Bili so zaskrbljeni, saj se je njegovo novo potujoče življenje zdelo kot norost (Evangelist Marko namreč zapiše: »Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben.« Mr 3,21). On je bil dejansko tako zelo na razpolago ljudem, predvsem bolnikom in grešnikom, da ni imel niti časa jesti. Jezus je bil takšen, najprej ljudje, služenje ljudem, poučevanje ljudi, ozdravljanje ljudi. Bil je za ljudi. Ni imel časa niti za jesti.
Njegovi domači so se zato odločili, da ga odvedejo nazaj v Nazaret, domov. Prišli so na kraj, kjer je Jezus pridigal in poslali so, da bi ga poklicali. Rečeno mu je bilo: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te iščejo« (Mr 3,32). Odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega ter dodal: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat in sestra in mati« (Mr 3, 33–34). Jezus je osnoval novo družino, ki pa ne temelji več na naravnih vezeh, temveč na veri vanj, na njegovi ljubezni, ki nas sprejme ter poveže med seboj v Svetem Duhu. Vsi tisti, ki sprejmejo Jezusovo besedo, so Božji otroci in bratje med seboj. Sprejetje Jezusovih besed nas napravlja brate in sestre med sabo, nas napravlja za Jezusovo družino. Obrekovanje drugih uničuje njihov sloves ter nas napravlja za hudičevo družino.
Ta Jezusov odgovor pa ni pomanjkanje spoštovanja do njegove matere in njegovih domačih. Nasprotno, za Marijo je to največje priznanje, saj je ravno ona popolna učenka, ki je bila v vsem pokorna Očetovi volji.
Vsem nam želim, da nam Devica Marija pomaga vedno živeti v občestvu z Jezusom tako, da bomo priznali delo Svetega Duha, ki deluje v njem in v Cerkvi ter prenavlja svet v novo življenje. (po: papež Frančišek)

Iz globočine, o Gospod, kličem k tebi, Gospod, usliši moje klice.
(Ps 130,1)

Danes nas še posebej nagovarja in opogumlja Psalm Iz globočine te kličem. Gre za psalm, za molitev, ki jo katoličani v cerkvah in Židje v sinagogah izrekajo že tisočletja in preko nje lahko pridejo globoko v stik z Bogom. v dobroto Boga, v odpuščanje in izraža svoje zaupanje v Božje usmiljenje in odrešenje. (Bajzek)

Naslovljeno na vas

Napovednik: procesije sv. Rešnjega telesa bodo:
– V nedeljo, 23. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Šmatevžu.
– V nedeljo, 30. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Grajski vasi.
Vse tiste, ki pripravljate kapelice, prosimo to tudi za letos.
Kadar bo procesija pri kateri podružnični cerkvi, na Gomilskem ne bo sv. maše ob 10.00 uri.
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo!

Sklep veroučnega leta bo v ned., 16.6. ob 10.00 uri v cerkvi na Gomilskem

POČITNIŠKI ORATORIJ NA GOMILSKEM
Letos od 15. do 21. julija

To bo že 16. leto zapovrstjo. Zopet bo zanimivo, koristno in prijetno.

V Danielovi knjigi beremo (in tudi na oratoriju bomo spoznali) zgodbo o treh pogumnih in zvestih mladeničih. Hananjá, Mišaél in Azarjá so pod pritiskom ostali zvesti Bogu in njegovim zapovedim, Bog pa jih je zato rešil iz ognjene peči, kamor so bili vrženi za kazen. (Opomba: če vam zgodba ni poznana, jo lahko na kratko obnovite ali preberete iz Svetega pisma: Dan 3,1-30.) V dodatkih Danielovi knjigi najdemo tudi hvalnico, ki je pripisana tem trem mladeničem, ko so bili v peči.
Prijavnice v klasični in elektronski obliki bodo na voljo od 5. junija. Pohitite s prijavami, da si zagotovite svoje mesto na edinstvenem oratorijskem dogajanju!!

Priporočamo ogled razstave —v fotografijah »Moja babi in dedi pri prvem sv. obhajilu«. Ogledati si jo je možno po mašah, tudi ob nedeljah, do konca veroučnega leta, 16. junija v Domu srečanj.

MAŠNI NAMENI

NED. – 9.6.
10. ned. med letom
Primož in Felicijan, mučenca
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožico –oblet. in Ivana Vaš

PON.-10.6.
Bogumil Poljski, škof
19.00 za + Antonijo –oblet. in Antonijo Muhovic
Ves teden vrtnice

TOR. – 11.6.
Barnaba, apostol
19.00 za +Marijo Juhart
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 12.6.
Eskil, mučenec
19.00 za +Antona Kovačiča

ČET. – 13.6.
Anton Padovanjski, redovnik, cerkv. učitelj
19.00 za +Antona Zupančiča – god

PET. – 14.6.
Valerij in Rufin, mučenca
19.00 za +Ferdinanda Orožima in vse Jakovčeve

SOB. – 15.6.
Vid, mučenec
14.00 Poroka Urban Remic-Ana Šram (v Šentrupertu)
19.00 za +Marijo Pirš

NED. – 16.6.
11. ned. med letom
Beno iz Meissna, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za dva +Antona Šlandra
Sklep veroučnega leta

V tem tednu: ves teden vrtnice

Dežurni ministranti: Ela in Iva Juhart, Filip Orožim, Nace Štrajhar, Luka Železnik
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Mojca Strožer; II. Anže Rožič, Nika Šlander
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Jezus je spet šel v shodnico in tam je bil človek, ki je imel suho roko. Prežáli so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tožili. Tedaj je rekel možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!« Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?« Ti pa so molčali. Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je
bila ozdravljena. (Mr 3,1–5)

BESEDA O BESEDI

TEMELJNA ŽIVLJENJSKA USMERJENOST Mr 2,23–3,6

Jezus z današnjim evangelijem v naše razmišljanje prinaša novost. Ne moti ga sobotni počitek. Moti pa ga, da ljudje postajamo sužnji pravil. Jezus preprosto želi, da nismo na zemlji sužnji ničesar. Niti dobrih pravil ne. Prišel je, da bi bili svobodni. Prišel je, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Živeti polno pa ni mogoče, če smo izvajalci pravil. Izvajalec je robot, je mrtev človek. Le če smo v polnosti svobodni, smo sposobni zaznavati svoja doživljanja, resnična hrepenenja, potrebe in želje drugega ipd. Takoj ko pravila prevladujejo, je pravzaprav konec ljubezni. Ljubezni do sebe, do bližnjega in do Boga. Če je npr. doma navada, da eden dela to, drugi ono, pa ne uspemo iti preko tega, pademo v rutino samoumevnosti in pozabimo na hvaležnost, na odgovornost za drugega, na ljubezen. Vse postane izvajanje pravil, odnosa in ljubezni ni.
Današnji evangelij tako gledam v luči Jezusove temeljne življenjske usmerjenosti. Prišel je med nas in razmišljal samo eno: kako ljudem prinesti polno življenje. Želel je videti človeka, mu pomagati, pomagati, da bo osebno rastel in da bo videl drugega. Zato ne razmišlja drugega, kot kako človeka prebuditi v življenje. Ko vidi lačne, jih želi nahraniti, ko vidi bolne, jim želi prinesti zdravje, ko vidi ujete v pravila, zapovedi in prepovedi, jih želi osvoboditi. Logično, bi rekli, a žal se v nekih okoliščinah tako zdrava logika, tako samoumevna dejanja ljubezni lahko obrnejo proti človeku. Tako je bil Jezus označen za upornika in sebičneža, za prevaranta itd. Nagrada za njegovo ljubezen je bila križ.
Če se ob tem evangeliju ustavim, je prav, da se sam vedno sprašujem, kdaj križam Jezusa. Tega ne želim, zato mi je prva in najpomembnejša stvar v mojem življenju: Resnica. Slediti resnici, ki osvobaja, je moje prvo vodilo. Ne pravila in stereotipi, ampak resnica. Drugo je: Izpolniti Božjo voljo. Delati to, kar od mene pričakuje Bog, ne tega, kar mi odgovarja ali se zdi primerno znotraj mojih predstav. Verjamem, da me to osrečuje in izpolnjuje. Tretje vodilo pa je: Ljubiti. Samo ljubezen izpolni človeka. (po: E. Mozetič)

9. nedelja med letom

Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela,
sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga:
ne opravljaj nobenega dela, … 5 Mz 5,13–14)

Zavzemajmo se torej za praznovanje Gospodovega dne! Nedelja je dan vstalega Gospoda, tedenska velika noč in duša vseh dni v tednu. Na ta dan Jezus vedno znova stopa med nas, svoje učence, nam govori svoj “Ne bojte se!” v naše tesnobe in strahove, nam prinaša svoje veselje in svoj mir. Na ta dan, kakor na prve binkošti, v naša srca vedno znova razliva Svetega Duha, ki nas edini more prenoviti in usposobiti za to, da drugim postanemo luč.
Vse to se dogaja pri nedeljski sveti maši. To ni dolgočasen obred, spominjanje nečesa, kar je zdavnaj minilo: to je skrivnostna navzočnost Vstalega, ki se nam pridružuje na poti naših razočaranj in skrbi, nas nagovarja s svojo besedo, razblinja našo temo in se nam vedno znova ob lomljenju kruha razodeva v čudoviti skrivnosti svojega poveličanega obličja. Vsako nedeljo nas vabi, da v njegovo daritev ljubezni, ki jo v Svetem Duhu daruje Očetu, položimo svoje srce, vse svoje življenje in postanemo v skrivnosti svetega obhajila eno z njim, ki nas spreminja vase, da moremo iziti iz ječe svojega individualizma in v ljubezni iti bratom in sestram naproti. – Ne gre le za uro, ko sem pri nedeljski sveti maši, ki je sicer seveda središče nedelje, ampak za vse ure! V nedeljo praznujemo namreč Gospodov dan in ne Gospodovo uro! Če dam Kristusu svoj čas, je to zame pridobljen čas, ker je že od samega začetka blagoslovljen in posvečen z njegovo navzočnostjo. Zato nikar ne pozabi odložiti vsega in praznovati! (po: p. T. Podobnik)

NEDELJA NAJ BO GOSPODOV DAN

“Nedelja je v središču krščanskega življenja. Zato vam neutrudno ponavljam: »Ne bojte se! Odprite vrata Kristusu, na stežaj jih odprite!« V tem smislu danes vabim vse, naj znova odkrijejo nedeljo: Ne bojte se dati svojega časa Kristusu! Da, odprimo svoj čas Kristusu, da ga bo mogel presvetliti in mu dati pravo smer. On pozna skrivnost časa in skrivnost večnosti in nam izroča »svoj dan«, ki je vedno nov dar njegove ljubezni. Vnovično odkritje tega dne je milost, ki jo je treba izprositi, da bi mogli v polnosti uresničevati zahteve, ki izhajajo iz vere, in dati oprijemljiv odgovor na najbolj notranja in resnična hrepenenja, ki jih nosi v sebi vsak človek. Čas, ki ga dajemo Kristusu, ni nikoli izgubljen čas, ampak je pridobljen čas v prid globoko segajočega počlovečenja naših medsebojnih odnosov in našega življenja.” sv. Janez Pavel II.

Naslovljeno na vas

Napovednik: procesije sv. Rešnjega telesa bodo:
– Na praznik Sv. Rešnjega Telesa je bila v cerkvi na Gomilskem.
– V nedeljo, 2. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Šentrupertu.
– V nedeljo, 23. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Šmatevžu.
– V nedeljo, 30. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Grajski vasi.

Vse tiste, ki pripravljate kapelice, prosimo to tudi za letos.

Kadar bo procesija pri kateri podružnični cerkvi, na Gomilskem ne bo sv. maše ob 10.00 uri.

Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo!

Sklep veroučnega leta bo v ned., 16.6. ob 10.00 uri v cerkvi na Gomilskem

VEROUČNO ROMANJE bo to soboto, 8.6. od 9. ure do predvidoma do 16. ure.

POČITNIŠKI ORATORIJ NA GOMILSKEM
Letos od 15. do 21. julija

To bo že 16. leto zapovrstjo. Zopet bo zanimivo, koristno in prijetno.

V Danielovi knjigi beremo (in tudi na oratoriju bomo spoznali) zgodbo o treh pogumnih in zvestih mladeničih. Hananjá, Mišaél in Azarjá so pod pritiskom ostali zvesti Bogu in njegovim zapovedim, Bog pa jih je zato rešil iz ognjene peči, kamor so bili vrženi za kazen. (Opomba: če vam zgodba ni poznana, jo lahko na kratko obnovite ali preberete iz Svetega pisma: Dan 3,1-30). V dodatkih Danielovi knjigi najdemo tudi hvalnico, ki je pripisana tem trem mladeničem, ko so bili v peči.
Prijavnice v klasični in elektronski obliki bodo na voljo od 5. junija. Pohitite s prijavami, da si zagotovite svoje mesto na edinstvenem oratorijskem dogajanju!!

Priporočamo ogled razstave —v fotografijah »Moja babi in dedi pri prvem sv. obhajilu«. Ogledati si jo je možno po mašah, tudi ob nedeljah, do konca veroučnega leta, 16. junija v Domu srečanj.

MAŠNI NAMENI

NED. – 2.6.
9. nedelja med letom
Marcelin in Peter, mučenca
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Frančiško Šram, Franca Dolinška (v Šentrupertu)
Procesija sv Rešnjega telesa

PON.-3.6.
Karel Lwanga in drugi ugandski mučenci
19.00 za + Pavlo Polak (r. d.)
Ves teden vrtnice

TOR. – 4.6.
Kvirin iz Siska, šk., muč.
19.00 za +Gorogrančeve
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 5.6.
Maksim Emonski, škof
7.30 po namenu

ČET. – 6.6. prvi četrtek
Norbert, škof
17.00 za +Cirilo in Antona Plajh (v Šentrupertu)
Molitev za duhovne poklice

PET. – 7.6. prvi petek
Srce Jezusovo
19.00 za +Vladkota Juharta –oblet.
Posvetitev Jezusovemu srcu

SOB. – 8.6. prva sobota
Marijino Brezmadežno srce
19.00 za +Ivana in Štefanijo Rančigaj
Posvetitev M. Brezmadežnemu srcu

NED. – 9.6.
10. ned. med letom
Primož in Felicijan, mučenca
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Jožico –oblet. in Ivana Vaš

V tem tednu: ves teden vrtnice, prvi četrtek, prvi petek, sobota po prvem petku, praznik Srca Jezusovega, praznik Marijinega brezmadežnega srca, romanje veroučencev, …

Dežurni ministranti: Jan in Alen Griguljak
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Matjaž Rožič; II. Saša Pikl, Marko Vasle
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko II