Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdrávil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko hudih duhov, ki pa jim ni dovôlil govoriti, ker so ga poznali. (Mr 1,30–34)

BESEDA O BESEDI

BOG OZDRAVLJA Mr 1,29–39

Evangelij jasno razlikuje med boleznijo in obsedenostjo. Za prvo je potrebno zdravilo, za drugo pa eksorcizem. Jezus skozi ves evangelij počne oboje. Danes se potreba po eksorcizmu nenehno povečuje.
A Jezus v nekem trenutku prekine z ozdravljanjem ljudi in izganjanjem demonov ter reče svojim učencem: “Pojdimo drugam.” Srečati si želi čim več ljudi in jim oznaniti veselo novico. Zakaj? Ker se ljudje brez Boga počutijo kakor Job (prvo berilo), ki v 7. poglavju pravi: “Odmerjeni so mi meseci, polni gorja, dodeljene so mi noči, polne trpljenja. Kadar grem spat, mislim, kdaj bom vstal, kadar vzamem za mero večer, naveličan prehitevam čas do mraka.”
Življenje, ki ga opisuje, je življenje bolnika. In je obenem življenje, kakršnega imamo brez Boga. Toda Bog “ozdravlja potrte v srcu”. Z Bogom ima življenje vse, kar potrebuje v duhovnem smislu: pomen, namen in tolažbo. Bog pa ne ozdravlja le naših potrtih src; ozdravlja tudi naša zaskrbljena in vase zaprta srca. 
Biti kristjan pomeni imeti veliko spodbudo za plahe ljudi. Če je torej Jezus resnično želel pokazati svetu, kako najti srečo, in to je bil njegov namen, potem je naloga nas kristjanov biti taka luč. Hkrati je naša naloga da smo priprošnjiki. Mi bolne lahko približamo Bogu, in to velja tudi za tiste brez Boga. Brez nas ga ne bodo nikoli našli.
Česa se lahko naučimo iz tokratnega evangeljskega odlomka? Naše pozornosti je vredna posebej ugotovitev apostola Simona: »Vsi te iščejo.« Kljub temu se Jezus poslovi od Kafarnauma. Če to prestavimo v današnji čas, potem vidimo, da tudi danes veliko ljudi išče smisel svojemu življenju. Čutijo, da mora biti nekaj več kot to, kar zaznavamo s čuti. Za tem »praznim mestom« slutimo več kot le praznino. In drugo: Kakor je bila molitev temelj Jezusovega življenja, naj bo tudi temelj našega življenja. Če se Jezusu pridružimo v molitvi in strežbi ubogim, vemo, da ga tam srečujemo, ker je tako v molitvi kot dobrih delih osebno navzoč. (po: E. Mozetič)

5. nedelja med letom

Kako prepoznamo delovanje hudobnega duha?

Eden izmed načinov gledanja na dogajanje okoli nas je, da povsod vidimo delovanje hudiča. Eni vidijo delovanje hudiča v vplivu, ki ga imajo nekateri na javno mnenje, ali v pornografski industriji, ki zasužnjuje toliko mladih.
Evangelij jasno ločuje med bolnimi in obsedenci, tudi če so lahko posledice enake. Po eni strani ne smemo takoj v vsem videti hudičevega delovanja, po drugi moramo paziti na trike, ki jih hudič uporablja, zato da se skriva.
Najbolj jasen pokazatelj hudičevega posebnega delovanja je upor do svetega, ko nekdo ne more več moliti in je razburjen, če drugi ob njem molijo. Posebno če je bil prej pobožen in je naenkrat prekinil z vso versko prakso ter začel celo preklinjati. Tak človek se brani pred srečanjem z duhovnikom, se zapre v sobo, se obnaša neracionalno. Ne sprejema blagoslovljene vode, katere posebnost zazna, tudi če mu je bila posredovana na skrivaj.
Drugi pokazatelji obsedenosti so nečloveška moč, ki lomi vse, tudi železne verige. Obsedenec sliši čudne glasove, posebno ob nekaterih urah sredi noči, postane živčen, kriči, preklinja, drugič onemi, lahko postane tudi tako težak, da ga več ljudi ne more dvigniti. Ko obsedenost mine, se ničesar ne spominja.
Če nočemo biti na hudičevi strani, se moramo odločno postaviti na stran Boga, Device Marije, svetnikov, vsega, kar je dobro. Človek se mora zavedati svoje svetosti, svoje vrednosti kot osebe, ustvarjene po Božji podobi. Zato se mora tudi varovati negativnih ideoloških, ekonomskih, političnih in psevdoreligioznih sil, ki ga zastrupljajo.
Potrebna je zdrava pamet, realizem in previdnost pri obrambi proti satanovemu delovanju. Še bolj pa zaupanje v Gospoda in želja biti tesno ob njem. (po: G. Amorth)

Razmislek v pripravi na Svetovni dan bolnikov, ki ga bomo obhajali prihodnjo nedeljo, 11.2., na praznik Lurške Matere Božje

Bolezen je tipična človeška pogojenost, med katero krepko občutimo, da si nismo samozadostni, temveč, da potrebujejo druge. V tem smislu lahko rečemo, čeprav je paradoksno, da bolezen lahko postane milostni trenutek, med katerim smo deležni pozornosti drugih ter smo pozorni do drugih. Kljub temu pa bolezen ostaja preizkušnja, včasih dolga in težka. Ko ozdravljenja ni in ni, ter se podaljšuje trpljenje, nas to lahko potre ter nam vzame pogum. Kako naj se odzovemo na takšen napad zla? Prav gotovo s pravilnim zdravljenjem, saj je zdravstvo v teh desetletjih izredno napredovalo, za kar smo hvaležni. Vendar pa nas Božja Beseda uči, da je odločilna in temeljna drža pri soočanju z boleznijo, drža vere v Boga in njegovo dobroto. Vera v Božjo ljubezen. To je resnični odgovor, ki v korenini premaga Zlo. (Benedikt XVI.)

Naslovljeno na vas

Ob kulturnem (Prešernovem) dnevu

KRŠČANSTVO IN KULTURA
Vera zori skozi stoletja in prek sprejemanja različnih kultur, s katerimi uspe ustvariti življenjsko strukturo, interakcijo človeka s samim seboj, s sosedom, s svetom, z Bogom. To pomeni tudi, da ima vera svoj lastni subjekt, živo in kulturno občestvo, ki ga imenujemo Božje ljudstvo.
Bistveno je, da verujoči brez strahu, z jasnostjo in intelektualno strogostjo kažejo svojo misel. Da podpirajo delovanje tistih, ki delujejo v evropskih institucijah in pri tem upoštevajo krščanski navdih. Da delujejo znotraj svojega konteksta in v splošnem v javnem mnenju, da Evropi ne bo zmanjkalo opore njenega starodavnega krščanskega navdiha. Kakor so po klasičnem besedilu prve krščanske dobe, po Pismu Diognetu, kristjani poklicani, »naj bodo v svetu, kar je duša v telesu«, tako so danes verniki ob načrtu vzpostavitve nove Evrope spodbujeni, naj postanejo globoka duša in vir navdiha za tiste vrednote, ki ji bodo ne glede na legitimne razlike podelile njeno globoko edinost.

Prošnje
Nebeški Oče, v svet si položil kali svoje lepote in nekaterim ljudem dal sposobnosti, da jo odkrivajo in umetniško posredujejo vsej skupnosti. Usliši naše prošnje, ko Te prosimo za umetnike in kulturnike:
• Nebeški Oče, prosimo Te, razlij svojega Svetega Duha na tiste, ki ustvarjajo kulturo in umetnost. Naj jim bo Tvoja bližina vir navdiha in milosti, da Te bodo odkrivali v svojem življenju in s svojimi deli govorili o Tebi.
• V času kulture obupa, nesmisla in ravnodušnosti nam pošlji takih umetnikov, ki bodo gradili zdravo življenje in kazali upanje ter rešitev.
• Naj naši kulturniki s svojim delovanjem ustvarjajo družbeno razpoloženje, ki bo spodbujalo dialog, medsebojno spravo, trdne vrednote in zdravo narodno zavest. 
• Poživljaj in blagoslavljaj vse, ki gledajo, poslušajo in berejo stvaritve naših umetnikov, naj jim pomagajo oblikovati čut za dostojanstvo, jih odpirajo k svobodi in lepoti, ki rešuje.

Nebeški Oče, hvala Ti za vse umetnike, ki sodelujejo s Tvojimi navdihi in bogatijo naše življenje. Naj njihova govorica globoko nagovori srca ljudi in kliče k spreobrnjenju ter osebni rasti; po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

MAŠNI NAMENI

NED – 4.2.
5. nedelja med letom
Oskar, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo –obl. in Alojza Tiselj ter vse njune

PON – 5.2.
Agata, devica, mučenka
17.00 za vse +Ocvirkove

TOR – 6.2.
Pavel Miki, duhov. in drugi japonski mučenci
17.00 za +Marijo Rojnik
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 7.2.
Rihard, kralj
17.00 za +Lončičeve in Skaletove

ČET – 8.2. Prešernov d.
Jožefina Bakhita, sužnja
17.00 za +Miro Turk –oblet.

PET – 9.2.
Apolonija, devica, mučenka
17.00 za +Jožefa in Frančiško Rožič

SOB – 10.2.
Sholastika, dev., redov.
17.00 za +Martina Dolerja

NED – 11.2.
6. nedelja med letom
Lurška Mati Božja
Svetovni dan bolnikov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matildo Brinovec oblet.
Po mašah bodo c. ključarji sprejemali vaše darove za ogrevanje

V tem tednu
Sestanek za starše birmancev, ki niso bili na sestanku minulo sredo, bo to sredo, ob 17.45 uri v Domu srečanj. Pridite, prosim, zagotovo.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v četrtek ob 17.45 uri lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Manca Glušič, Nika Ledinšek, vsi ostali, dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Jure Vasle; II. Matic Basle, Barbara Cijan
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor tisti, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazaréčan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, od Boga.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. (Mr 1,22–26)

BESEDA O BESEDI

BESEDA, KI SPREMINJA ŽIVLJENJE Mr 1,21–28

Današnji evangeljski odlomek  predstavlja Jezusa, ki je s svojo malo skupnostjo učencev vstopil v Kafarnáum, mesto, v katerem je živel Peter, in ki je bilo v tistem času največje v Galileji.
Evangelist Marko pripoveduje, da je Jezus, ker je bila sobota, takoj šel v shodnico in začel učiti. Njegova prva skrb je posredovanje Božje besede z močjo Svetega Duha.
V središču današnje pripovedi je dogodek eksorcizma, preko katerega je Jezus predstavljen kot prerok, mogočen v besedah in v dejanjih.
Ljudje so strmeli nad njegovimi besedami, saj niso bile običajne besede, niso bile podobne tistim, ki so jih običajno poslušali. Pismouki namreč učijo, vendar brez kakršnega koli osebnega ugleda. Jezus pa, nasprotno, uči kot tisti, ki ima oblast in s tem razodeva, da je Poslani od Boga in ne kot preprost človek, ki mora utemeljevati svoj nauk na predhodnih izročilih. Jezus ima torej polno veljavnost. Evangelij pravi, da so ljudje rekli: ‘Nov nauk z oblastjo je.’
Kaj pomeni ‘z oblastjo’? Pomeni, da se je v Jezusovih človeških besedah čutila vsa moč Božje besede, čutila se je oblast samega Boga, Svetega Duha.  Ena od glavnih značilnosti Božje besede je, da uresniči to, kar pravi. Božja Beseda je namreč skladna z njegovo voljo.
Evangelij je beseda življenja, ki ne zatira ljudi, nasprotno, osvobaja tiste, ki so sužnji hudobnih duhov tega sveta, bodisi duha nečimrnosti, navezanosti na denar, ošabnosti, čutnosti … Evangelij spreminja srce. Spremeni življenje. Evangelij je sposoben spremeniti ljudi. Zaradi tega imamo kristjani nalogo, da odrešujočo moč razširjamo vsepovsod in s tem postanemo misijonarji ter glasniki Božje besede. K temu nas spodbuja današnji odlomek, ki pravi: ‘In glas o njem,’ glas o Jezusu, ‘se je takoj razširil po vsej okolici Galileje.’
Vedno si zapomnimo, da ima evangelij moč spremeniti življenje! (po: E. Mozetič)

4. nedelja med letom — posebna misel prvošolcem

Na žalost velikokrat izgovarjamo prazne, neutemeljene ali površne besede, besede, ki niso skladne z resnico. Božja beseda pa je skladna z resnico ter povezana z njegovo voljo in stori to, kar pravi. In dejansko je Jezus potem, ko je pridigal, takoj pokazal svojo oblast tako, da je osvobodil moža, navzočega v shodnici, ki je bil obseden s hudim duhom. Prav ta Kristusova božanska oblast je prebudila reakcijo satana, navzočega v tem človeku. Jezus je takoj prepoznal glas hudiča in mu je zapretil: ‘Umolkni in pojdi iz njega!’. Jezus je samo z močjo svoje besede osvobodil človeka hudega duha. Ponovno so bili navzoči začudeni: ‘Ta človek, od kod prihaja? Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni’.
Da bi se tudi mi obvarovali delovanja hudega duha, imejmo vsakodnevni stik z evangelijem, berimo vsak dan vsaj kak odlomek, eno vrstico in to premišljujmo. Torej vsak dan se hranimo iz tega neusahljivega vrelca zveličanja. To je moč, ki nas spreminja, preoblikuje, spreminja življenje, spreminja srce in nas varuje pred vplivi hudega duha. (po: E. Mozetič)

POSVEČUJMO GOSPODOVE DNEVE

Vsak sedmi dan nam je podarjen, da bi praznovali, skupaj slovesneje slavili Boga, se odpočili od naporov delovnih dni, si nabrali novih moči, imeli čas za domače, za prijatelje, za osamljene; poživili medsebojne vezi, ki v vsakdanjem hitenju tako hitro postanejo ohlapne, …
Po današnji sledita še samo dve v zeleni barvi (nedelje med letom), nato bodo nastopile vijolične postne nedelje, na 4. postno nedeljo, 10. marca bo slovesnost 81. obletnice smrti duhovnika Izidorja Završnika, nato bo že skoraj vrh cerkvenega leta – velika nedelja = velika noč, na sedmo velikonočno nedeljo, 12. maja bo slovesnost prvega sv. obhajila, ob dovršitvi velikonočnega časa na Binkošti pa obisk našega škofa in dan sv. birme. Imejmo to pred očmi. Pripravimo se, da ne bomo šli žejni preko obilnih voda!

Preko Svetega pisma vstopimo v odnos z Bogom. Sveto pismo je navdih za naše življenje. Svetloba je nekaj, kar si želi vsak človek: da si živ, da lahko daješ, kajti ko dajemo, tudi sebe bogatimo. Pomembno je živeti s priprtimi vrati: živim, delam, ustvarjam, Bog mi je dal talente, darove, poskušam jih uporabiti, priprta vrata pa pomenijo, da pustim sv. Duhu, Bogu, da vstopi in vodi naše življenje. (po: radio.ognjisce.si)

Naslovljeno na vas

VERSKO SREČANJE ZA ODRASLE bo ta četrtek ob 19.00 uri v Domu srečanj.
Drugo srečanje v letošnjem ciklu srečanj bo torej ta teden. Z nami bo gost duhovnik Klemen Jager, ki je bil ceremoniar na novi maši našega novomašnika Vikija Košca. Cerkveno petje zna spremljati z orglami kot tudi kitaro. Tema bo: Cerkvena glasba prispeva dragocen delež k lepoti bogočastja. Svoje doda umetniški ambient naših cerkva.
Tema bo zanimiva za vse, ki sodelujete pri zboru ali pevski skupini, pa tudi za vse, saj smo k sodelovanju pri ljudskem petju vabljeni prav vsi. Izkoristimo lepo priložnost. Povabimo še druge.
Sledili bosta le še dve srečanji in to 22.2. in 7.3.

DAROVANJE GOSODOVO – SVEČNICA, 2. februarja
Lep in pomenljiv zadnji praznik z božičnim navdihom, zadnje praznično bogoslužje s božičnimi pesmimi in jaslicami, do naslednjega božiča, seveda. Jezus je ob tem dogodku razglašen za Luč v razsvetljenje vseh. Prinesimo svečo k blagoslovu, da nas bo vse leto spominjala, da se ta Luč podarja tudi nam in naj v njeni svetlobi vse leto hodimo po poti življenja, da se bomo bližali večni Luči v nebesih.

Evangelist Luka opisuje značilnosti Simeona: Bil je pravičen in pobožen. Bil je tisti, ki čaka. Svoje oči je imel uprte v Izraelovo rešitev. Sveti Duh je počival na njem. Ta Simeon o otroku poje hvalnico. V otroku prepozna odrešenje in luč, ki bo svetila vsem ljudem. Prerokuje, kaj bo ta otrok storil za Izrael. Hkrati pa se poslavlja od sveta. Videl je vse, po čemer je hrepenel. Sedaj se lahko v miru poslovi. Vse, kar je hotel videti, je videl, in vse, kar je hotel doživeti, je doživel. Sedaj lahko izpusti svoje življenje, nasičen z življenjem, v hvaležnosti za to, kar je živel. V svoji starosti je izpolnil še eno pomembno nalogo. Pokazal je na bistveno, na Izraelovo rešitev, na Mesija, ki ga je svojemu ljudstvu poslal Bog. Sedaj ga je videl in lahko odide.

MAŠNI NAMENI

NED – 28.1.
4. nedelja med letom
Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka (oblet., r. d.)

PON – 29.1.
Valerij, škof
17.00 za zdravje (P.)

TOR – 30.1.
Martina, mučenka
17.00 za +Ivana Rančigaja
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 31.1.
Janez Bosco, duhovnik ustanovit. salizijancev
17.00 za +Ivanko Vadlan

ČET – 1.2. prvi četrtek
Brigita Irska, opatinja
17.00 za +Elizabeto Obreza
Molitev za duhovne poklice

PET – 2.2. prvi petek
Jezusovo darovanje – svečnica
10.00 za vse verne rajne
17.00 za +Janeza Jelena –oblet.
Blagoslov sveč

SOB – 3.2. prva sobota
Blaž, škof, mučenec
17.00 za +Ido Lazar—oblet.
Litanije Matere B., blagoslov sv Blaža

NED – 4.2.
5. nedelja med letom
Oskar, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo –obl. in Alojza Tiselj ter vse njune

V tem tednu:
Sestanek za starše birmancev osmošolcev bo to sredo, 31.1. za starše devetošolcev pa prihodnjo sredo, 7.2., obakrat ob 17:45 uri v Domu srečanj. Če komu od staršev termin ne ustreza, naj se pridruži drugi skupini.

Versko srečanje za odrasle bo v četrtek ob 19.00 uri. Več na predhodni strani.

Dežurni ministranti: Matevž in Tjaž Basle, Lana Kronovšek, ostali, dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Elza Vasle; II. Lara Natek, Marija Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. (Mr 1,16–18)

BESEDA O BESEDI

SREČANJE Z BOŽJO BESEDO NAS NAPOLNI Z VESELJEM Mr 1,14–20

Izraelsko ljudstvo je po izgnanstvu pogrešalo Besedo, bilo je lačno Božje besede. Tudi mi smo lačni te Besede, čeprav te lakote včasih sploh ne začutimo. Hrana se pogosto skriva že na dosegu roke – na knjižni polici, kjer se skriva Sveto pismo, pogosto v prahu časa, saj ga nismo uspeli odpreti.
Nedelja je dan za srečanje ljudstva z Gospodom. Dan tudi mojega srečanja z Gospodom: tako v besedi kot v evharistiji sami. ‘Ta dan je posvečen Gospodu.’
Ko slišim Božjo besedo, kaj se zgodi v mojem srcu? Ali je pozorno na Božjo besedo? Dopustim, da se dotakne mojega srca ali pa stojim tam in gledam v strop ter razmišljam o drugih stvareh? Božja beseda pogosto pride v eno uho pri drugem pa gre ven in ne prispe do srca? Kaj osebno storim za samo pripravo, da bi ta Beseda prispela v moje srce?
Božja beseda nas dela radostne, srečanje z Božjo besedo nas napolnjuje z veseljem in to veselje je moja moč, je naša moč. Kristjani so veseli, saj so sprejeli Božjo besedo v srce in neprestano srečujejo Besedo, iščejo jo. To je današnje sporočilo za vse nas.
Na mestu je, da si na to nedeljo Božje besede izprašamo vest: Kako poslušam Božjo besedo? Ali pa je enostavno ne poslušam? Kako se srečujem z njegovo Besedo, kar je Sveto pismo? In zatem: Sem prepričan, da je veselje v Gospodu moja moč? Žalost namreč ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja.
Cerkev nas uči, da je Jezus navzoč v njegovi Besedi. Zato je tako zelo pomembno, da tekom dneva prebiramo Sveto pismo. Zakaj? Da bi se ga naučili na pamet? Ne! Da bi našli Jezusa, kajti Jezus je prav v njegovi Besedi, v njegovem evangeliju. Vsakič, ko berem evangelij, najdem Jezusa. Ta me lahko osebno nagovori, a le, če ga sprejmem odprtih ušes, odprtega srca. (po: E. Mozetič)

3. nedelja med letom -ned. Svetega pisma

Nekaj zanimivosti o Svetem pismu – zapisani Božji besedi

Sveto pismo (SP) je prevedeno v več kot 3380 jezikov. Prevodi so pomagali pri soustvarjanju narodnih jezikov. Tudi slovenščina se je začela razvijati z Dalmatinovim prevodom Biblije (1584).
Septuaginta je prvi grški prevod SP Stare zaveze (SZ), ki je nastal v 3. in 2. stol. pred. Kr., v egipčanskem mestu Aleksandrija. Prevod je dobil ime po sedemdesetih prevajalcih. Prevedli niso le hebrejskega (judovskega) svetopisemskega izročila, ki vsebuje 24 knjig, temveč tudi druga besedila, ki pa jih kot kanonična priznavamo le katoličani in pravoslavni.
Vulgata (lat. splošno razširjena, sprejeta) je latinski prevod SP z začetka 5. stoletja, v večini delo svetega Hieronima. Nastala je na pobudo papeža Damaza, da bi Cerkev imela zanesljiv in homogen latinski prevod. Leta 1546 jo je tridentinski koncil razglasil za avtentično. Zaradi napak pri prepisovanjih in razvoja tekstne kritike so Vulgato temeljito revidirali. 1979 je izšla Nova Vulgata, ki je nadomestila staro, saj je postala uradna verzija za rabo v latinskem bogoslužju in za dokumente Katoliške cerkve latinskega obreda.
Jurij Dalmatin velja za prvega slovenskega prevajalca Biblije. Njegov protestantski prevod SP je izšel leta 1548. Potrebnih je bilo več kot dvesto let, da je izšla katoliška izdaja SP, imenovana Japljeva Biblija, ki je izhajala med letoma 1783–1802. A prevod je pošel. SP je želel pripraviti škof Slomšek, ker pa so o tem razmišljali tudi predstavniki ljubljanske škofije, je Slomšek prevod prepustil njim. Tako je več prevajalcev pod mentorstvom škofa Wolfa izdalo t. i. Wolfovo Biblijo. Prevajali so po Vulgati in nemški Alliolijevi Bibliji, iz katere so povzeli tudi opombe. Prevod je izšel v šestih zvezkih (1856 – 1859). Stritar je izdal Novi zakon (1882), prevedel pa tudi nekatere knjige Stare zaveze. Za pesniško preoblikovano izdajo SP je poskrbel Simon Gregorčič. Poseben pomen ima Mariborski prevod SP (1959–1961), ki ga je pripravljal dr. Matija Slavič. Gre namreč za prvi prevod SZ knjig iz hebrejščine v slovenščino, medtem ko je celotna NZ prevedena iz grškega izvirnika. Prevod je vstopil v bogoslužno rabo. Leta 1974 je izšla še popravljena različica Mariborske izdaje, imenovana Ekumenska izdaja SP, saj so jo pripravljali katoličani in protestanti. Leta 1996 je izšel Standardni prevod SP, ki je dosledno preveden po izvirniku. (po: U. Flisar)

SVETOPISEMSKI MINIMARATON V NAŠI ŽUPNIJI
Izvedli smo ga pretekli petek, 19.januarja popoldne. Z branjem pri ambonu v župnijski cerkvi smo začeli ob 14.00 uri in brali do 22.00 ure
Sodelovalo je 30 bralcev. Vse v Božjo čast in naše odrešenje!

Naslovljeno na vas

VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE
Na prvem srečanju 18. januarja je bila tema DUHOVNIK IZIDOR ZAVRŠNIK IN NJEGOVA ROJSTNA IN KRSTNA ŽUPNIJA (Sv. Jurij ob Taboru) IN NJEGOVA DOMAČA ŽUPNIJA (Gomilsko). Gost—voditelj srečanja je bil g. dekan mag. Srečko Hren, ki je na Škofiji Celje pooblaščen za zadevo Božjega služabnika Izidorja Završnika. Zbrala se je kar solidna skupina, a je bilo za pričakovat i še precej več zainteresirani. Zvedeli smo marsikaj zanimivega in spodbudnega. Bil je nekakšen uvod v slovesnost 81 -obletnice smrti Izidorja Završnika, ki bo v škofijskem okviru na Gomilskem 10.3.2024.
Bo pa priložnost, da se še bolj potrudimo na naslednjih srečanjih in sicer 1.2., 22.2. in 7.3.

Teden molitve za edinost med kristjani – od 18. do 25.1.2024
Sklep bo na praznik spreobrnitve apostola Pavla. Pomenljivo! Pot k edinosti je tudi naše spreobrnjenje.

ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA IN JEGLIČEV DIJAŠKI DOM – LJUBLJANA vabita na Dan odprtih vrat v soboto, 27. 1. 2024, med 9. in 13. uro. Dobrodošli mladi, starši in vsi, ki vas zanima življenje v Zavodu sv. Stanislava. Udeležili se boste lahko pouka na gimnaziji, spoznali številne obšolske dejavnosti in spoznali tudi pestro življenje v dijaškem domu.

Verski tisk
Ima tudi v dobi elektronskih medijev svoje pomembno mesto v življenju kristjanov, saj nas seznanja z dogajanje v Cerkvi doma in po svetu, nas poučuje, spodbuja. Zato je prav, da ga naročamo, finančno podpiramo in radi beremo. Za pomoč pri naročanju cene za naročnine za to leto:
Tednik DRUŽINA = 169,00 eur, mesečnik OGNJIŠČE = 40,00 eur, dvomesečnik PRIJATELJ 16,00 eur, dvomesečnik MISIJONSKA OBZORJA = 9,00 eur, MOHORJEVA KNJIŽNA ZBIRKA = 57,00 eur.

Brez ljubezni opravljeno delonič ne koristi;
vse pa, kar storimo iz ljubezni, čeprav je še tako majhno
in omalovaževano, pa rodi obilen sad.
(Tomaž Kempčan)

MAŠNI NAMENI

NED – 21.1.
3. nedelja med letom
Nedelja Božje besede
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matjaža –obl. in vse Tiseljove

PON – 22.1.
Vincencij, diakon, muč.
17.00 za vse +Bognarjeve

TOR – 23.1.
Zaroka Marije in Jožefa
17.00 za +Stankota Lobnikarja –oblet. in vse Merzelove
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 24.1.
Frančišek Saleški, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Marijo Juhart –oblet.

ČET – 25.1.
Spreobrnitev ap. Pavla
Sklep molitvene osmine
17.00 za +Frančiško Šram –30. dan (v Šentrupertu)

PET – 26.1.
Timotej in Tit, škofa
17.00 za +Roziko in Staneta Keblič

SOB – 27.1.
Angela Merici, devica, ustanoviteljica uršulink
17.00 za +Ani Kraner (po namenu 30. dne)

NED – 28.1.
4. Nedelja med letom
Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka (oblet., r. d.)

V tem tednu:

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri. Lepo vabljeni.

Sestanek za starše birmancev osmošolcev bo ta petek, 26,1. za starše devetošolcev pa prihodnjo sredo, 31.1., obakrat ob 17,45 uri v Domu srečanj. Če komu od staršev termin ne ustreza, naj se pridruži drugi skupini.

Mladinsko srečanje bo v soboto ob 18. uri, v Domu srečanj.

Dežurni ministranti: Karin Jelen, Neža Rožič K., vsi ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Anka Trogar; II. Melanija Hadolin, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Janez Krstnik spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glejte, Jagnje Božje!« Učenca sta slišala, kaj je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Učitelj, kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure.  (Jn 1,35–39)

BESEDA O BESEDI

KJE PA TI STANUJEŠ? Jn 1,35–42

Vedno se sprašujem, v čem je evangelij danes vesela in aktualna novica, v čem je lahko v Cerkvi gorečnost in vnema, žar, ki bi prepričal svet. Sprašujem se, kaj nam manjka, da gre svet mimo nas. Spomnim se pogovora z nekim duhovnikom pred leti. Sam sem ves zavzet govoril, da se tudi danes da s čim približati mladim. Zatrjeval sem, da smo z njimi lahko na igrišču, pri razvedrilu, v njihovem svetu. On pa je odkimaval in trdil, da je vsa področja že prevzela civilna družba in da Cerkvi ne ostane kaj dosti prostora za približevanje. Vztrajal sem pri svojem in tudi poskušal v prvih župnijah, kjer sem deloval, narediti vse, da bi se mladim približal in jim hkrati ponudil evangeljsko sporočilo. Vztrajal sem v iskanju. – Danes vidim stvari nekoliko drugače. Nujno je, da se mladim in svetu nasploh približamo tam, kjer so. Vendar velikokrat ugotavljam, da so načini približevanja, zgrešeni. V njih evangelij bledi, kar pa je bistveni znak naše napake. Vsi postajamo enako povprečni, zato Cerkev v očeh mnogih izgublja razlog za svoj obstoj. Jezus pravzaprav ne išče učenca, ampak učenca prideta k njemu. Sprašujem se, ali imata danes učenca kam stopiti. Kaj ju lahko prepriča? – Samo s pristnim pogledom na čistost, h kateri nas danes vabi apostol Pavel, in v bitki zanjo je mogoče doseči tudi drugi prostor pričevanja in privlačnosti Cerkve, to je dom. V nori tekmi, ki jo vodijo naše strasti, ki so potrgale povodce, se nihče več ne ustavi. Vsi trdimo, da se bomo ustavili, ko bo čas. Čas pa bo, ko bomo potešeni. In potešeni bomo, ko bomo …? Nikoli! Ker nočemo sprejeti realnosti življenja in odnosov, ker blodimo o svetu, kjer nas nič ne bo bolelo, skrbelo in utrujalo, kjer bomo s pravicami brez dolžnosti in odgovornosti itd. Tako vsi postajamo brezdomci. A dom je mogoče graditi le v realnem pogledu na odnose. Te je mogoče ustvarjati, če so ti naše temeljno poslanstvo, ne pa občasen hobi. In ko nas bodo ljudje vprašali: »Hej, kje pa ti stanuješ?« bodo ostali pri nas in povabili k nam še druge, če bodo videli naše domove, polne čiste ljubezni in miru. (po: E. Mozetič)

2. nedelja med letom -ned. verskega tiska

BITI JEZUSOV UČENEC = PREBIVATI Z NJIM

Večkrat se sprašujemo, kaj pomeni biti Jezusov učenec. Ne gre za to, da bi se naučili določenih resnic ali podatkov. Gre za to, da gremo k njemu in prebivamo pri njem. Na ta način ne sprejemamo predvsem tega, kar on ve in kar pove, ampak začnemo sprejemati to, kar on je. Ko začnemo prebivati pri njem, se začne skrivnostna izmenjava: mi prebivamo pri njem in smo deležni njegovega gostoljubja, obenem pa tudi on z Očetom prihaja k nam in prebivata v nas, kot pravi Janez v svojem evangeliju nekoliko kasneje: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem« (Jn 14,23). To vzajemno prebivanje omogoča ljubezen, ki jo je on nam izkazal do konca in ki jo mi izkazujemo njemu, ko se držimo njegove besede. Takoj pa, ko začnemo prebivati pri njem, se začne tudi naše poslanstvo. Ne moreš namreč bivati pri Jezusu, biti njegov gost, ne da bi te to gnalo k bratom in sestram, da bi tudi njim povedal, koga si spoznal in pri kom prebivaš.
Če bomo prebivali pri Jezusu, bomo morali tudi pripovedovati o njem; svojim bratom in sestram po krvi in svojim bratom in sestram po Bogu podobnosti. Bivanje z Jezusom je namreč tako obilno, tako prekipevajoče, da ga ne moremo zadržati zase. Bratje in sestre, ali pripovedujemo o Jezusu, ali govorimo o tem, koga smo našli? Če ne, potem morda še ne prebivamo pri njem. Vabi vsakega izmed nas. Se bomo odzvali ter ostali pri njem ali pa so naši koraki in odločitve zanj medli in neodločni? (po: S. Zore)

Verski tisk

Ima tudi v dobi elektronskih medijev svoje pomembno mesto v življenju kristjanov, saj nas seznanja z dogajanje v Cerkvi doma in po svetu, nas poučuje, spodbuja. Zato je prav, da ga naročamo, finančno podpiramo in radi beremo. Za pomoč pri naročanju cene za naročnine za to leto:
Tednik DRUŽINA = 169,00 eur, mesečnik OGNJIŠČE = 40,00 eur, dvomesečnik PRIJATELJ 16,00 eur, dvomesečnik MISIJONSKA OBZORJA = 9,00 eur,
MOHORJEVA KNJIŽNA ZBIRKA = 57,00 eur.

Naslovljeno na vas

VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE.

Za letos so v načrtu štiri srečanja in sicer 18.1., 1.2., 22.2. in 7.3. prvo srečanje bo zagotovo na objavljen termin, za ostale pa bo objavljeno, če bi bila nujna kakšna sprememba.
Na prvem srečanju 18. januarja bo tema DUHOVNIK IZIDOR ZAVRŠNIK IN NJEGOVA ROJSTNA IN KRSTNA ŽUPNIJA (Sv. Jurij ob Taboru) IN NJEGOVA DOMAČA ŽUPNIJA (Gomilsko). Gost—voditelj srečanja bo g. dekan mag. Srečko Hren, ki je na Škofiji Celje pooblaščen za zadevo Božjega služabnika Izidorja Završnika. Zanimivo bo tudi za mlade!

Dragi prijatelji Božje besede!

»Gospod preizkusil si me in me poznaš!« (Ps 139,1) je naslov letošnjega Svetopisemskega maratona, ki se bo odvijal od sobote, 20.1.2024 do četrtka, 25.1.2024.  Branje Svetega pisma bo potekalo preko spleta. Prosimo vas, da povabite župnijske skupine ali posamezne družine, da se prijavijo za branje. Seznam branja, v katerega se lahko vpišete (na 1-urni termin), se nahaja na povezavi: https://www.svetopisemskimaraton.si/branje/
Če imate še kakšno vprašanje, nam prosim pišite na: zbiranje@svetopismo.si  Vse dobro. 
V imenu ekipe Svetopisemskega maratona. s. Metka Kos

Teden molitve za edinost med kristjani – od 18. do 25.1.2024

Po papežu Frančišku vsebuje troje: »skupaj hoditi, skupaj moliti in skupaj sodelovati«. Letos obhajamo tudi ekumenski jubilej, saj bo 21. novembra 2024 minilo 60 let, odkar je 2. vatikanski koncil razglasil konstitucijo o Cerkvi.
MOLITEV: O Bog, ki si nas po svetih bratih Cirilu in Metodu poklical k edinosti vere, zedini vse kristjane v svoji sveti Cerkvi. Naj bomo v češčenju troedinega Boga vsi narodi na zemlji združeni, kakor so združeni Božji izvoljenci v nebesih. To te prosimo po zasluženju Jezusa Kristusa, po priprošnji prečiste Device Marije, sv. Cirila in Metoda, blaženega Antona Martina Slomška in vseh svetnikov. Amen. Oče naš… Zdrava Marija… Slava Očetu…

MAŠNI NAMENI

NED – 14.1.
2. nedelja med letom
Nedelja verskega tiska
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožefa Rakuna –30. dan

PON – 15.1.
Pavel iz Teb, uščavnik
17.00 v zahvalo za uspešno operacijo in okrevanje (R.)

TOR – 16.1.
Honorat, škof
17.00 za +Jožeta Zupančiča—oblet.
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 17.1.
Anton (Zvonko), puščavnik, opat
17.00 za +Jožefa Kunst—oblet.

ČET – 18.1.
Marjeta Ogrska, kneginja, redovnica
17.00 za +Vikija Jelena

PET – 19.1.
Makarij Aleksadrijski, opat
17.00 za +Ano in Lipeta Slakan ter Milico Ostrožnik

SOB – 20.1.
Sebastijan (Boštjan), mučenec
17.00 za +Vinkota in Marijo Burkelc

NED – 21.1.
3. nedelja med letom
Nedelja Božje besede
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matjaža –obl. in vse Tiseljove

V tem tednu:
Versko srečanje za odrasle bo v četrtek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Več preberite na predhodni strani Lepo vabljeni. Povabite še druge.

Svetopisemski maraton /branje Božje besede/ se bo začel v petek ob 14.00 uri. Priglasite se, da boste dani na razpored (tel 041 673 716).

Dežurni ministranti: Tilen Ojsteršek, David Zupančič, vsi ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Magda Šalamon; II. Brigita S. Novak, Anže Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa odprta in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob. In zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Mr 1,9–11)

BESEDA O BESEDI

»NAD TEBOJ IMAM VESELJE« Mr 1,7–11

Jezus se pride krstit k Janezu. Stopi v vrsto grešnikov in zasliši glas: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« To je bil začetek njegovega javnega delovanja. Tako lahko razumemo dve temeljni predpostavki vseh naših odnosov, vsega našega dela. Zavedati se svoje lastne grešnosti in hkrati se veseliti, da smo ljubljeni. Samo še enkrat se zgodi v evangeliju podobno razglašenje, to je na gori spremenjenja. Ko se Jezus spremeni, se iz oblaka zasliši glas, ki ponovi to, kar se je zgodilo pri krstu. Torej začetek delovanja in prva napoved trpljenja sta zaznamovana z razglasitvijo, da je to ljubljeni Sin, ki se ga Oče veseli. Brez veselja nad seboj ni mogoče ne delovati ne trpeti.
Čeprav greh v prvi vrsti razdvaja, nas ločuje od drugih in zapira vase, pa je še veliko hujša navidezna popolnost. Priznavati greh pomeni biti povezan z vsemi in vsakim posebej. Jezus s krstom pokaže, da nas ljubi, ko smo še grešni. Pravzaprav drugačni nikoli ne bomo, saj vedno znova padamo v greh. Bog nas ljubi, ne zaradi popolnosti, ampak ker nas ima za svoje, sebi enake. Ustvaril nas je kot svoje podobe in se nas veseli.
Jezusov krst nas spominja torej na dvoje, na našo grešnost in na to da smo ljubljeni. Nad grehom se Bog ne zgraža. Zato, da bi nas vedno pritegnil k sebi, nam je dal celo zakrament sprave. Z ljubeznijo nas prehiteva. Ljubi nas vedno že grešne, hkrati pa nas vabi na pot spreobrnjenja.
Zavest o naši grešnosti in o tem, da se nas Bog veseli, naj bo tudi za nas povabilo k ljubezni do drugih. Tako kot nas on ljubi, nas vabi, da najprej ljubimo sami sebe. Vabi nas, da se veselimo sebe, da se v tem veselju veselimo tudi nega, in ne nazadnje, da se veselimo svojih bližnjih.
In ne pozabi: Bog se me veseli predvsem takrat, ko se zavem, da mi ni potrebno ustvarjati načrta za svoje življenje, ampak ga moram le odkriti. Nesreča in žalost je v tem, da se jezim, zakaj nič ne gre po moje, namesto da se vprašam, kaj mi s tem želi sporočiti tisti, ki je zarisal načrt zame. (po: E. Mozetič)

JEZUSOV KRST

O tem, da je Janez Krstnik krstil Jezusa, poročajo vsi trije sinoptični evangeliji (Marko, Matej, Luka). Vsi postavljajo ta krst na začetek Jezusovega javnega delovanja, ki se je pričelo okoli Jezusovega tridesetega leta. Poleg tega iz evangelijev vemo, da sta Janez in Jezus po rojstvu ista letnika, torej je že s tem izključeno, da bi Janez lahko krstil Jezusa kot dojenčka. Iz vsega skupaj jasno sledi, da se je Jezus dal krstiti Janezu kot odrasel. Je pa prav, da posebej poudarim, da to ni bil sedanji krščanski krst (kajti ta je nastal šele po Jezusovi veliki noči – saj je njegova vsebina potopitev v Kristusovo smrt in vstajenje z njim), ampak judovsko obredno dejanje, ki je imelo spokorni značaj. Raznovrstna umivanja z vodo kot obredno očiščevanje imajo mnoga verstva, ne samo judovstvo. Jezus, ker je bil učlovečeni Bog, sicer ni potreboval takšnega očiščevanja, saj je bil brez greha; je pa hotel iz solidarnosti do grešnikov stopiti v vrsto grešnikov, ki so prihajali k Janezu Krstniku in mu priznavali grehe (Janez jih seveda ni mogel odpustiti). Tako je Jezus že vnaprej pokazal, da želi vzeti nase vse grehe človeštva, torej greh sveta (kot se je izrazil Janez Krstnik), kar se bo dokončno uresničilo skozi njegovo trpljenje in smrt na križu; v vstajenju pa bodo naši grehi dokončno premagani in krivda izmita. V ta namen se je Jezus vse svoje javno delovanje družil z grešniki, da bi jim bil blizu in bi jih lahko pritegnil v svoj odrešenjski proces. Tudi v trenutku smrti na križu je bil med razbojniki, da bi jih rešil.
Ker v enem cerkvenem letu podoživimo vsa leta Jezusova življenja, torej nekaj več kot trideset, so si dnevni datumi lahko zelo blizu, a je seveda med dogodki lahko razlika več let. Tako je tudi v primeru praznika Jezusovega rojstva in njegovega krsta v Jordanu datumsko le dobrih štirinajst dni razlike, a realno je med dogodkoma razlike več desetletij. Podobno kot če imata dva rojstni dan na isti dan ali datumsko zelo blizu, to še ne pomeni, da sta tudi enako stara; njuna razlika v starosti je lahko več let. Torej upodobitve Jezusovega krsta v Jordanu z odraslima Janezom in Jezusom povsem odgovarjajo dejanskemu stanju njune starosti ob dogodku. (po: M. Turnšek)

»Biti krščen pomeni: moja osebna življenjska zgodovina se potopi v tok Božje ljubezni. »Naše življenje pripada Kristusu in ne več nam samim. On nas spremlja, celo sprejme nas v svojo ljubezen, zato smo osvobojeni strahu. On nas objema in nas nosi, kamor koli že gremo – on, ki je življenje samo.« (Benedikt XVI.)

Naslovljeno na vas

Kaj lahko skrbni starši dajo otrokom?

Uspel otrok je tisti, ki je preko staršev doživel, da je ljubljen in blagoslovljen. V sebi nosi življenjsko veselje in mir, ki mu omogoča, da se zavzema in razdaja za dobro.
Želeti vedno čutiti ljubezen staršev ni otroška potreba, temveč nekaj tako osnovnega v človeku, da brez tega nima pravih temeljev za razcvet vsega bogastva v sebi. Kardinal Carlo Maria Martini je napisal, da je želja čutiti ljubezen staršev »spominjanje izvirov, naročja, domovine, doma srca, v katerega lahko postavimo vse, kar smo. Je obujanje obličja, ki ga lahko gledamo brez strahu, kateremu se lahko brez strahu izročimo, s trdno zavestjo, da bomo sprejeti«. Biblicist Bruno Maggioni pravi, da »vedeti, da si sin, ni samo stvar otroštva. Pomenljiva je svetopisemska besedna zveza ‘sin človekov’, ki kaže na to osnovno stanje in razmerje našega bivanja. Izraža željo biti ljubljen, željo po spremstvu, potrebo po oporni točki. Tudi moramo vedno biti kot otroci, če hočemo priti v Božje kraljestvo. Ostati sin je pravilna drža človeka pred Bogom«.
Sin, ki je ljubljen, ljubezen vrača in jo deli z drugimi. To ljubezen najbolj potrebujejo tisti, ki so brez ljubečega očeta in matere in so zato hitreje žrtve zla v sebi in okrog sebe. (po: G. Amorth)

VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE
Verska srečanja za odrasle imajo v naši župniji že bogato tradicijo. Bila so vedno v zimskem času od začetka leta do srede marca. V zlati dobi srečanj smo se zbrali tudi po sedemkrat v sezoni. Potem so prišla koronska leta in je vse zamrlo. Lani smo jih oživili in letos jih želimo še poživiti. V načrtu so štiri srečanja in sicer 18.1., 1.2., 22.2. in 7.3. prvo srečanje bo zagotovo na objavljen termin, za ostale pa bo objavljeno, če bi bila nujna kakšna sprememba.
Na prvem srečanju 18. januarja bo tema DUHOVNIK IZIDOR ZAVRŠNIK IN NJEGOVA ROJSTNA IN KRSTNA ŽUPNIJA (Sv. Jurij ob Taboru) IN NJEGOVA DOMAČA ŽUPNIJA (Gomilsko). Gost—voditelj srečanja bo g. dekan mag. Srečko Hren, ki je na Škofiji Celje pooblaščen za zadevo Božjega služabnika Izidorja Završnika. Zanimivo bo tudi za mlade!

MAŠNI NAMENI

NED – 7.1.
Ned. Jezusovega krsta
Rajmund P., duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Štefanijo Rančigaj

PON – 8.1.
Severin, opat
17.00 za +Antona –oblet. in Marijo Pintar in Mehanove

TOR – 9.1.
Hadrijan, opat
17.00 za +Faniko in Gašperja Toman
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 10.1.
Gregor Niški, škof, c. u.
17.00 za +Jakoba—oblet. in Ivano Drev

ČET – 11.1.
Pavlin Oglejski II., škof
17.00 za +Vovkove in Jakovčeve

PET – 12.1.
Tatjana (Tanja), mučen
17.00 za +Alojza in Justino Jelen in starše Gregur

SOB – 13.1.
Hilarij, škof, cerkv. uč.
17.00 za +Ferdinanda Plaskana

NED – 14.1.
2. Nedelja med letom
Nedelja verskega tiska
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožefa Rakuna –30. dan

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala v ponedeljek ob 17.45 uri. Lepo vabljeni.

Srečanje kolednikov (mladine in otrok, ki so sodelovali v Trikraljevski akciji) bo v soboto v Don Boskovem centru v Celju. Prijavite se do torka.

Dežurni ministranti: Anamarija in Timotej Jordan, Stela Derča, Sara Stepišnik
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Mojca Strožer; II. Aljaž Lončar, Neža Novak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.