Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdélil med sedeče. Prav tako je razdélil tudi ribe, kolikor so jih hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da kaj ne bo šlo v izgubo.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli, da je stóril znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« (Jn 6,11–14)

BESEDA O BESEDI

DAJMO JEZUSU NA RAZPOLAGO TO, KAR IMAMO Jn 6,1–15

Današnji evangeljski odlomek nas pripelje do tega, naj ne odvrnemo pogleda od tistega Jezusa, ki je prejšnjo nedeljo v Markovem evangeliju, potem ko je videl veliko množico, imel sočutje z njimi (prim. Mr 6,34). Tudi ta deček s petimi hlebi je razumel to sočutje in je rekel: »Ubogi ljudje … Jaz imam tole.« Sočutje ga je pripeljalo do tega, da je ponudil to, kar je imel. Danes nam Janez ponovno pokaže Jezusa, ki je pozoren do osnovnih potreb ljudi. Dogodek izhaja namreč iz konkretnega dejstva, kajti ljudje so lačni in Jezus vključi svoje učence, da bi bila ta lakota potešena. To je konkretno dejstvo. Množicam Jezus ni dal samo tega, ponudil jim je svojo Besedo, svojo tolažbo, svoje zveličanje in končno svoje življenje, ampak jim je seveda dal tudi to, da je poskrbel za telesno hrano. In mi, njegovi učenci, se ne moremo pretvarjati, da to ni nič. Samo če bomo prisluhnili najpreprostejšim zahtevam ljudi in jim bili ob strani pri njihovih konkretnih bivanjskih situacijah, nam bodo prisluhnili, ko bomo govorili o višjih vrednotah.
Božja ljubezen do človeštva, ki je lačno kruha, svobode, pravičnosti, miru in predvsem njegove božanske milosti, nikoli ne preneha. Jezus tudi danes nasičuje, postaja živo navzoč in tolažeč, to pa stori po nas. Zato nas evangelij vabi, naj bomo pripravljeni in dejavni, kot tisti deček, ki je opazil, da ima pet hlebov, in je rekel: »Jaz imam to, ti pa boš videl …«
Pred krikom lakote, vsakovrstne lakote današnjega časa, tolikih bratov in sester po vseh predelih sveta, ne smemo ostati le oddaljeni in nepremični opazovalci. Oznanilo Kristusa, kruha večnega življenja, zahteva velikodušno prizadevanje za solidarnost do revnih, slabotnih, zadnjih, nezaščitenih. To dejanje bližine ter dejavne ljubezni je najboljše preverjanje kvalitete naše vere, in sicer tako na osebni ravni kot na nivoju vse skupnosti. (po: papež Frančišek)

17. nedelja med letom – pri nas Krištofova

Sv. Krištof, Krištofova nedelja, MIVA

V preteklem tednu, 24. julija, je bil god sv. Krištofa, mučenca, priprošnjika za srečno vožnjo in zavetnika šoferjev. V naši župniji pa ima posebno mesto še zlasti zato, ker je zavetnik lepe podružnične cerkve v Grajski vasi. Ker bil je godovni dan v prvi polovici tedna, se je v Sloveniji Krištofova nedelja obhajala že 21. julija, pri nas pa je bilo zaradi zaključka počitniškega oratorija prestavljeno praznovanje na to nedeljo. Danes v cerkvi sv. Krištofa v Grajski vasi slavimo njenega zavetnika, danes je blagoslov vozil in v zahvalo za srečno prevožene kilometre darujemo za vozila, ki jih misijonarji tako zelo potrebujejo (dobrodelna akcija MIVA). Bog vam povrni za vaš velikodušen dar!

Ob nedelji starih staršev

Dragi stari starši, dragi starostniki, podajte se na pot izjemnih starcev! Postanimo tudi mi nekoliko pesniki molitve: uživajmo v iskanju svojih besed, prilastimo si tiste, ki nas jih uči Božja beseda. Molitev starih staršev in starostnikov je za Cerkev velik dar! Je bogastvo. Prav tako je velika injekcija modrosti za celotno človeško družbo, predvsem za tisto, ki je preveč zaposlena, zavzeta, raztresena. Nekdo pa mora prav tako peti, tudi zanje, peti o Božjih znamenjih, oznanjati znamenja Boga, moliti zanje! Spomnimo se Benedikta XVI., ki se je odločil za molitev in poslušanje Boga v zadnjem delu svojega življenja. Mi predvsem potrebujemo ostarele, ki molijo, kajti starost nam je dana ravno za to.’
Starostniki se lahko zahvaljujete Gospodu za vso prejeto dobroto. Lahko posredujete za pričakovanja novih generacij in nudite dostojanstvo spomina. Mlade ambiciozneže lahko spomnite, da je življenje brez ljubezni suhoparno življenje. Prestrašenim mladim lahko rečete, da se strah pred prihodnostjo lahko premaga. Mlade, pretirano zaljubljene vase, lahko spomnite, da je večje veselje v dajanju kot prejemanju. Dedki in babice oblikujejo stalni zbor velikega duhovnega svetišča, kjer molitev prošnje in pesem hvalnica podpirata skupnost, ki dela in se bori na polju življenja.
In navsezadnje molitev nenehno očiščuje srce. In kako lepo je opogumljanje, ki ga starostnik uspe posredovati mladim, ki iščejo smisel vere in življenja. To je zares poslanstvo starih staršev, poklicanost ostarelih. (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas

Napovedi za poletne mesece

– župnijsko romanje
Obvestilo o preložitvi župnijskega romanja v september. Oprostite, če ste si za napovedan datum že rezervirali čas. Predviden datum je neprimeren zaradi dogodka v PGD Gomilsko. Nekateri zaradi sodelovanja na dogodku ne bi mogli iti na romanje, kateri pa bi šli bi pa prav tako prikrajšali gasilsko praznovanje. Eno in drugo ne bi bilo prav. Zato smo se odločili, bomo romali v septembru, ker imata tudi soboti v drugi polovici avgusta zadržke – v soboto, 24. avgusta bo že uvod v praznovanje župnijskega dneva. Cilj romanja pa je zdaj že dokončno izbran: primorska Marijina Božja pot Strunjan in središče škofije Koper. Takrat bodo tudi prometne razmere ugodnejše za potovanje v to smer. Upamo, da ne bo treba zadnji dan odložiti romanje kot se je zgodilo lani zaradi poplav. Novi datum bo v kratkem sporočen.

– župnijski dan bo 25 8. 2024, na predvečer tega praznovanja je predvideno tudi slavljenje s skupino Svetnik. Načrtujte udeležbo.

Devica Marija,
Mati vere in upanja, zgled za to človeštvo, ki ga je ukleščila brezbrižnost,
naredi me razpoložljivega, kot si ti, da sprejmem Božjo voljo,
da bi poveličeval in hvalil njegovo usmiljenje.
Marija, Mati kreposti, ti, ki poznaš moje srce, ne dopusti, da bi obupal.
Z zaupanjem izročam življenje v tvoje roke. Ozdravi moje rane.
Naj me tvoja nežnost spremlja na moji poti.
Tvoja navzočnost, Mati ljubezni, nam prinaša veselje,
ko vidimo svoje družine združene.
Pomagaj mi prenašati nežnost in ljubezen Boga vnukom in mladim,
da bi poleg molitve zanje lahko tudi molil z njimi.
Marija, izprosi zame dar Svetega Duha: podpiraj mojo šibkost;
vdihni v moje srce tolažbo da bom lahko med mladimi pustil sledi vere,
pričevanje o lepoti življenja, spoznanje, da ima življenje svojo mejo,
onkraj katere onkraj katere nas čaka Očetov objem. Amen.

MAŠNI NAMENI

NED. – 28.7.
17. ned. med letom
Viktor I., (Zmago), papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ano in Anko Šlander (v Grajski vasi)
Blagoslov vozil, MIVA

PON. – 29.7.
Marta, Marija in Lazar
19.00 za +Viktorja, Vikija in vse Vovkove

TOR. – 30.7.
Peter Krizolog, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +starše Virant, Antona Kovačiča
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 31.7.
Ignacij Lojolski, duhovnik, ustanovitelj jezuitov
19.00 za +Elizabeto Brišnik

ČET. – 1.8. prvi četrtek
Alfonz Ligvorij, škof, cerkveni učitelj 
19.00 za družino Kok Ribič (v Šentrupertu)
Molitev za duhovne poklice

PET. – 2.8. prvi petek
Evzebij iz Vrcelija, škof
19.00 za +Faniko Šram
Litanije Jezusovega srca

SOB. – 3.8. prva sob.
Konrad, redovnik
15.00 poroka Aljaža in Adrijane s sv. mašo (v Grajski vasi)
19.00 za +Franca Kneza in brata Staneta
Litanije Matere Božje

NED. – 4.8.
18. ned. med letom
Viktor I., (Zmago), papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Roka Teršeka

V tem tednu: v tem tednu bomo vstopili v novi mesec s prvim četrtkom, prvim petkom, prvo soboto. Vabljeni k bogoslužju, tudi zakramentom.

Dežurni ministranti: David in Domen Zupančič, Tilen Ojsteršek, ostali dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Simon Brdnik; II. Tilen Natek, Brigita Stvarnik Novak
Urejanje in krašenje cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli in prišli tja pred njimi. Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari. (Mr 6,31–34)

BESEDA O BESEDI

»POJDITE SAMI ZASE NA SAMOTEN KRAJ« Mr 6,30–34

Kaj nam v današnjem evangeliju sporoča Jezus? Apostoli so se po napornem misijonskem potovanju vrnili k njemu in mu pripovedovali o svojih uspehih. Jezus jih je na hitro zaustavil in jim rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« – A mnoge ravno samota najbolj preganja. Večina pobegov je namreč povezana s begom pred samim seboj, pred soočanjem s svojo praznino, pred življenjem, ki nima ne repa ne glave. Samota mnoge ubija, zato se zatečejo v bife ali v nakupovalno središče, da na tak način zapolnijo prosti čas, ki ga ne znajo izkoristiti in jih zato preganja.
To seveda ni nobena prava rešitev. Jezus je zato apostolom predlagal pobeg, ki jih bo pripeljal k njim samim, da bodo lahko naredili pregled svojega stanja, videli pozitivne stvari in tudi zgrešena dejanja. Zakaj je Jezus apostole ustavil sredi pogovora, ko so se hvalili s svojimi uspehi? Da bi jih postavil na realna tla, ker so svoje uspehe sprejemali kot opojno pijačo, ki te popelje v navidezni svet. Potrebno je počakati, da se čustva pomirijo, in potem delati pluse in minuse, ki bodo pokazali realno sliko dejanskega stanja.
Kaj nam torej Jezus predlaga? Da se zaustavimo, da počitnic ne vzamemo le kot priložnost za kratek pobeg na dopust, ki bo le kratkotrajen obliž, potem bo pa rana spet skelela. Ne potrebuje namreč počitka le telo, ampak še veliko bolj naša duša, ki je pogostokrat zanemarjena. Samota je namenjena celostnemu pregledu stanja in dobro premišljeni odločitvi, kako bomo svoje stanje popravili in se z dopusta vrnili čili na svojem telesu, duši in duhu. Takšna samota ni beg, ampak je priložnost, da se prepoznamo kot ljudje, ki so ustvarjeni po Božji podobi in sličnosti. Zato se je ne bojmo, ampak jo pogosto poiščimo in se spustimo v pogovor s samim seboj in z Bogom. (po: E. Mozetič)

16. nedelja med letom

Velikokrat imamo občutek, da smo pregoreli, siti vsega, najraje bi nekam pobegnili in se skrili. Utrujenost in naveličanost sta bolezni sodobne družbe. Zato ni malo pobegov iz ustaljenih razmer, ki se nam zdijo neznosne, vendar se velik del takih pobegov konča v bifeju, med pivskimi prijatelji, ali med prijateljicami v nakupovalnem centru. Takšno obnašanje je podobno obližu, ki rano nekoliko varuje pred okužbo, ne more pa je pozdraviti. Zdravilo ni podobno kozarcu pijače, ki te za nekaj časa omami, niti lepemu modnemu dodatku, ki zbudi pozornost, a notranje praznine ne ublaži.
Kako naj se torej odpočijem, se verjetno sprašuje vsak zase. A dobro se je vsekakor vprašati, ali vemo, zakaj smo utrujeni. Naj se to vprašanje ne zdi nesramno. Če namreč to vemo, bomo najbrž tudi lažje našli zdravilo.
In v teh poletni dneh vam iskreno želim, da bi ga to resnično našli. (po: E. Mozetič)

Sklep oratorija 2024

Ta teden se je na našem oratoriju družilo 121 otrok in 42 animatorjev. Skozi igro smo spoznavali življenje mladeniča Daniela, ki je pravi zgled poguma in zvestobe Bogu. Odpravili smo se tudi na Gorenjsko, kjer smo obiskali Planico, dolino pod Poncami, in cerkev sv. Marka v Vrbi na Gorenjskem. Animatorji oratorija ne bi mogli izpeljati brez vaše pomoči, zato se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali!

Naslovljeno na vas

Nekaj napovedi za poletne mesece
Na junijski seji ŽPS je bilo sklenjeno:
– župnijsko romanje bo 10.8.2024, kam še ni čisto dokončno odločeno: zaenkrat je najverjetnejša točka primorska romarska pot Strunjan, Koper. Vsekakor bo lepo. Rezervirajte si čas za ta dogodek našega občestva.
– župnijski dan bo 25.8.2024, na predvečer tega praznovanja je predvideno tudi slavljenje s skupino Svetnik. Načrtujte udeležbo.

Sv. Krištof, Krištofova nedelja, MIVA

V tem tednu, 24. julija, je god sv. Krištofa, mučenca, priprošnjika za srečno vožnjo in zavetnika šoferjev. V naši župniji pa ima posebno mesto še zlasti zato, ker je zavetnik lepe podružnične cerkve (na plošči pri vhodu je napačno napisano, da je župnijska cerkev) v Grajski vasi. Ker je godovni dan v prvi polovici tedna – v sredo, se v Sloveniji praznuje nedeljo pred godom, 21. julija. Ker pa je ta dan v naši župniji sklep oratorija, pa je to praznovanje preloženo na nedeljo po godu, na 28. julij.
S tem pa tudi dobrodelna misijonska akcija, ko v zahvalo za srečno prevožene kilometre darujemo za nabavo potrebnih vozil za slovenske misijonarje. Pri nas bo tako ko običajno: na koncu sv. maše bo molitev za blagoslov voznikov, nato vozil ter nalepk MIVA in kartončkov z molitvijo za srečno vožnjo. Oboje boste prejeli pri izhodu iz cerkve, kjer boste tudi izročili svoj dar za misijone. Bog povrni.
Zatem bo pokropitev vaših vozil z blagoslovljeno vodo kot prošnja, da bi vam dobro služila brez nesreč.

Krščanstvo je način življenja,
ki se ga ne naučiš v nekajtedenskem tečaju,
ampak se moraš vanj uvajati leta in leta.
(nadškof Marjan Turnšek)

MAŠNI NAMENI

NED. – 21.7.
16. ned. med letom
Frančišek Solan, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Grah – osmina
Sklep oratorija
Darovanje za animatorje

PON. – 22.7.
Marija Magdalena, spokor., svetopis. žena
19.00 za +Dragota Vovka

TOR. – 23.7.
Brigita Švedska, redovnica, sozavet Evrope
19.00 za +Franca Dolinška
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 24.7.
Krištof, mučenec
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene žive in rajne

ČET. – 25.7.
Jakob Starejši, apostol
19.00 za +Heleno, Marijo in Ano (v Šentrupertu)

PET. – 26.7.
Ana in Joahim, starša Device Marije
19.00 za +Alojza in Ljudmilo Lukman

SOB. – 27.7.
Gorazd, Kliment in drugi učenci C. in M.
19.00 za +Ano Mahor (god) in Jožeta Zupančiča

NED. – 28.7.
17. ned. med letom
Viktor I., (Zmago), papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ano in Anko Šlander (v Grajski vasi)
Blagoslov vozil, MIVA

V tem tednu: godovi pomembnih svetnikov, me najbolj občudovanimi pa je sv. Ana, vzornica mater. Vabljene, da počastite njen praznik!

Dežurni ministranti: Manca Glušič, Lucija Tiselj Dobnik, ostali dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Elza Vasle; II. V Grajski vasi: Tilen Hadolin, Nika Šlander
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus poklical k sebi dvanajstére in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi in jim naróčil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.  (Mr 6,7–9.11)

BESEDA O BESEDI

NIKOGAR NE MOREMO PRISILITI, DA BI NAS SPREJEL (Mr 6,7–13)

Jezus pokliče svoje učence in jih pošlje z jasnimi in natančnimi pravili. Izzove jih z vrsto drž in vedenj, ki jih morajo imeti. Pogosto se nam lahko zdijo pretirani ali absurdni, lažje bi jih bilo brati simbolično. A Jezus je zelo natančen in zelo jasen. Jezus kot dober pastir, pedagog, učence pošlje živet gostoljubnost. Pravi jim, naj ostanejo tam, kjer jih bodo sprejeli. Pošlje jih, naj se naučijo eno od temeljnih karakteristik verne skupnosti. Kristjan je tisti, ki se je naučil gostoljubnosti, sprejemanja.
Jezus jih ne pošlje kot mogočnike, kot lastnike, poglavarje, zadolžene za postavo in pravila. Ravno nasprotno, pokaže jim, da je kristjanova pot spremeniti srce. Gospod pa nam jasno pravi: v logiko evangelija se ne more prepričati z argumenti, strategijami, taktikami, ampak tako, da se naučimo gostoljubnosti.
Mnogokrat pozabimo, da obstaja zlo, ki je pred našimi grehi. Obstaja korenina, ki povzroča veliko,  veliko škode, ki tiho uničuje mnoga življenja. Obstaja zlo, ki si počasi naredi gnezdo v našem srcu in jé našo življenjsko moč. To je »osamljenost«. Osamljenost, ki ima lahko veliko razlogov, veliko povodov. Kako uničuje življenje! Kako nam škoduje! Ločuje nas od drugih, od Boga, od skupnosti. Zapira nas vase. Zato je lastno Cerkvi, materi, da se učimo  živeti bratstvo z drugimi. Bratsko sprejemanje je najboljše pričevanje o tem, da je Bog Oče, kajti, kot je rekel Jezus, »po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen«.
Bog se nikoli ne pusti premagati v gostoljubnosti, zato pošilja svojega Sina, ga podarja, izroča, deli, da bi se naučili pot bratstva. To je dokončno novo obzorje, nova Beseda za mnoge situacije izključevanja, razkrajanja, zaprtosti, izoliranosti. Je nova Beseda, ki razbije tišino osamljenosti.
Eno je gotovo: nikogar ne moremo prisiliti, da bi nas sprejel in gostil. A kako lepo si je predstavljati naše župnije, skupnosti, kapele, kraje … kot različna središča srečevanja in povezanosti med nami in Bogom. (po: E. Mozetič)

15. nedelja med letom

»In šli so ter oznanjali.« (prim. Mr 6,12)

Današnji evangelij (prim. Mr 6,7–13) pripoveduje o trenutku, ko Jezus pošilja dvanajstere v poslanstvo. Potem ko jih je enega po enega poklical po imenu, da ‘bi bili z njim’ (Mr 3,14), poslušali njegove besede ter opazovali njegove geste ozdravljanja, jih sedaj ponovno zbere, da bi jih ‘poslal po dva in dva’ (Mr 6,7) v vasi, kamor se je namenil iti. To je neke vrste ‘pripravništvo’ za to, kar bodo poklicani delati po vstajenju z močjo Svetega Duha. Evangeljski odlomek se zaustavi ob misijonarskem stilu, ki ga lahko povzamemo v dveh točkah: poslanstvo ima središče in poslanstvo ima obličje.
Učenec, misijonar ima predvsem svoje središče sklicevanja, ki je Jezus. Odhod in delovanje apostolov je prikazano kot razširjanje iz enega središča, torej kot predlaganje Jezusove navzočnosti in delovanja v njihovem misijonskem delovanju. To razodeva, kako apostoli nimajo nič svojega oznanjati, niti pokazati svojih sposobnosti, temveč govorijo in delujejo kot poslani, kot Jezusovi glasniki. 
Ta evangeljski dogodek se tiče tudi vseh nas; ne samo duhovnikov, temveč vseh krščenih, ki smo poklicani pričevati v različnih življenjskih področjih Kristusov evangelij. Prav tako pa je tudi za nas to poslanstvo pristno samo, če izhaja iz nespremenljivega središča, ki je Jezus.
Krščeni, ki ne čuti, da bi oznanjal evangelij, oznanjal Jezusa, ni dober kristjan. (Papež Frančišek)

Pustiti vse, kar imaš, in slediti Jezusu, njegovemu klicu …, pustiti vse, prevzeti naloge, se odločiti za pričevanje …, stopiti v žetev. To je bila vedno avantura in vedno bo nekaj, kar preseneti poklicane in tudi druge ob njih. V to avanturo smo tako ali drugače poklicani prav vsi, ki želimo in hočemo biti kristjani: Jezusovi učenci, prijatelji, bratje, pričevalci današnjega časa.
Jezus pa ob tem vedno znova kliče nekatere, da ne bi bili samo njegovi prijatelji, Božji otroci, pristni kristjani, temveč da bi bili na poseben način njegovi tesni sodelavci. Kliče ljudi, po katerih bi lahko na poseben način nadaljeval svoje odrešenjsko poslanstvo med nami. Zato nekatere kliče na »svojo njivo« s posebno nalogo, da bi postali redovniki, redovnice, misijonarji, misijonarke, duhovniki ali diakoni.
Tako bi njihovo življenje bilo kar najbolj podobno Jezusovemu. Postali bi dar za druge. (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V sobota 13. julija smo se s sv. mašo v cerkvi na Gomilskem, nato pa s obredom za rajne na gomilskem pokopališču poslovili od +Marije Grah (Naclnove Micike) s Šmatevža 5, zadnja leta pa je bila pri Lončičevih na Gomilskem. Bila je dejavna župljanka: sodelovala pri bogoslužju tudi med tednom, bila članica Župnijskega sveta v več mandatih, sodelavka Karitas Gomilsko že od ustanovitve, … Bog ji povrni v nebesih.

Nekaj napovedi za poletne mesece

Na junijski seji ŽPS je bilo sklenjeno:
– župnijsko romanje bo 10. 8. 2024, kam še ni odločeno, predloge kam bi romali še zbiramo, če imate kakšen predlog sporočite
– župnijski dan bo 25 8. 2024, na predvečer tega praznovanja je predvideno tudi slavljenje s skupino Svetnik

Oratorij 2024 v tem tednu.

Pomembno dogajanje za mladino in otroke, zato naj bi ga člani našega občestva dobrohotno spremljali in vsestransko podpirali. Zelo hvalevredna bo tudi molitev za blagoslov in srečen in uspešen teden. Prošnji pa naj sledi zahvala, zlasti na sklepu oratorija prihodnjo nedeljo v župnijski cerkvi na Gomilskem ob 10.00 uri. Vabljeni v čim večjem številu.

Animator moli

Gospod, naredi me za orodje svojega miru. Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen. Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje. Kjer je nesloga, naj prinašam edinost. Kjer je dvom, naj prinašam vero. Kjer je zmota, naj prinašam resnico. Kjer je obup, naj prinašam upanje. Kjer je žalost, naj prinašam veselje. Amen.

MAŠNI NAMENI

NED. – 14.7.
15. ned. med letom
Frančišek Solan, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Francija Turka in vse Rtvigove

PON. – 15.7.
Bonaventura, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Franca in Milko Rančigaj

TOR. – 16.7.
Karmelska Mati Božja, (Karmen)
19.00 za +Ivana –oblet. in Ivana Knez
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 17.7.
Aleš, spokornik
19.00 za +Marijo Rojnik

ČET. – 18.7.
Elij iz Koštabone, diakon, mučenec
17.00 za +Borisa Fišerja in starše (v Šentrupertu)

PET. – 19.7.
Arsenij Vel., puščavnik
19.00 za +Vero Kunst –oblet

SOB. – 20.7.
Marjeta Antijohijka, mučenka
19.00 za +Marijo Šmit –oblet in njene

NED. – 21.7.
16. ned. med letom
sv. Danijel, prerok
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Grah – osmina
Sklep oratorija
Darovanje za animatorje

V tem tednu: vse dni oratorijsko dogajanje

Pozor! Krištofova nedelja z MIVO bo zaradi sklepa oratorija preložena na 28.7.; takrat bo tudi blagoslov vozil, druga maša bo v Grajski vasi.

Dežurni ministranti: Mitja Mak in še kateri, ki ne bo na oratoriju
Bralci v nedeljo: I. ki bodo pri jutranji sv. maši II. animatorja
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko II. in oratorijci

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela se godijo po njegovih rokah! Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?« In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je govóril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« (Mr 6,2–4)

BESEDA O BESEDI

VERA NAM ODPIRA OČI ZA BOGA Mr 6,1–6

Današnji evangeljski odlomek nas želi spomniti, da Boga v našem vsakdanjem življenju lahko prepoznamo in spoštujemo njegovo voljo, če imamo odprto in preprosto srce, ki ga hrani resnična vera. – Potem ko je Jezus, okoli trideset let star, zapustil Nazaret in že kar nekaj časa drugod pridigal ter ozdravljal s čudeži, se je vrnil v svoj kraj in začel učiti v shodnici. Sokrajani so strmeli zaradi njegove modrosti, saj so ga poznali kot Marijinega sina in tesarja, ki je živel med njimi. Namesto da bi ga sprejeli z vero, so se nad njim pohujševali. – Nazarečani ne morejo verovati vanj, ker so ga poznali kot enega izmed njih. Priznali so, da govori modro in da se po njem dogajajo čudeži. Pravzaprav so bili osupli nad tem, kar so slišali. Niso pa mogli razumeti, kako lahko nekdo, ki je odraščal med njimi, govori takšne stvari. Zastavljali so si tri pomembna vprašanja: »Od kod njemu to?«, »Kakšna je ta modrost, ki mu je dana?« in »Kako to, da se po njem godijo čudeži?« – Jezusa so zavrgli, kar pomeni, da na svoja vprašanja niso dobili pravih odgovorov. Hoteli so slišati odgovore, kot so si jih sami zamislili. Zaradi trdosrčnosti, nerazumevanja in velike nevere Jezus v domačem kraju ni mogel delati čudežev, čeprav je ozdravil nekaj bolnikov. Očitno je v njih le odkril zrno vere. Jezusovi čudeži so bili znamenje Božje moči in navzočnosti. Pri tem se je zanašal zgolj na to, kaj mu je naročal Bog. Ni šlo za magijo, temveč za Božjo moč. Jezus je s svojimi dejanji vabil ljudi k veri. Vero lahko razumemo tudi kot odprtost za Boga in pripravljenost, da v svoje življenje sprejmemo njegovo navzočnost.
Devica Marija je tista, ki je dejansko razumela. Zato blagor njej, ki je verovala. Marija se ni pohujšala nad svojim Sinom. Njeno občudovanje je bilo polno vere, ljubezni in veselja, ko ga je gledala tako človeškega in hkrati tako Božjega. Učimo se od nje, prepoznati v Kristusovi človeškosti popolno razodetje Boga. (po: E. Mozetič)

14. nedelja med letom

Srce in razum

Potruditi se moramo, da odpremo srce in razum za sprejem Božje resničnosti, ki nam prihaja naproti. Gre za to, da imamo vero. Pomanjkanje vere je namreč ovira za Božjo milost. Številni krščeni živijo, kakor da bi Kristus ne obstajal. Ponavljajo geste in znamenja vere, a to ne odseva njihove resnične pripadnosti Jezusu in njegovemu evangeliju. Vsak kristjan, vsi mi, vsak od nas pa je nasprotno poklican poglobiti to temeljno pripadnost s tem, da jo skuša pričevati s temu skladnim življenjem, katerega osnovna nit je dejavna ljubezen.
Prosimo Gospoda po priprošnji Device Marije, da raztopi trdoto srca in omejenost razuma, da bomo odprti za njegovo milost, za njegovo resnico in za njegovo poslanstvo dobrote in usmiljenja, ki je namenjeno vsem, brez kakršnega koli izključevanja. (papež Frančišek)

Veselje

Veselja ne moremo zaukazati. Pogosto se pojavi, ko ga sploh ne pričakujemo, in sicer takrat, če se neki aktivnosti popolnoma predamo. To je odločilni pogoj za izkušnjo veselja, da se lahko neki aktivnosti oz. trenutku dejansko popolnoma prepustimo.
Vsak dan lahko doživimo na tisoče koščkov veselja: veselje ob lepem vremenu, ob lepoti narave, ob vsakem srečanju … Drobnega dnevnega veselja bi se morali vedno zavedati; potem se bo v nas utrdilo pozitivno razmišljanje, ki bo na nas delovalo zdravilno.
Kdor takšne izkušnje drobnega veselja zanemari in jih ne vidi, ta se počuti utrujen, neprespan, slabega zdravja in prenapet … V teh okoliščinah o sebi slabo misli, predvsem pa se čuti manj ustvarjalen in pameten od drugih.
Čustvo veselja izžareva zdravilno moč. Vprašanje pa je, zakaj vedno bolj mislimo na svoje rane kot pa na vse lepo. Očitno so mnogi v svojem otroštvu izkusili, da so jih starši prej opazili, če je bilo z njimi kaj narobe. Tako se vrtimo okoli svojih ranjenosti, da bi dosegli naklonjenost okolice. Toda s to strategijo si ustvarjamo nenehno razočaranje, saj ne bomo nikoli našli dovolj naklonjenosti. Vsekakor je bolj zdravilno in smiselno, da se gledamo v pozitivni luči. In ta pozitivni pogled je spomin na preteklo veselje in hkrati poskus, da bi se vselej veselili sebe in svojega življenja. (po: A. Grün, Veseli se življenja)

Naslovljeno na vas

Nekaj napovedi za poletne mesece
Na junijski seji ŽPS je bilo sklenjeno:
– župnijsko romanje bo 10. 8. 2024, kam še ni odločeno, predloge kam bi romali še zbiramo, če imate kakšen predlog sporočite
– župnijski dan bo 25 8. 2024, na predvečer tega praznovanja je predvideno tudi slavljenje s skupino Svetnik

K utripu počitniškega časa bo prispeval tudi počitniški oratorij z naslovom Blagor zvestim, ki bo potekal med 15. in 21. julijem. To bo že kar naslednji teden. Začenjamo odštevati le še dneve do začetka letošnjega oratorija.

Začni z Bogom vsako delo, da bo dober tek imelo;
z Bogom delo dokončaj, pa prejel boš sveti raj!

To zagotovilo blagoslova velja tudi za počitniški oratorij.
Zaključimo (dokončamo) ga vsako leto z Bogom pri sv. maši na nedeljo ob koncu oratorijskega tedna.
Lepo in prav bi bilo, da bi oratorij tudi začeli z Bogom pri sv. maši prihodnjo nedeljo, na pragu tega težko pričakovanega dogajanja, da bo dober (po)tek imelo. Jezus vse udeležence oratorija z veseljem pričakuje.
Duhovni asistent oratorija, župnik Martin, pa prijazno vabim!

Počitniška molitev
Prosti čas – o Bog, kako lepo! Lahko se spočijem, zadiham, razmišljam. Lahko se veselim ljudi, ki jih imam rad, luči sonca, rož in dreves, petja ptic. Lahko slišim tvojo besedo in praznujem tvojo ljubezen z vsemi, ki verujejo vate. Zahvaljujem se ti, o Bog. Prosim te za tvoj blagoslov za ta dan in za vse počitnice!

MAŠNI NAMENI

NED. – 7.7.
14. ned. med letom
Ned. Slovencev po svetu
B. služab. Anton Vovk
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana Štuseja (v Šentrupertu)

PON. – 8.7.
Kilijan, škof, mučenec
19.00 za +Karola Semprimožnika

TOR. – 9.7.
Avguštin Zhao Rong in drugi kitajski mučenci
19.00 za +Jožefa –oblet. in Frančiško Rožič
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 10.7.
Amalija, redovnica
19.00 za +Miro –oblet. in Jožefa Rakun

ČET. – 11.7.
Benedikt, opat, zavetnik Evrope
17.00 za +Marijo Ribič –oblet. (v Šentrupertu)

PET. – 12.7.
Mohor in Fortunat, diakon, mučenca
19.00 za +Štefanijo Rančigaj

SOB. – 13.7.
Henrik II.,cesar
19.00 za +Antona Zupančiča

NED. – 14.7.
15. ned. med letom
Frančišek Solan, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Francija Turka in vse Rtvigove

V tem tednu: neposredna priprava na počitniški oratorij

Dežurni ministranti: Matevž in Tjaž Basle, drugi dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Majda Jelen; II. Lara Natek, Marija Rančigaj
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovali so se mu. On pa je vse odslôvil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. Prijel jo je za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar pomeni: Deklica, rečem ti, vstani! Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let.  (Mr 5,39–42)

BESEDA O BESEDI

VERA IN DOTIK Mr 5,21–43

Dogodek obuditve deklice, ki ga danes pred nas postavlja evangelist Marko, je izjemno prefinjeno opisan, kajti izjemne stvari, ki presegajo človeka, so opisane z izjemno preprostimi vsakdanjimi besedami, tako da bolj spregovorijo dejanja ko pa same besede.
Zdaj pa se bom skušal postaviti v vlogo očeta ali matere, ki sta imela ali pa imata sedajle »umirajočega« sinka ali hčerkico in poslušata to evangeljsko pripoved. Kaj si ob tem mislita? »In midva? In vsi tisti, ki ob postelji svojega otroka niso slišali izgovoriti Talíta kum – otrok, vstani!? Ali je torej evangelij ‘veselo oznanilo’ le za redke srečneže?«
Vprašanje je resno, kakor je resna bolečina in tesnoba, iz katere izhaja, in kdor oznanja evangelij, jo mora spoštovati in se potopiti v to bolečino. Včasih je tudi Jezus, preden je storil čudež (ali pa morda še prej, kot se je zgodil čudež), jokal z žalostnimi. Bog trpi z nami, ne omeji se na to, da bi nas le od daleč opazoval, ko trpimo.
Pravi ključ, da bi odgovorili na zastavljeno vprašanje, edina beseda, ki lahko vsaj malo osvetli temo bolečine, je »vera«. Ko Jezus priporoča ljudem, naj se obrnejo nanj v veri, ne misli le na vero v moč, da lahko stori čudež, za katerega prosijo, ampak na vero vanj. Vera – pa naj se pričakovani čudež zgodi ali ne – da ne bomo nikoli razočarani nad bistvenim.
Največji čudež je verovati »v« njega. Potem vse postane mogoče. Izkušnja številnih ljudi dokazuje, da se tudi takrat, ko se ne zgodi pričakovani čudež, zaradi vere lahko zgodi nekaj, kar daje življenju nov smisel.
Posebno mesto v današnjem evangeliju ima tudi dotik. Človeški dotik, če je iz prave ljubezni, povzroči boljše počutje in zdravi razbolelo dušo, Božji dotik pa ozdravlja celotnega človeka. Zato se Jezus dotakne deklice. Zato se žena dotakne Jezusa. Kjer je zaupanje, ljubezen, vera, tam dotik gradi, zdravi, razveseljuje. Je eden najbolj genialnih Božjih izumov. (po: E. Mozetič)

13. nedelja med letom

Evangelist Marko nam danes slika Jezusa kot vir življenja, kot njega, ki povrne življenje tistemu, ki mu popolnoma zaupa. Oba protagonista iz odlomka, torej dekličin oče in bolna žena, nista Jezusova učenca, pa vendar sta bila uslišana zaradi svoje vere. Imata vero v tega človeka. Iz tega razumemo, da so na Gospodovo pot sprejeti vsi. . Za dostop do njegovega srca, Jezusovega srca, je samo en pripomoček, da se čuti pomoči potrebnega in da mu zaupa. Vprašam vas: Vsak od vas čuti potrebo po ozdravljenju nečesa, kakšnega greha, kakšnega problema? In če to čuti, ima vero v Jezusa? Dva pripomočka sta za to ozdravljenje, za dostop do njegovega srca: čutiti potrebo po ozdravljenju in zaupati vanj. Jezus je odkril te osebe med množico in jih potegnil iz anonimnosti, jih je osvobodil strahu pred življenjem in da bi si upali. To stori s pogledom ter z besedo, ki jih postavi ponovno na pot po tolikem trpljenju in ponižanju. Tudi mi smo poklicani naučiti se in posnemati te besede, ki osvobajajo in te poglede, ki povrnejo tistemu, ki ga nima, veselje do življenja.
V današnjem evangeljskem odlomku se tako prepletata tematiki vere in novega življenja, ki ga je Jezus prišel ponuditi vsem. Ko je vstopil v hišo, kjer je bila mrtva deklica, je ven izgnal vse, ki so se vznemirjali in žalovali (prim. Mr 5,40) in rekel: »Otrok ni umrl, ampak spi« (Mr 5,39). Jezus je Gospod in pred njim je telesna smrt kot spanec, zato ni vzroka za obup. Da, tiste se moramo bati! Ko čutimo, da imamo otrdelo srce, srce, ki je otrdelo. Ko čutimo, da imamo trdo srce. Tega se moramo bati. To je smrt srca. Vendar pa tudi greh ni za Jezusa zadnja beseda, saj je prinesel brezmejno Očetovo usmiljenje. Četudi smo padli globoko, nas doseže njegov nežni, a močni glas: »Rečem ti: vstani!« Lepo je slišati to Jezusovo besedo, namenjeno vsakemu od nas: »Rečem ti: vstani. Pojdi. Vstani, pogum. Vstani.« In Jezus je dekletu povrnil življenje in je povrnil življenje ozdravljeni ženi, obema torej vero in življenje. (papež Frančišek)

Čestitke srebrnomašniku.
Včeraj, na Praznik sv. Petra in Pavla, je obhajal svoj srebrni mašniški jubilej g. Vlado Bizjak, ki je eno leto živel in deloval tudi v naši župniji.
Praznovanje tega pomenljivega jubileja je danes v žalski župnijski cerkvi.
Gomilski župljani slavljencu čestitamo in voščimo obilo Božjega blagoslova!

Naslovljeno na vas

Nekaj napovedi za poletne mesece
Na junijski seji ŽPS je bilo sklenjeno:
– župnijsko romanje bo 10. 8. 2024, kam še ni odločeno, predloge kam bi romali še zbiramo, če imate kakšen predlog sporočite
– župnijski dan bo 25 8. 2024, na predvečer tega praznovanja je predvideno tudi slavljenje s skupino Svetnik

K utripu počitniškega časa bo prispeval tudi počitniški oratorij z naslovom Blagor zvestim, ki bo potekal med 15. in 21. julijem.

ODPOČIJTE SE

Pojdite na samoten kraj in se nekoliko odpočijte!
Učenci začutijo: Jezus nam hoče dobro. Ve, kaj zdaj potrebujemo.
Ve, kaj vse smo naredili, in to ceni,
zdaj pa nas vabi, da se malo odpočijemo.
To vabilo velja tudi nam: odpočijte se, sprostite se.
To pravi Jezus vsakomur od nas.
Tvoje telo je darilo Boga. Privošči mu malo oddiha.
Vzemi si pa tudi čas za svojo dušo, za svoje srce.
Nekoliko se odpočijte!
Ni ti treba dokazovati, kako pomemben si.
V Božjih očeh si neskončno dragocen. Vzemi si čas, da to odkriješ.
Pri hrupu in prezaposlenosti ti to ne bo uspelo.
Za to so potrebni časi miru, popolne tišine.
Nekoliko se odpočijte!
Odpri svoje oči in svoje srce za male reči okoli sebe:
za smeh otroka, za lepo cvetlico, za ptičje petje, za sončni zahod,
za ljudi, med katerimi se dobro počutiš,
in za vse, kar ti je dan za dnem podarjeno. (Barbel Schumacher)

Naša domovina ima tako čudovite planine, tako lepe stopnice do Boga.
Če je le mogoče, se radi vzpenjajte po njih.
Vem, da boste z njih prihajali bogatejši in srečnejši. (Franc Bole)

MAŠNI NAMENI

NED. – 30.6.
13. ned. med letom
Prvi mučenci rimske Cerkve
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Pavlo Polak (v Grajski vasi)
Procesija sv. Rešnjega telesa

PON. – 1.7.
Estera, svetopis. žena
19.00 za +Antona –oblet. in Ano Laznik

TOR. – 2.7.
Evgenija, redovnica
19.00 za +Marijo Orožim in vse Mlinarjeve
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 3.7.
Tomaž, apostol
19.00 za +starše Ducman, Vido Krajnc in Darkota

ČET. – 4.7. prvi četrtek
Urh (Uroš), škof
17.00 za +Franca Doliška, Frančiško Šram molitev za duhovne poklice (v Šentrupertu)

PET. – 5.7. prvi petek
Ciril in Metod, slov. apostola, sozavet. Ev.
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
Litanije Jezusovega srca

SOB. – 6.7. prva sob.
Marija Goretti, devica, mučenka
19.00 za +Ivana Tekavca—oblet. , sorod.
Litanije Matere Božje

NED. – 7.7.
14. ned. med letom
B. služab. Anton Vovk
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana Štuseja (v Šentrupertu)

V tem tednu: stopamo v drugo polovico leta in novi mesec z prvim četrtkom, s prvim petkom in s prvo soboto. Vabljeni k zakramentom.

Dežurni ministranti: Hana Rančigaj, Kristina Štrajhar, drugi dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Anka Trogar; II. V Šentrupertu: Ana Remic, Anže Rožič
Urejanje in krašenje cerkve: Zakl