Srečanje zakonskih jubilantov


Srečanje zakonskih jubilantov je v naši župniji že po tradiciji vsako drugo oktobrsko nedeljo. Letos je to bilo 14. 10., ko so se v prelepem sončnem  dopoldnevu pred župnijsko cerkvijo začeli zbirati zakonski pari. Povabljeni so bili vsi, ki so dopolnili deseto obletnico sklenitve zakonske zveze in potem povabilo velja na vsakih nadaljnjih pet let. Na vsakoletno srečanje pa so povabljeni tudi tisti zakonci, ki so že dopolnili zlat jubilej. Tako se je povabilu odzvalo skupaj devetnajst parov, kar je po besedah g. župnika manj kot jih je bilo ob prejšnjem jubilejnem srečanju. Prav lep je bil pogled na pripete naprsne šopke iz drobnih vrtnic na njihovih slavnostnih oblačilih. Med njimi sta bila tudi zlatoporočenca Kos. S svojo udeležbo sta nas počastila tudi zakonca Rančigaj, ki sta letos praznovala petinšestdeset let skupnega življenja in častitljiv življenjski jubilej –  devetdesetletnico.  Pred cerkvijo je vse sprejel g. župnik z ministranti. Skupaj so v sprevodu vstopili v cerkev in moč je bilo opaziti po dva para z enakim priimkom, ki sta bila med seboj zelo sorodstveno povezana. Bralca beril sta bila iz vrst jubilantov.  Globoke misli iz pridige o pomenu zakonske skupnosti  so lepo nagovorile zbrane zakonce k premišljevanju in občutenju hvaležnosti  za dosedanje vztrajanje v  sreči in nesreči, v zdravju in bolezni, ki temeljiti na medsebojni ljubezni in spoštovanju. Glavno dejanje je bila obnovitev zakonske zaobljube, ki bo prav gotovo s  svojim globokim sporočilom pripomogla k srečanju čez naslednjih pet let, kar je velik dar, saj velikokrat vmes poseže višja sila in osnovni pogoj žal ni izpolnjen.

Skupaj z jubilanti so se tega dogodka veselili vsi njihovi bližnji in župnijsko občestvo. Po sv. maši je bilo druženje v Domu srečanj, kjer je bilo veliko priložnosti za obujanje spominov na dan, ko se je začela skupna pot vsakega posameznega para. Prav gotovo so se vsakemu izmed njih porajale misli, da je vredno vztrajati. Pa ne samo zaradi občutka odgovornosti do bližnjih, ampak predvsem zaradi neizmerne milosti , izjemnosti in skrivnostnosti, ki jo daje takšna skupnost. V njej so težave manjše, upanje pa večje. Na ta način so tudi lep in svetal vzgled vsem tistim, ki so že ali pa, ki še nameravajo stopiti na to pot. Čast zarezati v slavnostno torto, ki jo je jubilantom podarila ga. Bernarda Vasle, je imela letošnja dvakratna jubilantka, ga. Ljudmila Rančigaj.

G. župnik je vse navzoče pare seznanil s sklepom ŽPS, da se ustanovi skupina zakoncev in priporočal  vključitev, kjer bi veljala posebna pravila glede zaupnosti. To je lahko dobra popotnica, da se naslednjega jubilejnega srečanja zakoncev udeležiš s čim večjo iskrenostjo. Zakonca spoznata, da sta ljubezen in spoštljiv odnos lahko v nenehni rasti. Morda ju je včasih potrebno le prebuditi in uravnovesiti ter poglobiti njun odnos. To je priložnost za vzajemno spoznavanje in razumevanje sozakonca s pomočjo izkušenj in modrosti drugih sozakoncev ter duhovnega vodje. To pa je nikoli dokončano delo, ki pa že sproti lahko daje rezultate. Trditev, da se je za dober zakon potrebno nenehno truditi vsak dan na različne načine, prav gotovo drži. Plačila ni v denarju, je tudi v takšnih dneh, kot je bila ta nedelja.

Oktober, 2012                                                                 Marija Rančigaj