Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹ Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. »Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!« (Mt 25,6–10.13)

 

 

KDO JE KRIV? Mt 25,1–13

 

Zanimiva zgodba današnjega evangelija. Pogosto spregledamo, da ženin zamuja. Še več, ženin se ne opraviči. In to še ni vse. Ženin ne spusti na svatbo tistih, ki jim je zmanjkalo olja, a zmanjkalo jim ga je, ker je zamujal on sam. Kazen torej za zamujanje plačajo povabljene device, ne pa ženin, ki je zamujal!?

Ob tem pomislim na situacije v življenju, ko se mi zdi, da nisem kriv, da se stvari slabo končajo. Težko je sprejeti, če si leta prizadevaš za dobro, rezultata pa ni. Kljub temu da vabim na svatbo, ni svatbe ne zame ne za bližnje, ljudje so užaljeni, dobro delo pa je onemogočeno ipd. Mislim si, da se podobno lahko počuti dekle ali fant, ki si prizadeva, da bi odnos zaživel, pa odnos vseeno propade. Zdi se, da je nagrada za trud polom. Nihče se ti ne opraviči. Še kriv si. Podobno je, če razpade zakonski odnos ali če vzgoja pripelje do ‘izgubljenih’ sinov. Nazadnje nosiš kazen, da ne moreš na ‘svatbo’, ‘ker nisi imel olja’.

Ali je olje za svetilke moje prizadevanje ali kaj drugega? Kot kristjan vem, da je za vsem Bog, ženin, ki zamuja in ne prinaša opravičila. Mislim si, da je olje moja vera. Kljub razočaranjem hočem verjeti, da je Bog dober in ne krivičen. Položaj je po človeško gledano polom, vendar je Bog tisti, ki vidi globlje in bolje. S takšnimi situacijami nas Bog izziva, da pomislimo na olje vere, da je On vedno dober in vedno vabi na svatbo. Ne smem se zaganjati v delo, v odnose, ne da bi pustil prostor Bogu, da zamuja, da ne pride oz. se ne opraviči. 

Vedno moram narediti vse in razmišljati, da je Bog tisti, ki vse vodi. Pravzaprav smo ves čas služabniki in ne gospodarji življenja. Ne moremo sesti za mizo in pričakovati, da nam bo življenje postreženo. Ne smemo zbirati zase in na zalogo, ves čas moramo biti budni in razmišljati, kaj od nas pričakuje Bog. In prav to nas dela žive. Potem se lotevamo pravih stvari. (po: E. Mozetič)

 

---

32. nedelja med letom – zahvalna

 

Olje je bistveni element zgodbe. Nekaj značilnosti tega olja: prva značilnost je, da ga ni veliko. Ostaja skrito, na zunaj se ne vidi; a brez njega ni luči. To pomeni, da pred Gospodom ni pomemben videz; kar šteje, je srce. Treba je reči ne kulturi mask, ki uči, kako skrbeti za videz. Nasprotno pa je treba očiščevati in varovati srce, človekovo notranjost, dragoceno v Božjih očeh; ne pa zunanjosti, ki izgine.

Druga značilnost olja je, da obstaja zato, da se porabi. Samo če izgori, sveti. Enako je z življenjem: širi luč, samo če se porabi, če se troši v služenju. Skrivnost življenja je živeti za služenje. Služenje je vstopnica, ki jo je treba pokazati na pragu večne svatbe. Kar ostane od življenja pred pragom večnosti, ni to, koliko smo zaslužili, ampak koliko smo dali. Smisel življenja je odgovoriti na Božjo ponudbo ljubezni. Odgovor pa gre preko resnične ljubezni, darovanja sebe, služenja. Služenje stane, kar pomeni trošiti se, izrabiti se. A pri naši službi ne služi za življenje, kdor ne živi za služenje. Kdor preveč varuje svoje življenje, ga izgubi.

Še tretja značilnost olja se pojavi v evangeliju, to je priprava. Olje je treba pravočasno pripraviti in ga nesti s sabo. Ljubezen je seveda spontana, vendar se z njo ne improvizira. Ravno v pomanjkljivi pripravi je nespamet devic, ki ostanejo zunaj svatbe. Sedaj je čas priprave: v sedanjem trenutku, dan za dnem, je treba gojiti ljubezen. 

Prosimo za milost, da bi vsak dan obnovili prvo ljubezen z Gospodom, da je ne bi pustili ugasniti. Če se ne vlaga v ljubezen, življenje ugasne. (po: E. M.)

 

Na današnjo zahvalno nedeljo se z zahvalnim bogoslužjem zahvaljujemo v župnijski cerkvi ob 7.30 uri in v šentrupertski ob 10.00 uri. 

 

V nedeljo, 15. nov. pa ob 10.00 uri v šmatevški cerkvi. Pri tej sv. maši se bomo zahvalili tudi za uspešno opravljena obnovitvena dela.

 

V nedeljo, 22. nov. ob 10.00 uri v cerkvi v Grajski vasi. Lepo vabljeni!!!

 

---

Naslovljeno na vas 

 

Dragi bratje in sestre!

»Kaj pa imaš, česar nisi prejel?« (1 Kor 4,7) nas sprašuje apostol Pavel. To vprašanje nas ob zahvalni nedelji vabi, da prepoznamo koliko dobrega nam je podarjenega. Vse kar smo in kar imamo, je v svojem temelju dar. Tudi vera, občestvo in ljudje, s katerimi delimo življenje. Kdor se zaveda, da je vse prejel kot dar, zna tudi sam velikodušno darovati. Hvaležnost tako postaja izvir velikodušnosti, velikodušnost pa gradi občestvo. Letošnja zahvalna nedelja ima za našo krajevno Cerkev poseben pomen, saj praznujemo dvajsetletnico ustanovitve Škofije Celje. To je priložnost, da se s hvaležnostjo ozremo na prehojeno pot in prepoznamo, kako je Bog po veri, zvestobi in velikodušnosti mnogih ljudi gradil našo škofijo. V teh dvajsetih letih smo se učili postajati samostojna krajevna Cerkev, prepoznavati svoje darove, pa tudi omejitve in izzive. Predvsem pa smo odkrivali, da moč Cerkve ni v njeni ustanovitvah in strukturah, temveč v živem občestvu ljudi, ji jih povezuje Kristus. 

Hvala vsem vernikom, ki s svojo molitvijo, delom, časom in darovi skrbite za življenje naših župnij. Posebna hvala gre tistim, ki prepoznavate stiske bližnjih in jim prinašate konkretno pomoč in upanje. Hvala tudi bolnim in ostarelim, ki s svojo molitvijo in darovanjem trpljenja ostajate dragoceni, čeprav pogosto skriti stebri naše Cerkve.

 

 

Na zahvalno nedeljo se tudi jaz iz srca zahvaljujem vse župnijskim sodelavcem in dobrotnikom – članom Župnijskega sveta, cerkvenim ključarjem/članom Župnijskega gospodarskega sveta, bogoslužnim sodelavcem – pevovodjem in pevcem vseh štirih skupin, krasilkam cerkva, bralcem, ministrantom, sodelavcem Župnijske karitas, dobrotnikom cerkva in vse župnije, dobrotnikom župnišča in mene, zlasti za skrb za kosilo in urejenost župnišča, … Hvala vsem, ki prihajate v cerkev, hvala za vaše molitve in dobra dela za občestvo. 

Ni mogoče vseh in vsega zapisati. Bog vidi tudi skrita dobra dela, ki jih mi niti ne opazimo in jih nagrajuje. Hvala vsem! Bog vam povrni!

 

---

MAŠNI NAMENI

7.00 češčenje, spovedovanje 

7.30 za vse župljane – žive in rajne

10.00 za +Zofijo Rančigaj, vse Stepišnikove (v Šentrupertu)

 

17.00 za vse verne rajne

 

17.00 za +Andreja Kunsta –oblet.

 

17.00 za +starše Cirar in sorod.

 

17.00 za +Brankota Košenina -oblet.

 

17.00 za +družino Podgoršek iz Šentruperta 

 

17.00 ne bo sv. maše

 

7.00 češčenje, spovedovanje 

7.30 za vse župljane – žive in rajne

10.00 v zahvalo za srečno opravljene obnove in dobrotnike (v Šmatevžu)

 

---

V teh dneh: 

Karitas: sestanek sodelavcev bo v torek, ob 19. uri v Domu srečanj.

 

Seja ŽPS bo v četrtek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Vsi člani lepo vabljeni!

 

Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik, ostali dobrodošli

Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Mija Štrajhar; II. Šmatevž: Lucija Blatnik, Jure Vasle

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava