Dekanijsko srečanje cerkvenih pevskih zborov


Na lepo jesensko nedeljo, 14. 10., ki je kar klicala po druženju, je tokrat naša župnija imela čast gostiti sicer že šesto dekanijsko srečanje župnijskih pevskih zborov. Kaj je lahko še boljšega kot  to, da sredi popoldneva odmeva pesem iz domače cerkve?  Žal pa obiskovalcev ni bilo veliko. Bolj smo bili priča temu, da so pevci imeli priložnost prisluhniti drug drugemu in prav gotovo se je v njihovih mislih oblikovala kakšna ocena. Za povrh je to bila tudi edinstvena priložnost za druženje na prostem. Želeli smo biti dober gostitelj in spet so se izkazale pridne pevke in ostale članice ŽPS, ob moški podpori.

Kot je znano so v dekanijo Braslovče, katere dekan je g. župnik Ivan Napret iz župnije Šmartno ob Paki, vključene naslednje župnije: Sv. Andraž nad Polzelo, Gomilsko, Prebold, Marija Reka, Sv. Jurij ob Taboru, Vransko, Tabor in Šmartno ob Paki. Srečanja, ki ga je vodila gdč. Barbara Trogar, so se udeležili naslednji zbori:

– starejši MeCPZ iz župnije Prebold, ki ga vodi ga. Irena Ločičnik, dirigirala pa mu je ga. Mateja Kandare,

– MeCPZ iz župnije Šmartno ob Paki, njihov zborovodja je g. Andrej Fišer, ta dan pa je zbor vodila ga. Andreja Šmerc,

– MeCPZ iz župnije Vransko, pod vodstvom g. Franca Lesjaka,

– Zbor DU Braslovče iz župnije Braslovče, ki ga vodi ga. Tjaša Ribizel in

– MeCPZ iz župnije Gomilsko, ki ga vodi ga. Vesna Štraus.

Ploščad pred cerkvijo je bila polna ljudi, ki se tako ali drugače poznajo in sodelujejo na več področjih. Prišlo je do veliko pogovorov,  obujanja spominov in znanstev. Dobro so nam dele pohvale na račun naše gostoljubnosti, tudi naš g. župnik je bil zadovoljen s potekom dogodkov in z opravljenim delom. Nam pa je bil v vzpodbudo  pogled na srečne ljudi, saj prav gotovo velja, da kdor poje, nima zlih misli.

Srečanja na ravni dekanije, oz. med župnijami so zelo dobrodošla, saj je vse prepogosto moč naleteti na ugotovitve, da so župnije preveč obrnjene navznoter in da je premalo sodelovanja med njimi.  Vsaj z vidika naše župnije bi lahko rekli, da se tej oceni v celoti ne moremo pridružiti, saj skupaj peš romamo na različne strani, pojemo in skrbimo za duhovno obnovo.  Še posebej na peš romanjih je priložnost za pogovor o pastoralnem življenju v župnijah. Še več, na ta način ga tudi oblikujemo.

Gomilsko, oktober 2012                                          Marija Rančigaj