Preberi več o zavetniku sv. Krištofu
Nekako v sredini zgodovinsko znamenitega savinjskega »puntarskega« naselja Grajska vas stoji podružnična cerkev župnije Gomilsko cerkev svetega Krištofa. Cerkev je posvečena svetemu Krištofu mučencu, ki je živel v tretjem stoletju. Svetemu Krištofu sta na slovenskem ozemlju od vseh cerkva posvečeni le dve podružnični cerkvi, poleg cerkve v Grajski vasi mu je posvečena le še podružnična cerkev svetega Krištofa v vasi Strmca pri Laškem.
O cerkvi v Grajski vasi ni znanih podatkov, kdaj so pozidali prvotno stavbo. Ta cerkev naj bi bila poznoromanska, a romanski arhitekturni znaki niso vidni. Glede na obliko bi lahko bil edini ostanek prvotne cerkve sedanja zakristija. Cerkev je v listini omenjena šele konec 15. stoletja, v letu 1489, in sicer v darilni listini cesarja Friderika III. Habsburškega Cesar Friderik III. je leta 1489 podaril Grajski vasi grajsko klet starega gradu Ojstrica, da bi laže popravili in vzdrževali cerkev svetega Krištofa v Grajski vasi.
Sedanja podoba cerkve je iz konca 17. stoletja ali začetka 18. stoletja, to je okoli leta 1700, in je v celoti baročna. Letnica 1723 na južni zunanji steni bi lahko bila letnica obnovitve cerkve. Na zunanjosti cerkvene stavbe je vidna ladja, zvonik, streha in okna. Ostalih delov se iz zunanjosti ne da ugotoviti.
Pozornost vzbudi južni zunanji del cerkve. Tam je freska, nad njo pa je napis TO IE HISHE 17, nato je razpelo (križ) in nadaljevanje napisa, 23 TE MOLITVE. Letnica 1723 verjetno pomeni leto obnavljanja in preurejanja cerkve, ko so med drugimi deli pozidali sedanji zvonik in postavili nov oltar. V niši na zunanji strani prezbiterija pod prej navedenim opisom je slika svetega Florjana, ki je že zelo stara.
Notranjost cerkve sestavlja pravokotna obokana ladja, prezbiterij in zakristija. Nad vhodom v severnem delu ladje je pevski kor.
Ladijske stene razčlenjujejo masivni pilastri, profilirani z bogatimi kapiteli, pokrivajo pa jo trije križni oboki. Kdaj so ladjo obokali, ni znano. Dejstvo je, da leta 1669 še ni bila obokana, saj je v vizitacijskem zapisniku navedeno, da je strop v ladji raven.
Prostor prezbiterija je veliko bolj razgiban kot v ladji. Ima nekaj štukaturnih ornamentov in nekaj manjših fresk na stropu. Prezbiterij naj bi poslikali okoli leta 1900. Upodobljeno je orodje Kristusovega trpljenja, škofovi atributi, Marijina zaroka na desni strani in sveta Katarina Aleksandrijska na levi strani stropa prezbiterija.
Sedanji veliki oltar je posvečen svetemu Krištofu in je tipa »zlati oltar«, s čimer je nekak spomin na čase, ko je bilo po slovenskih cerkvah veliko »zlatih oltarjev« (pozlačenih oltarjev).
Oltar je lesen, zelo lep in bogat z dekorativnimi deli. Tudi njegova starost je kar velika, saj naj bi ga izdelali okoli leta 1720. Zgrajen je v treh etažah (nadstropjih). V osrednjem delu, v tronu, je kip svetega Krištofa z detetom Jezusom. V stranskih nišah sta kipa apostolov, na desni strani je kip svetega Petra in na levi strani kip svetega Pavla.
V naslednjem delu, nekakšnem nadstropju, je kip svetega Jakoba starejšega s kipoma apostolov. Ker sta apostola brez atributov, se ne da ugotoviti, katera dva sta prikazana.
Tretje nadstropje oltarja predstavlja del, katerega osredje zapolnjuje Marijin kip.
Oltar je na skrajnem vrhu zaključen s kipom svetega Duha, ki je bil oltarju dodan naknadno pred sredino 18. stoletja.
V prezbiteriju je zanimiva in lepa daritvena miza. Ko so leta 2009 odstranili prižnico, so jo uporabili kot temelj za daritveno mizo. Ta rešitev je nekaj izvirnega, saj je omogočila, da prižnica še vedno služi za potrebe bogoslužja.
V cerkvi sta dva lesena stranska oltarja, ki sta nameščena na pozidani oltarni mizi. Njuno mesto je neposredno pred prehodom iz ladje v prezbiterij. Oba sta povsem enaka, saj so ju izdelali v paru. Razlikujeta se le po kipih v osredju oltarja in upodobitvah v atikah.
Oltar na levi strani je posvečen Žalostni materi Božji (S. Matris Dolorosae), oltar na desni strani pa svetemu Jerneju. Oba sta lepo poznobaročno rezbarsko delo iz konca 18. stoletja. Združujeta rokokojske in klasicistične dekorativne elemente. Ob straneh je zelo zanimivo prikazana tkanina (draperija) kot povezan zastor.
Zakristija je v pritličju zvonika in je vzhodno od prezbiterija. Dostop v zakristijo je edino iz prezbiterija skozi zelo majhna vrata, ki so široka 75 centimetrov in visoka le 168 centimetrov. Tloris zakristije je res zelo majhen, saj ima dolžino 207 centimetrov, širino (smer proti jugu) 234 centimetrov in sega v višino 269 centimetrov.
Besedilo je vzeto iz knjige Sakralni spomeniki na območju občine Braslovče, Franc KRALJ, 2012, Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek. Kogar zanimajo podrobnosti, jih lahko najde v navedeni knjigi.