Dopolnila k oznanilom

Spremembe v oznanilih zaradi zadnjih zdravstvenih ukrepov:

Jutri – na veliko soboto odpade blagoslov ognja in prižiganja gob.

Večerno bogoslužje velikonočne vigilije na veliko soboto bo 1 uro prej – torej ob 18.00 uri (če se boste doma v duhu pridružili)

V nedeljo tretje sv. maše ob 11.30 ne bo.

Lepo in prav bo, če kot posamezniki ali družin (gospodinjstvo) pridete kaj zmolit v cerkev  ob upoštevanju vseh ukrepov. Če bi bila cerkev zaprta, pokličite po telefonu župnika.

Posamič lahko pridete k sv. obhajilu ali tudi sv. spovedi – za kar se najavite.

Glede prenosa blagoslova jedil jutri ob 15.00 in sv. maše v nedeljo ob 10.00 pa je že objavljeno v oznanilih. Vabljeni ste k sodelovanju, molitvi po domovih, petju ali vsaj poslušanju velikonočnih pesmi, …

Vesela Aleluja!                                                                                                                            Župnik Martin

“Drive-in” blagoslov jedil

SPOŠTOVANI !

Cerkve so zaradi zajezitve virusa COVID19 letos zaprte in  ne bo klasične oblike blagoslovitve velikonočnih jedil v župnijski cerkvi, kakor tudi ne pri podružnicah.

DA NE BOMO POPOLNOMA BREZ DUHOVNIKOVEGA BLAGOSLOVA VELIKONOČNIH JEDIL, BO V SOBOTO, 3. 4. 2021 OB 16.URI  PRED DOMOM SREČANJ NA GOMILSKEM V VOŽNJI ( »DRIVE IN«) IN STE PRISRČNO VABLJENI.

Zamišljeno je, da bi posameznik ali več bili v avtu, tudi otroci, v katerih bi imeli košare z velikonočnimi jedili. Med počasno vožnjo ali morda celo malo postanka,  bi se podelil blagoslov. Prostora je dovolj, da bi lahko naredili krog, ali se na kakšen drugačen način umikali drug drugemu. Malo nam je naklonjeno tudi zaprtje ceste, saj ni kakšnega večjega prometa, razen lokalnega in tako bi nam tudi rondo lahko koristil. Z dobro voljo se bomo že znašli in rešili kakšen zaplet.

Želimo vam lepe, mirne in blagoslovljene velikonočne praznike ter polno mero zdravja!    

                            Pobudniki iz vrst ŽPS

Oznanila za cvetno nedeljo

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Pripeljala sta oslička, položila nanj svoja plašča in sedel je nanj. Veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa veje, ki so jih odlomili na poljih. Tisti, ki so šli pred njim, so vzklikali: »Hozana! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Blagoslovljeno kraljestvo našega očeta Davida, kraljestvo, ki prihaja. Hozana na višavah!« in prišel je v Jeruzalem v tempelj. (Mr 11,7-11a)

BESEDA O BESEDI

KRIŽ – DOKONČNA ZMAGA LJUBEZNI Mr 14,1–15,47

Po branju pasijona je nemogoče, da človeka ne bi pretreslo, razen če morda v njegovem srcu nečesa manjka. Evangelij nam danes poroča o tako neznosnih grozodejstvih, krvoločnosti, krivicah in okrutnosti, ki so jih zmožni povzročiti nizkotni ljudje. Ko se te stvari vsaj ne bi znova in znova ponavljale. Tako pa žal ne mine dan, ko mediji ne bi prinesli podobnih novih o trpljenju nedolžnih, o njihovih mukah. Ljudje namreč kar naprej neizprosno nadaljujejo z enakimi zločini.
Jezus je vedel za vse, kar se bo z njim zgodilo. Celo hote je šel v to trpljenje. Koliko bolj se sprašujemo, zakaj je zavzel takšno stališče, toliko bolj smo prisiljeni razumeti, da je to zares sam hotel in da je pravzaprav bilo vse nekako že vnaprej določeno. Vse teče kot vnaprej zrežirano. Prvi se zoper Jezusa združijo farizeji, pridruži se jim še Juda. Kasneje organizirajo zasedo, sodišče s stražo pa potem vse ostale stvari vse do Golgote. Vse stvari so v logičnem zaporedju. Zadostuje stvari prepustiti sadistični ozkosrčnosti ljudi in stvari kar same tečejo naprej.
V vsej tej zgodbi pa imajo tako Jezusove besede kot tudi njegov molk enak cilj: da bi samega sebe izničil, da bi ljudje tako lažje spoznali Očeta in bi bil s tem Bog proslavljen. Ne moremo si predstavljati še kakšnega globljega ponižanja, kot je bilo to Jezusovo. Prav tako nema je nepredstavljiva njegova vsesplošna ubogljivost in tako očitno (v človeških očeh) »sovraštvo do samega sebe«. V resnici gre za zaupanje in vrtoglavo darovanje Očetu; o tem končno priča Jezus sam s svojo zadnjo molitvijo iz psalma, ki mu jo je položil na usta evangelist.
Po Jezusovem trpljenju se v resnici pričenja nov svet, v katerem vlada mir. V strašni preprostosti in v vsej čistosti se namreč pokaže dokončna zmaga ljubezni. V izničenju in ponižanju se pretresljivo pokaže, kako se iz tega rodi neuklonljiva zvestoba Bogu. (po: T. Kompare)

VELIKI TEDEN – 2021 V ŽUPNIJI GOMILSKO

Dragi bratje in sestre! Že dobro leto smo zaznamovani z življenjem, ki je obdano z raznimi omejitvami. Lani se je prvič zgodilo, da so bile cerkve za velikonočne praznike zaprte. 0stali ste morali doma. Blagoslov velikonočnih jedil ter sveto mašo ste spremljali po raznih elektronskih medijih. Upam, da letos ne bo tako. V tem upanju je pripravljen program priprave in praznovanja. Če pa bo prišlo medtem do zaostritve epidemioloških ukrepov, pa bo treba kaj (upamo pa, da ne vse) opustiti. Glede tega boste obveščeni po javnih medijih. Lahko pa se po telefonu informirate pri župniku.
V vsakem primeru pa bo treba upoštevati vse ukrepe za preprečevanje okužb. Če kdaj ne bo razpoložljivega prostora v cerkvi in boste sodelovali pri bogoslužje zunaj, ali če bo kdaj bogoslužje na prostem, boste tudi takrat moraliohranjati zadostno medsebojno razdaljo (izjema so člani istega gospodinjstva), razkuževati roke in nositi maske—tudi zunaj!
Čiščenje in urejanje župnijske cerkve za praznike bo v ta torek dopoldne od 9. ure dalje, popoldne pa od 15. ure. Lepo prosimo za to dobro delo!

Sv spoved: zanjo bo v velikem tednu še priložnost vsaj pol ure pred vsetimi mašami ali obredi velikega tedna, v četrtek na dan češčenja, v soto ob blagoslovu velikonočnih jedil v župnijski cerkvi. Pozor! Če boste šli k spovedi v spovednico, si pred vstopom razkužite roke, ko pa izstopite iz spovednice pustite za seboj vrata široko odprta, naslednji malo počaka, da se spovednica prezrači, šele nato vstopi. Pred spovednico naj ne bo vrste — prihajajte posamezno.

Spored češčenja na veliki četrtek, 1. aprila:
Ob 9.00 sv. maša, nato češčenje: ob 10.00 uri Gomilsko, ob 11.00 Zakl,
Popoldne: ob 15.00 Šmatevž, ob 16.00 Grajska vas,
ob 17.00 Šentrupert, ob 18.00 Trnava, ob 19.00 sv. maša, sklep
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo—presveto Rešnje telo!

Poslovili smo se
V torek, 23. marca smo se v Šentrupertu poslovili od +Erne Vede iz Šentruperta 28 in darovali zanjo sv. mašo v šentrupertski cerkvi. Dobri Bog, daj ji večni pokoj.

Naslovljeno na vas

VELIKI TEDEN – 2021 V ŽUPNIJI GOMILSKO
PONEDELJEK, 29.3. : ob 19.00 sv. maša
TOREK, 30.3. : ob 19.00 sv. maša
SREDA, 31.3.: ob 19.00 sv. maša

VELIKI ČETRTEK, 1.4. – Spomin Jezusove zadnje večerje,
dan zahvale za sv. obhajilo, molitve za duhovne poklice
Pri nas DAN CELODNEVNEGA ČEŠČENJA
OB 19.00 SV. MAŠA, MOLITEV »NA OLJSKI GORI«

VELIKI PETEK, 2.4. – Dan Jezusovega trpljenja in smrti
OB 15.00 KRIŽEV POT Ta dan je trogi post!
OB 19.00 OBREDI VELIKEGA PETKA /božja beseda, češčenje križa, obhajilo

VELIKA SOBOTA, 3.4.: Jezusov grob – molitev pred Najsvetejšim
Ob 7.00 blagoslov ognja /gobe
Blagoslov velikonočnih jedil
Ob 11.00 Gomilsko, ob 13.30 Šmatevž, ob 14.30 Šentrupert, ob 15.00 Grajska vas, ob 16.00 Gomilsko
Verniki, ki se zaradi epidemioloških ukrepov ne bodo mogli udeležiti blagoslova jedil lahko spremljate ob 15. uri prenos blagoslova jedil iz mariborske stolnice (TV SLO 1).
OB 20.00 VELIKONOČNA VIGILIJA, slavje luči hvalnica velikonočni sveči, blagoslov krstne vode, slovesna sv. maša z Alelujo

V E L I K A   N O Č, 4.4. Praznik Jezusovega vstajenja
OB 7.30 SLAVJE VSTAJENJA, SLOVESNA SV.MAŠA
OB 10.00 SV.MAŠA, OB 11.30 SV. MAŠA
Verniki, ki se ne boste mogli udeležiti velikonočnega bogoslužja v cerkvi lahko spremljate ob 10. uri prenos sv. maše iz mariborske stolnice (TV SLO 1).
Doživet in milosti poln veliki teden vam vsem voščim!
župnik Martin s sodelavci

MAŠNI NAMENI

NED – 28.3. — cvetna
6. postna nedelja
Bojan, knez
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Fajfarjeve in Cenetove, Lipeja
11.30 za zdravje
Pri vseh mašah blagoslov zelenja

PON – 29.3.
Bertold, redovnik
19.00 za +Miha Brinovca –oblet.

TOR – 30.3.
Amadej (Bogoljub)
19.00 za +Antona Šlandra –oblet.

SRE – 31.3.
Kornelija, mučenka
19.00 za +Marijo, Franca in Janija Rančigaj

ČET – 1.4. Veliki četrtek
Dan celodnevnega češčenja
9.00 za +Marijo Orožim in vse Mlinarjeve
19.00 za +Franca Obreza (r. d., god)

PET – 2.4. Veliki petek
Frančišek Paolski, red.
15.00 Križev pot—za naše družine
19.00 Obredi velikega petka

SOB – 3.4. Velika sobota
Sikst I., papež
19.00 za +starše Vitanc in vse njune

NED – 4.4.
VELIKA NOČ
Izidor, škof
7.00 Češčenje pri Božjem grobu
7.30 Za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Andreja in Amalijo Urankar
!!! 11.30 za +Kristino Pinter

V tem tednu: Verouk: kar bo v živo, ste obveščeni ali še boste.
Sodelovanja pri bogoslužju je dovoljeno v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci—veroučenci, ki so zdaj skupaj v razredu.

Bralci Božje besede bodite na razpolago, kadar boste navzoči.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: čiščenje v torek, krašenje: Gomilsko I.

Oznanila – 5. postna nedelja

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Resnično, resnično, povem vam: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgúbil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počástil Oče. (Jn 12,24–26)

BESEDA O BESEDI

ZADNJA POSTAJA NAJ BO PRVA Jn 12,20–33

Misel na telesno smrt nam kljub veri v Vstalega pogosto dela sive lase. Manj pa nas skrbi druga smrt, ki je Božjih očeh, pa tudi v očeh zdravo mislečega človeka težja – duhovna smrt. Tej bi lahko rekli sebičnost, zaverovanost vase, življenjski materializem, prizadevanje, da bi imeli čim več. Jezus v današnjem evangeliju pravi: »Kdor ima rad svoje življenje (torej hoče čim več iztisniti iz njega), ga bo izgubil, kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu (to je: se ne oklepa stvari, ki ga oddaljujejo od Boga), ga bo ohranil za večno življenje.« – Če poznamo evangelij, vemo, kaj je zdravilo zoper smrt. Vprašanje je, če ga tudi uporabljamo. Zdravila imajo namreč to neprijetno lastnost, da so običajno grenka. In zdravilo zoper smrt je posnemati Jezusa v njegovem trpljenju in smrti. Tako se bo v nas razodelo tudi njegovo življenje – že tukaj na zemlji, še lepše pa se bo razcvetelo v večnosti. Temu Božjemu duhu so bili poslušni svetniki »geniji človečnosti«, kot jih imenuje pisatelj Alojz Rebula. Božja modrost, ki jo je prvi potrdil Jezus s svojim zgledom, za njim pa naši bratje in sestre, njegovi zvesti učenci, nam pravi: »Treba je umirati samemu sebi, vsak dan sprejeti svoj križ, v sočloveku gledati ljubljenega brata in sestro, ne vračati hudega s hudim, delati za mir …« To je težko in naše bitje se temu upira. Vendar je le pot v življenje. Bog je vsakega izmed nas ustvaril edinstvenega in neponovljivega. Vsem pa je dal skupnega Vzornika, ki nam kaže pot – Kristusa, ki je premagal smrt. On nam vsak dan pomaga premagovati duhovno smrt. Če je on resnično naše življenje, kot je bil apostolu Pavlu, bo telesna smrt za nas dobiček. Zadnja postaja bo prva. – Ob tem razmišljanju je velikemu nemškemu mislecu Romanu Guardiniju iz srca privrela hvaležna molitev: »O Gospod, to je veselo oznanilo, ki si ga prinesel edino ti: da za vsakim velikim petkom pride velika noč, da je trpljenje vir blagoslova in da je smrt le seme novega življenja za vsakega, ki se tebe oklepa.« (po: S. Čuk, Misli srca)

5. postna nedelja—tiha

KRIŽEV POT V ČASU EPIDEMIJE:
5. postaja: Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si svojim križem svet odrešil.
Gospod, prebudi srca mnogih mladih in odraslih, da bi v teh dneh bili pripravljeni prostovoljno pomagati vsem, ki so ostali sami in si ne morejo pomagati. Naj jim bodo kakor angeli, ki jim prinesejo vse potrebno iz trgovine ali lekarne, jih pokličejo, da ne bi bili osamljeni, jim podelijo toplo besedo spodbude in tolažbe. Okrepi mnoge, ki bodo v teh dneh poklicani, da priskočijo na pomoč celotnemu narodu ter s svojimi darovi pripomorejo, da nihče od potrebnih ne bo ostal brez pomoči. Naj se resnično v našem narodu prebudi tako prevečkrat pozabljena skrb za drugega. Vsi smo namreč varuhi drug drugega! Naj postanemo in ostanemo resnično bratska Cerkev.
Usmili se nas, o, Gospod. Usmili se nas. 

Župljani, ki lahko prihajate v cerkev, ne odlašajte s sv. spovedjo, da bi se lahko postopno zvrstili. Bi pa le bilo prav, da bi v čim večjem številu prejeli zakramente, ko je bilo že za lansko veliko noč in božič tako žalostno glede tega. Priložnost v domači cerkvi je vsak dan, ne samo ob nedeljah, pred sv. mašo, lahko pa tudi po njej. Po predhodni prijavi pa tudi v drugem času. Pozor! Če boste šli k spovedi v spovednico, si pred vstopom razkužite roke, ko pa izstopite iz spovednice pustite za seboj vrata široko odprta, naslednji malo počaka, da se spovednica prezrači, šele nato vstopi. Pred spovednico naj ne bo vrste — prihajajte posamezno.

Danes—na tiho nedeljo, ki je predzadnja med postnimi nedeljami je v naši župniji še posebej spovedni dan – dan sprave z Bogom in ljudmi. Pri obeh sv. mašah spoveduje duhovnik g. Alojz iz Sv. Jurija ob Taboru. Bog mu povrni, pa tudi vam vsem, ki ste pristopili k temu zakramentu Božje usmiljene ljubezni in s tem prispevali tudi svoj delež k duhovni pripravi našega občestva na največji praznik.

Naslovljeno na vas

Dobri Oče. Družini si namenil odlično mesto v družbi in Cerkvi. Naj tvoj Sveti Duh, napolnjuje družine. Tako bodo človeško družbo plemenitile in zidale tvojo Cerkve. S svojo izkušnjo bodo pomagale premagovati predsodke in izkrivljene poglede v družbi. Naj delujejo kot sol zemlje, ki družbo ozdravlja, in kot luč, ki v družbi sveti s svojim zdravim okoljem za varno, dostojno in zadovoljno življenje. Tvoj Duh naj napolnjuje družine z ljubeznijo do tvoje Cerkve, s katero bodo sooblikovale življenje domačih župnij in dogodkov na drugih ravneh Cerkve. Vanje naj vliva sočutje, da bodo čuteče do ljudi v stiski. Posebej naj se veselijo, če zmorejo družbo in Cerkev bogatiti z novimi člani. Veselijo naj se, če boš v njihovi družini koga izbral za duhovnika, redovnika, redovnico ali misijonarja. Naj podpirajo svoje člane, če se bodo čutili poklicane tudi v kateri drugi obliki služiti ljudem. To te prosimo po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Na praznik sv. Jožefa, 19. marca, ko je Dan očetov, se začne Teden družine, ki se sklene na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, 25. marca, ko je tudi Materinski dan. V Tednu družine naj bi se več posvečali družini, več razmišljali o družinskih vrednotah in za družine več molili.

Dobri Jezus! Ob dnevu staršev, bi se ti rad zahvalil za svojo družino, predvsem za mamico in očka. Hvala, ker sta mi dala življenje. Hvala, ker me imata neizmerno rada, pa čeprav ju včasih v njunih zahtevah ne razumem. Vem, da mi vselej želita najboljše. Daj mi moči, da jima bom lahko njuno ljubezen vedno vračal. Kadar pride do jeze in slabe volje, nam vsem pomagaj, da kmalu najdemo spet trenutek za smeh in radost.
Naj nas vse blagoslavlja nebeška mati Marija ter staršema pomaga, da bosta po zgledu Jezusove družine vselej znala reševati družinske težave, pa četudi se bodo na prvi pogled zdele težke in nepremagljive. Amen. (po: A.K.)

Čestitke materam in očetom in hvala jim!

Župnikov obisk bolnikov in starejših po domovih, ki niso prejeli zakramentov že na prvi petek v marcu, bo ta petek, 26. marca dopoldne. Prosim sporočite svojo željo za obisk in če vam ne odgovarja čas, se dogovorimo kdaj. /telefon 03 572 61 98 M 041 673 716

MAŠNI NAMENI

NED – 21.3. — tiha
5. postna nedelja
Nikolaj iz Flue
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Franca Turnška—30. dan.
Pri obeh mašah spoveduje g. Pirnat A.

PON – 22.3.
Lea, spokornica
17.00 za +Antona Kovačiča in starše Virant in Kovačič

TOR – 23.3.
Rebeka, redovnica
14.30 Pogreb +Erne Vede /od 12.00 poslavljanje v cerkvi, po pogrebu maša (v Šentrupertu)
17.00 za +Ljudmilo –oblet., Alojza Lukman

SRE – 24.3.
Dionizij, mučenec
17.00 za +Miroslava in ostale Rotarjeve

ČET – 25.3. materinski d.
Gospodovo oznanjenje
Sklep tedna družine
7.30 za duhovne poklice (V.)
17.00 za +Marijo (god) in Ivana Knez

PET – 26.3.
Larisa (Lara), mučenka
17.00 Križev pot—za naše družine
za +Antona –oblet. in ostale Veselakove ter Mojco Rezman

SOB – 27.3.
Klavdija, mučenka
17.00 za +starše Vitanc in vse njune

NED – 28.3. — cvetna
6. postna nedelja
Bojan, knez
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Fajfarjeve in Cenetove, Lipeja
11.30 za zdravje
Pri vseh mašah blagoslov zelenja

V tem tednu:
Verouk bo v drugi polovici tedna morda v živo – boste obveščeni.

Sodelovanja pri bogoslužju je dovoljeno je v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci—veroučenci, ki so zdaj skupaj v razredu.

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila – 4. postna nedelja

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temò kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu.« (Jn 3,17–21)

BESEDA O BESEDI

BOG SVETA NE NEHA LJUBITI Jn 3,14–21

V današnjem evangeliju smo slišali del pogovora, ki ga je imel Jezus neke noči na začetku svojega javnega delovanja z Nikodemom, učenim preučevalcem Svetega pisma. Najbolj nas prevzamejo čudovito lepe Jezusove besede – čudovite so zato, ker so resnične – ko Jezus pravi o sebi: »Bog je svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Te besede so že marsikateremu človeku, ki je iskal Boga z odprtim srcem, vlile poguma in zaupanja.
Naš pesnik France Prešeren je v Krstu pri Savici izpovedal, »da pravi Bog se kliče Bog ljubezni«, ki »čudno k sebi vod’ otroke ljube in ne želi nobenega pogube«. Bog torej hoče, da ga iskreno iščemo, da živimo po svoji vesti, da pošteno izpolnjujemo svoje dolžnosti, da se trudimo biti dobri do ljudi okoli sebe. Ena najhujših stvari, ki jo lahko drug drugemu povzročimo, je ta, da smo do sočloveka brezbrižni, da hodimo mimo svojih bratov in sester, kakor da jih ni. Kjer se ljudje kregajo in prepirajo, je zagotovo zelo hudo; še huje pa je tam, kjer ljudje med seboj sploh ne govorijo. Bodisi zato, ker so užaljeni ali trmasti, bodisi zaradi tega, ker so doživeli toliko hudega, da so razočarani celo nad najbližjimi. Včasih je molk hujši krik kot najbolj glasno vpitje! Vprašajmo se, če smo tudi mi krivi kakšne zagrenjenosti.
To, kar smo poslušali v današnjem evangeliju, dovolj zgovorno pove, kako je Bogu tuja vsaka brezbrižnost. Že v Stari zavezi je Bog dal svojemu ljudstvu po preroku vedeti, da se zanje zanima s takšno ljubeznijo, kot jo izkazuje mati svojemu dojenčku. Z Jezusovim prihodom pa se je Božja ljubezen razodela še bolj otipljivo: on je daroval svoje življenje za nas. Križ, znamenje trpljenja, je postal znamenje ljubezni do konca. Naj se tega spomnimo ob vsakem pogledu na križ in ob vsakem znamenju križa, s katerim začenjamo dnevna opravila. (po: S. Čuk, Misli srca)

4. postna nedelja

Na potovanju po puščavi so prišle med ljudstvo kot Božja kazen strupene kače. Mojzes je po Božjem naročilu ulil iz brona kačo in jo nato obesil na drog. Kdor je bil pičen, pa je pogledal kačo, je bil rešen smrtne nevarnosti. To podobe je Jezus v pogovoru z Nikodemom preobrnil nase. Vedel je namreč, da ga čaka smrt na »drogu«, to je na križu, in da bo njegova smrt rešitev človeštva, kakor je bila kača na drogu rešitev za Božje ljudstvo v Mojzesovem času. (po: Molimo s Cerkvijo, B-2, IV/2)

KRIŽEV POT V ČASU EPIDEMIJE: 4. postaja: Jezus sreča svojo mater
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si svojim križem svet odrešil.
Marija, tvoja materinska navzočnost je v bolečini kakor spomladanski dež, ki napoji izsušeno zemljo in oznani, da bo zacvetelo življenje. Bodi med nami in ne nehaj prositi za človeštvo, ki se utaplja v teh težkih razmerah. Stoj ob strani tistim, ki umirajo in nimajo nikogar ob sebi. Ti sama jim bodi nežna bližina. Stoj ob strani tistim, ki izgubljajo svoje. Ti sama jim briši solze. Stoj ob strani osebju, ki omaguje. Ti sama jih dviguj s tal kakor nekoč svojega Sina. Stoj ob strani bolnim. Ti sama jim bodi priprošnjica za zdravje. Stoj ob strani vsem zdravim, da bi zdravi tudi ostali ter odgovorno in hitro delali za dobro vsega človeštva. Marija, ti sama bodi naša zaščita in materinska opora.
Usmili se nas, o, Gospod. Usmili se nas. 

V sredo, 10. marca je bila (78.) obletnica smrti Izidorja Završnika

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV
/med njimi –na čelu/ naš Izidor Završnik
 
Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen

Naslovljeno na vas

V LETU SV. JOŽEFA

Z apostolskim pismom »Patris corde (Z Očetovim srcem)«, ki je izšlo 8. decembra 2020, na praznik Brezmadežne, se papež Frančišek spominja 150. letnice razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve. Od 8. decembra 2020 do 8. decembra 2021 poteka posebno Leto svetega Jožefa. Zakaj je izbral ravno sv. Jožefa? Papež v apostolskem pismu »Patris corde« – Z Očetovim srcem izpostavlja nekatere lastnosti sv. Jožefa: »On je iz svojega življenja naredil darovanje samega sebe v ljubezni. V njem je Jezus videl Božjo nežnost. Tudi Jožef je podobno kot Marija izrekel svoj ‘Zgodi se!’ in sodeloval pri skrivnosti odrešenja.« Papež izpostavlja predvsem Jožefove očetovske lastnosti. Čeprav marsičesa ne razume, sprejme Marijo in hkrati z njo tudi Božjo voljo zase. »Je pogumen in ustvarjalen oče. Od njega se moramo naučiti ljubiti Cerkev in uboge, pravi papež. Kot oče nas tudi uči, da ima delo vrednost, da omogoča dostojanstvo družini. Jožefa postavlja za zgled očetom, ki to postanejo ne z rojstvom otroka, ampak ko se odločijo, da sprejmejo skrb za otroka in prevzamejo odgovornost zanj. Jožefa postavlja tudi za zgled pravega očetovstva vsem voditeljem v družbi in v Cerkvi« V petek, 19. marca počastimo sv. Jožefa. Sv. Jožef – prosi za nas.

Na praznik sv. Jožefa, 19. marca, ko je dan očetov, se začne Teden družine, ki se sklene na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, 25. marca, ko je tudi Materinski dan. V Tednu družine naj bi se več posvečali družini, več razmišljali o družinskih vrednotah in za družine več molili.

Župljani, ki lahko prihajate v cerkev, ne odlašajte s sv. spovedjo, da bi se lahko postopno zvrstili. Bi pa le bilo prav, da bi v čim večjem številu prejeli zakramente, ko je bilo že za lansko veliko noč in božič tako žalostno glede tega. Priložnost v domači cerkvi je vsak dan, ne samo ob nedeljah, pred sv. mašo, lahko pa tudi po njej. Po predhodni prijavi pa tudi v drugem času. Pozor! Če boste šli k spovedi v spovednico, si pred vstopom razkužite roke, ko pa izstopite iz spovednice pustite za seboj vrata široko odprta, naslednji malo počaka, da se spovednica prezrači, šele nato vstopi. Pred spovednico naj ne bo vrste — prihajajte posamezno.

MAŠNI NAMENI

NED – 14.3., papeška
4. postna nedelja
Matilda, kraljica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Ivana Rojnika —oblet.

PON – 15.3.
Klemen, redovnik
17.00 za +starše, brate in sestre družine Tekavc

TOR – 16.3.
Hilarij Oglejski, škof
17.00 za +Tomaža Lončarja –oblet. in vse Drčeve

SRE – 17.3.
Jedrt (Jerica), devica
17.00 za +starše Antonijo in Miha Štrajhar –oblet.

ČET – 18.3.
Ciril Jeruzalemski, škof
17.00 za +Andreja Urankarja –oblet.

PET – 19.3.
Jožef, Jezusov rednik
Začetek Tedna družine
7.30 za +Jožija Planjška (god)
17.00 Križev pot—za naše družine
Za +Ivana Rančigaja

SOB – 20.3.
Klavdija, mučenka
17.00 za +Pavlo –oblet. In Viljema Natek

NED – 21.3. — tiha
5. postna nedelja
Nikolaj iz Flue
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Franca Turnška—30. dan.
Pri obeh mašah spoveduje g. Pirnat A

V tem tednu: Še vedno verouk na daljavo
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci—veroučenci, ki so zdaj skupaj v razredu. V cerkvi je še prostor!

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž