Romanje župnijskih sodelavcev

Na septemberski seji Župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS) je obveljal predlog, da se tokrat na romanje župnijskih sodelavcev namenimo proti Gorenjski, na Šmarjetno goro nad Kranjem. Če pa smo že bili na Gorenjskem, pa seveda nismo mogli zaobiti Brezij.

Zbralo se nas je šestintrideset. Za seboj smo pustili skrbi in delo ter se prepustili čarom romanja. Število romarjev bi lahko bilo večje, saj je aktivnih župnijskih sodelavcev v različnih skupinah, od ŽPS, gospodarskega sveta, Karitasa, bralcev beril, ministrantov, krasilk, animatorjev, pa vse do pevcev in pevk v vseh treh zborih, še veliko več. Da ne omenjamo tistih, ki formalno niso v nobeni skupini, pa kljub vsemu ogromno pripomorejo s svojimi dobrimi deli. Kasneje smo ugotovili, da ena od starejših sodelavk deluje v kar petih skupinah, prav nič pa ne zaostaja neka zelo mlada sodelavka, kar je zelo vzpodbudno. 

Imeli smo srečo z vremenom. Polja in hribi ter v ozadju gore so se nam skrivnostno odkrivali v vsej svoji lepoti, saj jih je občasno obsijalo sonce, ki se mu je uspelo s svojimi sončnimi žarki prebijati skozi sivkaste oblake. Vse je delovalo tako skrivnostno. Na nas je v majhni cerkvici na Šmarjetni gori nad Kranjem na n.m.v. 643 m čakala sv. Marjeta, kjer smo imeli sv. mašo. Cerkvica je bila zgrajena nekako v 9. in 10. st. Prvič je bila omenjena v pisnih virih leta 1272, drugič pa leta 1342, ko je bila obnovljena. Posvečena pa je sv. Marjeti, ki je zavetnica pred nevihto in točo. V času jožefinskih reform leta 1785 so jo opustili, tako da je bila do leta 1989 v ruševinah. Leta 1989 je župnijksi urad v Stražišču na podlagi arheoloških izkopavanj Andreja Valiča in po načrtih arhitekta Matije Suhadolca pozidal razvaline cerkve. V današnjih časih cerkvica zaživi ob vseh večjih  praznikih, v njej pa se odvije tudi nemalo poročnih in krstnih obredov.

Življenje svetnice: Marjeta spada k štirinajstim priprošnjikom v stiski in je poleg Barbare in Katarine ena od svetih treh devic. Po legendi se je rodila v drugi polovici 3. stoletja v Antiohiji. Njena dojilja jo je od rojstva vzgajala v krščanski veri. Ko je oče opazil, da zavrača poganske bogove, jo je prijavil oblastniku Olibriju. Ta jo je poskušal odvrniti od krščanske vere in se hotel z njo poročiti. Ker ga je zavrnila jo je dal žgati z baklami, obesiti za lase in bičati. V zaporu naj bi se ji ponoči prikazal zmaj in jo hotel požreti. Naredila je križ, zmaj je zginil, rane, ki jih je dobila pa naj bi se ze naslednji dan čudežno zacelile. Mnogo ljudi se je po tem dalo krstiti, zato je prefekt ukazal, naj Marjeto obglavijo. Velikokrat jo prikazujejo z zmajem. Večkrat je upodobljena tudi z drugimi devicami, njeno obglavljenje pa je na Carraccijevi sliki v cerkvi S. Maurizio v Mantovi. Goduje 20. julija, v vzhodni Cerkvi pa 13. julija.

Vrh Šmarjetne gore je bil včasih visok 654 m. Pri gradnji hotela Bellevue so vrh odrezali, da so naredili prostorno teraso. Prazgodovinski ljudje so tu gojili vinsko trto, ki je prisotna še danes, in sicer od leta 2000, ko je Mestna občina Maribor podarila Mestni občini Kranj potomko znamenite mariborske trte, ki so jo posadili ravno tu.

Po okrepčilu v hotelu Bellevuei smo se odpravili proti Brezjam, kjer je vsak po svoje ponovno doživel to Marijino svetišče. Vračanje proti domu je minilo v prijetnem vzdušju, misli so vse bolj uhajale k našim domačim, ki so prav gotovo bili posredno deležni duhovnih lepot, katere smo doživeli mi, romarji. Hvaležni smo bili za varno vožnjo in srečno vrnitev ter ponovno priložnost bogatitve drug drugega.

Tekst: Marija Rančigaj

Foto: Marija Orožim