Oznanila za 7. teden 2018

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

K njemu je prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Gobe so takoj izginile in bil je očiščen. (Mr 1,40–42)


BESEDA O BESEDI

GLEJ, DA NIKOMUR NE POVEŠ Mr 1,25–39

Jezus si je prizadeval, da bi se o njem čim manj govorilo. Videti je bilo, kot bi menil, da bo njegova popularnost pravzaprav zaviralni moment za tisto, kar je hotel doseči. – Duhovnik Abbe Pierre je takrat, ko so ga časnikarji proglasili za slavnega moža, vzkliknil takole: »Zdaj me pa imajo! S tem ko so me napravili za zvezdnika, so me v resnici uničili!« Tako si Jezus ni mogel dovoliti, da bi izgubljal čas s tem, da bi cenil ali pripisoval kak pomen dvoumni slavi, ki si navadno drzne popačiti oziroma kar naravnost izda ali zamegli resnični pomen Božjega delovanja. – Ko razmišljamo o tem evangeliju, se zdi, da nihče od Jezusovih sodobnikov ob njem ni odkril tistega, kar je Jezus v resnici predstavljal. On je zanje pač heroj, zelo ugleden čudodelnik, nikakor pa ne Sin, ki jih vodi k Očetu. Tako gledanje nanj diši po malikovanju ali oboževanju. Če bi se Jezus spustil v to, ne bi več iskal Božje slave, kot pravi Pavel v svojem pismu, ampak bi mu šlo za svoje osebne interese. Ob takšnem njegovem vedenju, kljub vsem njegovim čudovitim delom, ljudje seveda ne bi mogli, pa če bi jim še toliko govoril, odkriti Očeta. Jezus je moral ostati samo orodje, pot in cesta k Očetu, pa nič več. Pri vsem skupaj je Jezus zares zelo tvegal, da ga bodo Judje naredili za narodnega heroja. Če bi se to zgodilo, bi se avtomatično zaprl pred vsemi drugimi narodi. Vemo pa, da so bili prav tako kot Izrael vsi poklicani v Jezusovo Božje kraljestvo. – Priče smo torej zelo pomembnemu sporočilu. Jezus je ozdravil gobavca. Za gobavca je bila to osvoboditev vseh tesnob, globoke žalosti in sploh vseh posledic, ki so bile v zvezi s to boleznijo. Za vse njegove sodobnike in za nas same je to zgovorno znamenje o obnovljeni in očiščujoči navzočnosti Božjega kraljestva. Gobavec je praktično »prototip« za vse vernike, ki bodo v teku zgodovine okusili podobno milost osvobojenja pri krstu in še kakem drugem »znamenju« (po: T. Kompare)

6. nedelja med letom—svetovni dan bolnikov

Mater Ecclesiae: »Glej, tvoj sin! […] Glej, tvoja mati!
In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi« (Jn 19,26–27).

Materinska poklicanost Cerkve k pomoči potrebnim in bolnim se je v vsej dvatisočletni zgodovini konkretno udejanjala v bogati vrsti različnih služb v dobro bolnim. Ne smemo pozabiti na to dolgo zgodovino požrtvovalnosti, ki se po vsem svetu nadaljuje še danes. V državah, kjer je sistem javnega zdravstva dobro razvit, delo katoliških kongregacij in škofij ni le v nudenju kakovostne zdravstvene oskrbe v lastnih bolnišnicah, ampak tudi v postavljanju človeka v središče procesa zdravljenja in opravljanju znanstvenih raziskav v popolnem spoštovanju življenja in krščanskih moralnih vrednot. V državah, kjer sistemi javnega zdravstva niso dobri oziroma sploh niso vzpostavljeni, Cerkev skuša narediti vse, kar je v njeni moči glede skrbi za bolne in zdravje, da bi odpravila smrtnost otrok in izkoreninila določene razširjene bolezni. Povsod skuša zdraviti, tudi če to ni njena naloga. Podoba Cerkve kot »poljske bolnišnice«, ki sprejema vse tiste, ki jim je življenje zadalo rane, je zelo konkretna resničnost, kajti v nekaterih delih sveta so misijonarske in škofijske bolnišnice edine ustanove, ki nudijo prebivalstvu potrebno zdravljenje.

Mariji, Materi nežnosti, izročamo vse bolne, tako na telesu kot na duši, da bi jim pomagala ohranjati upanje. Prosimo jo tudi za pomoč, da bi lahko sprejemali bolne brate in sestre. Cerkev ve, da potrebuje posebno milost, da bi se lahko izkazala za vredno evangeljske naloge služenja bolnim. Naj nas molitve k Božji Materi združijo v nenehni prošnji, da bi vsi člani Cerkve z ljubeznijo živeli poklicanost služiti življenju in zdravju. Naj bo Devica Marija naša priprošnjica za 26. svetovni dan bolnikov. Naj pomaga bolnim, da bi svoje trpljenje živeli v občestvu z Gospodom Jezusom, in podpira vse tiste, ki skrbijo zanje. Bolnim, zdravstvenim delavcem in prostovoljcem iz srca podeljujem svoj apostolski blagoslov. (odlomka iz Poslanice papeža Frančiška)

Naslovljeno na vas

POSTNI ČAS

POSTNA POSTAVA 2018: Postni čas, ki nas pripravlja na veliko noč, naj bo čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (14. 2.) in na veliki petek (30.3.). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.
Z molitvijo (tudi križevim potom in in žalostnim delom rožnega venca se poglabljajmo v skrivnost Kristusovega trpljenja), postom in dobrimi deli se pripravljajmo na slavje Kristusovega vstajenja.
Vse kar bomo s postom prihranili naj bi namenili za dar.
Risbica na desni nam kaže, kaj nam je na pepelnico storiti.

ROMANJE ŽUPNIJSKIH SODELAVCEV (članov ŽPS, cerkvenih ključarjev, krasilk in krasilcev, pevcev, bralcev, sodelavcev Župnijske karitas, …) bo to soboto, 17.2. na Ptujsko goro in še kam. Odhod avtobusa z Gomilskega bo ob 9.00 uri, vstopili pa boste lahko še na Rezani, v Grajski vasi in v Trnavi. Vrnili se bomo okrog 18. ure. S seboj lahko povabite tudi katerega člana svoje najožje družine. V prejšnjih oznanilih je pisalo, na bi se priglasili za romanje vsaj do te nedelje. Ker so šla ta oznanila v tisk že v soboto dopoldne, je število prijavljeni romarjev še premajhno; pa upamo, da se bo to v naslednjih urah dopolnilo. Pričakujemo lepo romanje ob dobri volji, ki jo prinesite seboj.

ZAKONSKA SKUPINA
Naslednje srečanje, ko pričakujemo okrepitev (Morda bosta to prav vidva?), bo 28. februarja ob 19.00 uri v Domu srečanj.

MAŠNI NAMENI

NED – 11.2.
6. nedelja med letom
Lurška Mati božja
Svetovni dan bolnikov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane
10.00 za +župnika Adolfa Pikla (god) (v Šentrupertu)

PON – 12.2.
Feliks, opat
17.00 za +starše Jerman Jager in Marijo Jager

TOR – 13.2. pust
Jordan Saški, redovnik
17.00 za +starše Natek

SRE – 14.2.
Pepelnica
17.00 za +Štefana in Milico Koprivšek
Obred pepelenja

ČET – 15.2.
Klavdij, redovnik
16.00 Križev pot, (v Šentrupertu)
za +Binija –oblet. in ostale Stepišnikove
17.00 za +Jelko in dva Alojza Kobal

PET – 16.2.
Julijana Koprska, muč.
17.00 križev pot: za sadove misijona
za +Martina Ribiča in vse rajne

SOB – 17.2.
Silvin, škof
17.00 za zdravje (M.R.)

NED – 18.2.
1. POSTNA NEDELJA
Frančišek Regis Clet, duhovnik, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane
10.00 za +starše Amalijo in Andreja Urankar

V tem tednu bomo vstopili v postni čas in ga začeli takoj uresničevati.

Versko srečanje za odrasle bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj. Voditelj srečanja bo župnik g. Viki Kosec s temo Mojih 10 let duhovništva. Lepo vabljeni vsi. Na koncu boste lahko, če boste želeli, pri pepelenju.

Tajništvo ŽPS bo imelo sestanek v sredo po srečanju. Vabljeni.

Občni zbor Župnijske Karitas bo v četrtek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Vsi sodelavci lepo vabljeni.

Bralci v ned: I. Janez Jelen, Anja Rožič P. II. Marija Rančigaj, Eva Skok
Dežurni ministrant(ka): Marko Mak, Nejc Lapuh
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Komentiranje zaprto.