Oznanila – 4. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus začel govoriti v shodnici: »Danes se je to Pismo izpolnilo tako, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali, čudili so se besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust, in govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« On pa jim je rekel: »Seveda mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sebe.‹ Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju.« In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju.« (Lk 4,21–23)

BESEDA O BESEDI

ZDRAVILO ZOPER PREDSODKE Lk 4,21–30

Če premoremo kaj iskrenosti, bomo priznali, da smo do ljudi, ki nam niso pri srcu, pogosto zelo pristranski, celo krivični v mislih, sodbah in ravnanju. Takšnemu odklonilnemu odnosu do nekoga brez utemeljenih razlogov pravimo predsodek. S predsodki smo bolj aIi manj obremenjeni vsi do zadnjega, le da tega pri sebi ne vidimo, pri drugih pa nas močno bode v oči.
Ko je Jezus prišel v domače mesto Nazaret, je šel (kot smo brali preteklo nedeljo) kot veren Jud na sobotni dan v shodnico. Potem ko je na namig načelnika shodnice prebral odlomek iz preroka Izaija, je zbranim rojakom spregovoril. Kazalo je, da bo njegov govor naletel na ugoden odmev v njihovih srcih. Evangelist Luka poroča, da so mu »vsi pritrjevali in strmeli nad radostnimi besedami, ki jih je povedal«. Kmalu pa začenjajo v Nazarečanih prevladovati predsodki, ki jih izraža vprašanje »Ali ni to Jožefov sin?« in z drugimi besedami: »Tale, sin tesarja, nam bo solil pamet?« Pater Ivan Škrinjar k temu dogodku pripominja: »Nazarečani se pohujšujejo nad vsem, kar vsak dan opazujejo v Jezusovi družini: stan brez posebnega ugleda, uboštvo in pomanjkanje, morda vsakdanje nepopolnosti Jezusovih sorodnikov … Pogubna je zanje malenkostna strast vaške nevoščljivosti.« Jezus jih opomni, naj ne zapirajo svojih src pred resnico, ki jo slišijo iz njegovih ust, in naj se ne postavljajo za razsodnike, koga sme s svojo močjo ozdraviti in koga ne. To jih tako razjezi, da ga hočejo pahniti v prepad. Predsodki so za mnoge ljudi nepremagljiva ovira za sprejem resnice. Predsodek namreč pomeni prostovoljno slepoto, zatiskanje oči pred resnico.
Zdravilo za te vrste slepoto je ljubezen. Prava ljubezen, ki ji apostol Pavel poje hvalospev v drugem berilu današnje nedelje, »se ne veseli krivice, veseli se pa resnice«. Ljubezen ti odpre razum in srce za Boga, ljubezen ti pomaga dobrohotno gledati na ljudi okoli sebe. Premisleka je vredno spoznanje sv. Avguština, ki pravi: »Veliko resnico moreš objeti le z veliko ljubeznijo.« (po: S. Čuk, Misli srca)

4. nedelja med letom

Ko bi govóril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. (1 Kor 13,1-2)

Ljubezen je v svojem bistvu podaritev samega sebe.
Je popolnoma čista in lepa, a nezavarovana in ranljiva.
Nima trdnjave in prostora, kamor bi se zatekla v uri darovanja.
Živi edinole iz Jezusovega navdiha, njegovega zgleda, zato ne potrebuje
zemeljskih čet in vojaške moči.

Njena trajna veljavnost se napaja iz Božjih korenin.
Gradi oblast v notranjosti srca in vlada na veke.
Tudi če človeka, ki se daruje, ubijejo, njegova ljubezen ostane.
Kot veličastno dejanje ostaja znamenje nepremagljivosti, vidno daleč naokrog in slišno do desetega kolena.

Januar—mesec verskega tiska in pomen verski tiska.
Letne naročnine za letos (možno je poravnati v dveh obrokih na pol leta): tednik Družina 130,00 eur do 31.1., mesečna revija Ognjišče 35,00 eur, dvomesečniki Prijatelj 13,80 eur, Misijonska obzorja 9,00 eur in Božje okolje 29,70 eur, letna Mohorjeva zbirka 51,00 eur, Magnifikat 59,40 eur, … Na voljo je še marsikaj—informacije lahko dobite.
Povej mi, kaj bereš in povedal ti bom kdo si.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.

Prošnja za darove za zvonove še ni preteklost, tudi ne zgolj sedanjost, ampak zagotovo še nekaj prihodnost v 2022 letu. Hvala vnaprej.
Posnetek celotne slovesnosti posvetitve naših zvonov si lahko ogledate na internetu (na Youtubu), če kliknete www.google.com in napišete: slovesnost posvetitve zvonov na Gomilskem.

Naslovljeno na vas

Jezusovo darovanje v templju – Svečnica

Na vzhodu so praznik poimenovali Hypapante, praznik srečanja, saj Simeon in Ana, ki se v templju srečata z Jezusom ter v njem prepoznata težko pričakovanega Mesija, predstavljata človeštvo, ki se v Cerkvi sreča s svojim Gospodom. Pozneje, ko se je ta praznik razširil tudi na zahod, pa je v ospredje prišel simbol luči in s tem procesija s svečkami. Od tu izhaja drugo ime za ta praznik: Svečnica. To vidno znamenje želi nakazati, da Cerkev v veri sreča Njega, ki je »luč ljudem«, ga z vero sprejme in nato to »luč« z vso zavzetostjo ponese svetu.
Sveti Janez Pavel II. je od leta 1997 želel, da se na ta dan po vsej Cerkvi obhaja poseben dan posvečenega življenja, saj je darovanje Božjega Sina model za vsakega moškega ali žensko, ki posveti svoje življenje Gospodu. Ta dan ima trojen namen: najprej hvaliti Gospoda in se mu zahvaljevati za dar posvečenega življenja, drugi namen je prebuditi poznavanje in spoštovanje tega načina življenja pri vsem Božjem ljudstvu in tretji namen pa je, povabiti vse, ki so posvetili svoje življenje zaradi evangelija, da bi obhajati čudovita dela, ki jih je v njih storil Gospod. Berilo iz Pisma Hebrejcem pa zelo dobro poveže razloge za to pomenljivo in lepo sovpadanje in nam ponuja namige za razmišljanje. Uvede v osnovno temo pisma, ki je Kristus kot veliki duhovnik. »Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina« (Heb 4,14). Kristus je predstavljen kot edini Srednik. Je namreč pravi Bog in pravi človek ter zato v resnici pripada tako Božjemu kot človeškemu svetu. – V resnici ravno samo iz te vere v Jezusa Kristusa, edinega in dokončnega Srednika, ima posvečeno življenje v Cerkvi pravi smisel. Če Kristus ne bi bil resnično Bog in če ne bi bil istočasno v polnosti človek, ne bi bilo prave osnove za krščansko življenje, še posebej pa ne bi bilo osnove za kakršno koli posvetitev. Posvečeno življenje namreč pričuje in izraža na še posebej močan način ravno to medsebojno iskanje Boga in človeka ter medsebojno privlačno ljubezen. (po: Benedikt XVI)

Molitveni nameni apostolstva molitve
ZA FEBRUAR: Splošni: za rehabilitacijo zapornikov: Da bi zapornikom, zlasti mladim, uspelo ponovno sestaviti svoje življenje na temelju človeškega dostojanstva. Za evangelizacijo: za podporo in razumevanje ločenih zakoncev: Da bi ločeni zakonci v krščanskih skupnostih našli razumevanje in podporo. Slovenski: za uboge, bolne in zapostavljene: Da bi se po zgledu in naročilu papeža Frančiška zavedali, da je Kristus tam, kjer so ubogi, bolni in zapostavljeni.

MAŠNI NAMENI

NED – 30.1.
4. nedelja med letom
Martina, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka in vse Luskarjeve

PON – 31.1.
Janez Bosko, duhovnik, ustanovit. salezijancev
17.00 za +starše Marijo in Franca Derča

TOR – 1.2.
Brigita Irska, opatinja
17.00 za +Marijo Sovinc

SRE – 2.2.
Jezusovo darovanje —svečnica
Simeon in Ana, preroka
10.00 za srečno zadnjo uro
17.00 za +Kristino Pirc in vse njene
Pri obeh sv. mašah blagoslov sveč

ČET – 3.2.
Blaž, škof, mučenec
17.00 za +Terezijo Žnidar – na Gomilskem
Molitev za duhovne poklice
Blagoslov sv. Blaža

PET – 4.2.
Ansgar (Oskar), škof
17.00 v zahvalo Bogu (P.)
Litanije Jezusovega srca

SOB – 5.2.
Agata, dev., mučenka
17.00 za +Marto Hramec
Litanije Matere Božje

NED – 6.2.
5. nedelja med letom
Pavel Miki in drugi japonki mučenci
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo –oblet. in Alojza Tiselj in vse njihove

V tem tednu: prvi dnevi v mesecu— lepo vabljenji k bogoslužju in zakramentom

Dežurni ministranti: Jošt Polak, David Zupančič
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Magda Šalamon; II. Melanija Hadolin, Anja Šket.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.