Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: »Kakor je Mojzes
povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor veruje, imel v njem večno življenje. Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. (Jn 3,14–17)
BESEDA O BESEDI
NEDELJA »LAETARE« Jn 3,14–21
Na današnjo četrto postno nedeljo, ki se imenuje tudi nedelja »laetare«, kar pomeni »razveseli se«, nas vstopni spev v evharistično bogoslužje vabi k veselju: »Razveseli se, Jeruzalem. Vriskajte in radujte se vsi, ki ste bili žalostni.«
Kaj je razlog tega veselja? Razlog je velika ljubezen Boga do človeštva, kakor nam nakazuje današnji evangelij: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje.« Te besede povzamejo temo, ki je v središču krščanskega oznanila: tudi ko se zdi, da je situacija brezupna, Bog posreduje in ponudi človeku rešitev in veselje. Bog se namreč ne drži ob strani, ampak vstopi v zgodovino človeštva, vplete se v naše življenje, da bi ga poživil s svojo milostjo in ga rešil. – Veselje izv ira iz odpuščanja grehov ter iz Gospodove bližine. Celotno današnje bogoslužje je sporočilo veselja: Bodi vesel, bodi vesela!
Prosim vas, bodimo veseli kristjani, napnimo vse sile za to, da bi drugim pokazali, da verujemo, da smo odrešeni, da nam je Gospod vse odpustil; in če nam bo spodrsnilo, nam bo On prav tako odpustil, saj je Bog odpuščanja; Gospod je med nami in ne bo dopustil, da bi obupali. – Poklicani smo prisluhniti temu oznanilu ter zavrniti skušnjavo, da bi se čutili prepričani sami vase, da bi Boga zmanjšali, terjali absolutno svobodo od Njega in njegove Besede. Ko zberemo pogum in se prepoznamo takšne, kakršni smo, se zavemo, da smo kot ljudje poklicani soočiti se s svojo šibkostjo in svojimi omejitvami. Lahko se zgodi, da nas zajamejo tesnoba, zaskrbljenost za jutri, strah pred boleznijo in smrtjo. To pojasni, zakaj se mnogi, ki iščejo izhod, podajo na nevarne bližnjice, kot so na primer droge, vraževernosti ali čarovniški rituali. – Prav je, da poznamo svoje omejitve, svoje slabosti. Moramo jih poznati, a nikakor zaradi njih obupati, temveč jih darovati Gospodu. On nam pomaga na poti ozdravitve. Vodi nas za roko, nikoli nas ne pusti samih. Bog je z mano in zato se veselim. Razveselimo se danes! (po: E. Mozetič)
4. postna nedelja
Apostol Pavel v pismu Efežanom pravi, da nas je »Bog, ki je bogat v usmiljenju, zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili mrtvi zaradi prestopkov, oživil s Kristusom… Z njim vred nas je obudil in nas posadil v nebesa v Kristusu Jezusu« (Ef 2,4-6).
Biti v Jezusu Kristusu pomeni biti že v nebesih. V izrazu »biti v Jezusovem srcu« je zajeta osrednja resnica krščanstva. V Kristusu nam je razodeta in dana vsa revolucionarna novost evangelija, to je ljubezen, ki odrešuje in nam že daje življenje v Božji večnosti.
Evangelist Janez piše: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je poslal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje« (Jn 3,16). Božje srce kliče naše srce; kliče nas, naj zapustimo sami sebe, naj zapustimo človeške gotovosti in zaupamo njemu ter po njegovem zgledu postajamo dar ljubezni brez pridržkov. (povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/cerkev )
Nedelja Laetare je trenutek veselja nad tem, da je za nami že malo več kot polovica postnega časa in je velika noč vsak dan bližje.
Enako kot na tretjo adventno nedeljo tudi na 4. postno nedeljo, imenovano tudi Laetare, vidimo vijolično liturgično barvo, ki je znamenje spokornosti, zamenja rožnato barvo, ki tudi navzven nakazuje omilitev postnega časa, veselje, ki nas na ta dan prevzema.
Po starodavnem izročilu Cerkve je bilo v postnem času prepovedano obhajanje zakramenta svetega zakona. Edina izjema pri tem je bila ravno nedelja Laetare. Tudi pri sveti maši in drugih liturgičnih obredih so ves postni čas izključeni vsi elementi, ki bi spominjali na veselje. Ne pojeta se aleluja in slava, tudi kadilnice naj se ne bi uporabljalo, razen izjeme, ki velja na nedeljo Laetare oziroma ob posebnih praznikih, kot je praznik sv. Jožefa in Gospodovo oznanjenje Mariji.
Nedelja veselja nas tako opominja, da post ni le čas pokore, ampak nas usmerja k praznovanju dovršitve našega odrešenja, k velikonočni skrivnosti, ki pa je nadvse vesel in radosten dogodek. (povzeto po: https://si.aleteia.org/)
Molitveni namen za marec 2024: ZA MUČENCE NAŠEGA ČASA
“Molimo, da bi tisti, ki tvegajo svoja življenja za evangelij v različnih delih sveta, preželi Cerkev s svojim pogumom in misijonarskim zagonom.”
Naslovljeno na vas
Križev pot na postne petke, h katerim ste vabljeni vsi v čim večjem številu, naj bi vodile naslednje župnijske skupine: peti petek, 15.03.: pevci, šesti petek, 22.03 birmanci II., veliki petek, 29.3. ob 15,00 uri slavilna skupina.
Božji služabnik, Izidor Završnik, 4. 4. 1917—10. 3. 1943
Danes, 10. 3., se spominjamo 81. obletnice njegove smrti. O njem je bilo že marsikaj napisanega, prav pa bi bilo, da bi vedeli še kaj več o osebah, ki so s tem dogodkom povezane. Kot prvi med njimi je zapornik, Franc Žvan, ki ga je z darovanjem svojega življenja rešil Izidor Završnik. Ta je bil rojen v Zgornjih Hočah, umrl pa v UKC Ljubljana, pokopan na ljubljanskih Žalah 26. 9. 1997. Njegov oče Franc Žvan st. se je preselil iz Gorenjske, iz Srednje vasi v Zgornje Hoče in se poročil z Anico Visočnik.
Zakaj je bil Franc Žvan ml. aretiran in prepeljan v zapore v Mariboru?
Nemci so zasegli njihov avtomobil in tisti, ki ga je odpeljal, je zapeljal v Razvanju v jarek. Zato so Nemci mislili, da je Franc Žvan st. s tem uprizoril sabotažo in so prišli ponj. Franc Žvan st. je bil bolan, bil je astmatik in je takrat ležal v postelji. Nemci so vprašali: »Kje je Franc Žvan?« Franc Žvan ml. je dejal, da je on. Tako se ga odpeljali v Maribor v zapor. Po streljanju in izogibu gotove smrti, je ostal v zaporu, nato mobiliziran na Finsko. Po vojni se je zaposlil pri Ljudski milici v Ljubljani. V Ljubljani je spoznal Olgo Frnatar in se z njo leta 1953 poročil. Bil je v Zvezi komunistov, zato tudi o tem redkobeseden. Dalj časa je bolehal.
Boris Demšič (Franc Žvan bil je stric njegove žene in danes živi na nekdanji Žvanovi kmetiji): »To zgodbo je Franc Žvan povedal in zaupal takoj po vojni mami in očetu in tudi meni osebno. Tako da ne drži trditev, da je komaj kasneje v Ljubljani—kajti kasneje, ko se je poročil, je šel v Ljubljano— da se je zaupal enemu duhovniku. Ni res, ta zgodba je bila znana takoj pri nas«.
MAŠNI NAMENI
NED – 10.3.
4. postna nedelja
40 mučencev iz Armenije
7.00 češčenje
7.30 za vse Blaževe
15.00 bogoslužje-oblet. Izidorja Završnika
za vse župljane—žive in rajne
PON – 11.3.
Benedikt, škof
17.00 v čast sv. Štefanu (Š.)
TOR – 12.3.
Inocenc I., papež
17.00 za +Štefko Stvarnik in sorod.
Slavljenje – Bog je Ljubezen
SRE – 13.3.
Kristina, mučenka
17.00 za +Viktorijo Zmrzlak –30. dan
ČET – 14.3.
Matilda, kraljica
17.00 za +Marijo –oblet. in Karla Tekavc
PET – 15.3.
Klemen M. Dvoržak, redovnik
17.00 križev pot s pevci: za žive in +pevce
za +Veroniko Kunst
SOB – 16.3.
Herbert, škof
17.00 za +Antona Zupančiča –osmina
NED – 17.3. papeška
5. postna ned.—tiha
Jedrt (Jerica), opatinja
7.00 češčenje, spovedovanje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Andreja Urankarja –oblet.
Spovedovanje pri obeh mašah
V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala v ponedeljek ob 17.45 uri. Vabljeni. Ta teden bo v znamenju priprave na spovedni dan, ki bo prihodnjo nedeljo.
Dežurni ministranti: Matevž Glušič, Matevž Lapuh
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Jure Vasle; II. Neža Novak, Anže Rožič
Napoved: marčevska seja ŽPS bo v ponedeljek, 18. marca