Oznanila v PDF obliki za tiskanje
On pa je očetu odgovóril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi še nikoli nisi dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami potratil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Vzradostiti in poveseliti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je ožível, ker je bil izgubljen in je najden.‹ (Lk 15,29–32)
BESEDA O BESEDI
VREDNO JE LJUBITI, NE GLEDE NA VSE Lk 15,1–3.11–32
Zanimivo je, da oče, ki ga pred nas postavlja evangeljski odlomek, ostaja kot pribito na svojih stališčih in ljubi ne glede na vse. Neverjetno! Najprej zato, ker tako svobodno izroča sinovoma svobodo, ki jo bosta spet in spet zapravila. In neverjetno zato, ker ne obupa, da ima tako ‘zanikrna’ sinova. Kako da ne obupa? Kako da ne vrže puške v koruzo in ju nažene iz hiše? Odgovor je jasen, ker je drugačen. Ljubi in ne pričakuje plačila. Ljubi in v tem je vsa skrivnost svobode, ki je sinova ne dojameta. Ljubi in ve, da je ljubezen vedno križana, a nič zato. Vredno je ljubiti!
Bog nas ne ‘nažene’ proč, čeprav stikamo po svinjakih tega sveta in tarnamo nad nesvobodo v Božji hiši. Vredno je ljubiti, ker nas Bog ljubi in je vedno nova, živa priča resnice, da le ljubezen v resnici osvobaja.
Zanimivo je tudi, kdo je pripravljen slišati Očeta in kdo ne. Mlajši sin se je zavedal, da ni vreden vstopiti, a ne protestira. Ko ga Oče povabi, vstopi, starejši sin pa, pravi evangelij, ni hotel vstopiti kljub prigovarjanju.
To je pogosto zgodba naših odnosov. Razžira nas krivica in ljubosumje. Tekmovalnost in zavist ubijata naše sodelovanje. Zapiramo se vase in bežimo iz odnosov. Nazadnje je v nas kup jeze in nezadovoljstva. Ukvarjamo se le še s tem, kaj počne drugi in kako ubogi smo, ker nihče ne poskrbi za nas. Tudi če nam kdo želi predstaviti drugačno podobo, je ne želimo ali ne moremo slišati. Rešitev je preprosta, a čeprav na nek način zahtevna. Začeti moramo z vprašanjem o ljubečem Očetu. Slišati moramo tisto, kar nam želi povedati. Če ne, pa se moramo vsaj podati na lov za svobodo kot mlajši sin. Prepričan sem, da nas bo pot v svobodo pripeljala na domači prag, ki istemu Očetu, ki smo ga na začetku videli kot krivičnega. Nikar pa ne ostajajmo nesrečni doma z goro krivice in obsojanja. Vse je boljše kot ostati nesrečen godrnjač! (po: E. Mozetič)
4. postna nedelja
Bratje in sestre, če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev.
Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. (2 Kor5,17)
Zgodnji menihi so te besede iz Drugega pisma Korinčanom cenili kot zdravilo proti žalosti. Obstajali so menihi, ki so imeli težko otroštvo. Imeli so občutek, da so bili v primerjavi z drugimi prikrajšani. Niso imeli nobenih sošolcev, s katerimi bi bili prijatelji, odraščali so v revščini in pogosto tudi v nasilnem ozračju.
Takšno izkušnjo poznamo še danes. Tisti, ki jih to doleti, se včasih počutijo tako malodušne in nemočne kot takratni menihi: »Iz mene ni nič. Zanič sem. Pri meni je vse pokvarjeno. Nikoli ne bom uspel živeti kvalitetnega življenja.«
Če kdo v sebi odkrije takšne misli, naj vanje spregovori Pavlove besede: »Če je kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« Če vedno znova in znova izgovarja te besede in veruje vanje, bo tudi sebe doživljal na nov način. Kar je bilo prej, ni več pomembno. Je le tisti, ki je doživel pretekla leta. In v njem je tudi nekaj novega, česar pa še ne more povsem dojeti.
Toda če veruje, da je s Kristusom v njem nekaj novega, izvornega, nekaj še neizrabljenega ali nepoškodovanega, lahko sebe doživi na nov način. Potem začuti: ta novi trenutek pripada meni. In obstane pod Božjim blagoslovom.
Stoji v resničnosti Jezusa Kristusa, ki je v nas. Njegov Duh je v nas. In Duh je Božji Duh, ki vedno dela novo. Ta Duh lahko preobrazi in prenovi, kar je starega. To ni nikakršen beg v preteklost, ampak preobrazba skozi novo, ki je v nas po Kristusu. Sprejemamo svojo preteklost, a istočasno ji odvzemamo moč. Zaupamo, da je v nas nova resničnost, resničnost Jezusa Kristusa. In ta je močnejša kot naša preteklost.
Tako lahko v zaupanju v novo v nas gremo na novo pot, na našo pot, ki si jo je za nas zamislil Bog. To je pot sprave in pot preobrazbe. (po: A. Grün, Kaj nam omogoča živeti)
Današnja nedelja – 4. postna zaključuje drugo tretjino postnih nedelj, ki jih je šest. Smo že kar daleč v drugi polovici postnega časa, ki nam je že prvi dan klical, naj se spreobrnemo in verujemo evangeliju. Je čas milosti in rešitve. Je čas, ko naj bi si dali Bogu očistiti srca, in se bolj okleniti vsega kar je večno.
V tednu, ki je pred nami bodo nekateri dnevi še posebno čas milosti. To bo v torek na dan Celodnevnega češčenja, na prvi pete, v soboto, ko bo Dekanijsko svetoletno romanje in prihodnjo nedeljo, ko bo spovedni dan.
Naslovljeno na vas.
CELODNEVNO ČEŠČENJE ta torek, 1.4. od 9.00 do 19.00 ure
Ob 9.00 sv. maša, nato češčenje po razporedu:
Od 10.00 do 11.00 ure Gomilsko—Spodnje
Od 11.00 do 12.00 ure Gomilsko—Gornje
Od 12.00 do 14.00 ure posamezniki v tišini
Od 14.00 do 15.00 ure Grajska vas
Od 15.00 do 16.00 ure Šmatevž
Od 16.00 do 17.00 ure Zakl
Od 17.00 do 18. ure Šentrupert in Trnava
Od 17.30 ure bo spovedoval g. Janko Šket, ki bo nato vodil somaševanje
Ob 18.00 uri sv . maša in sklep češčenja
Naj bo ta dan v naši župniji pravi evharistični praznik z vodilom:
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo – presveto Rešnje telo!
Sveto leto 2025
Dekanijsko romanje za nas bo v sob., 5. aprila 2025, ob 9.30 uri.
Natačnejši program
Posebnega avtobusnega prevoza ne bo, ker ni dovolj interesa zanj.
V Celje se bomo peljali z osebnimi vozili. Je pa bilo na seji ŽPS dogovorjeno, da bi se vsi, ki ste to voljni storiti, zbrali pri Domu srečanj, kjer bi vzeli v avtomobile tudi tiste, ki nimajo lastnega prevoza; zato naj pridejo na to zborno mesto ob 8.30. uri.
V Celju se bomo zbrali v Marijini cerkvi od koder bo po uvodnem bogoslužju procesija v stolnico kje nas bo pred svetimi vrati sprejel naš škof (tisti, ki imate probleme s hojo, lahko počakate kar pri stolnici). Tam naj bi lepo sodelovali pri slovesnem bogoslužju. Ministranti naj bi nesli obleke seboj. Izkoristite tudi priložnost za sv. spoved.
Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta
Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025
MAŠNI NAMENI
NED. – 30.3.
4. postna nedelja
Amadej (Bogoljub) Savojski, vojvoda
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Antona Šlandra in vse Koprivove
PON. – 31.3.
Kornelija, mučenka
19.00 za +Marijo, Franca in Janija Rančigaj
TOR. – 1.4.
Agapa in Irena, mučenki
9.00 V zahvalo za zdravje (L. S.)
9.00-19.00 češčenje
! 18.00 za +Marijo Orožim in v. Mlinarjeve
za +Jožefa Zupančiča
Slavljenje – Bog je ljubezen
SRE. – 2.4.
Frančišk Paolski, redovni ustanovitelj
19.00 za +Slavkota Begovića
ČET. – 3.4. prvi četrtek
Rihard, škof
19.00 za +Vikija Jelena
Molitev za duhovne poklice
PET. – 4.4. prvi petek
Izidor Seviljski, škof, cerkveni učitelj
19.00 križev pot: za rast v ljubezni (vodijo mladi)
za + Andreja Kunsta
Litanije Jezusovega srca
SOB. – 5.4. prva sob.
Vincencij Ferrer, duhovnik
v Celju 9.30 Svetoletno romanje
19.00 za +Ljudmilo -obl. in Alojza Lukman
Litanije Matere Božje
NED. – 6.4. – tiha
5. postna nedelja
Irenej iz Srema, škof, mučenec
7.00 češčenje, spoved, še pri mašah
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše Topovšek
Družiska sv. maša z 3. triado
V tem tednu:
Celodnevno češčenje, prvi četrtek, prvi petek, prva sobota, svetoletno romanje, …
Postne priprave za letošnje prvoobhajance – v soboto, 5.4. ob 15. uri v Domu srečanj.
Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik, vsaj v torek še drugi
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Anka Trogar; II. Devetošolca
Urejanje in krašenje cerkve: Šmatevž