Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus poklical k sebi dvanajstére in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi in jim naróčil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.  (Mr 6,7–9.11)

BESEDA O BESEDI

NIKOGAR NE MOREMO PRISILITI, DA BI NAS SPREJEL (Mr 6,7–13)

Jezus pokliče svoje učence in jih pošlje z jasnimi in natančnimi pravili. Izzove jih z vrsto drž in vedenj, ki jih morajo imeti. Pogosto se nam lahko zdijo pretirani ali absurdni, lažje bi jih bilo brati simbolično. A Jezus je zelo natančen in zelo jasen. Jezus kot dober pastir, pedagog, učence pošlje živet gostoljubnost. Pravi jim, naj ostanejo tam, kjer jih bodo sprejeli. Pošlje jih, naj se naučijo eno od temeljnih karakteristik verne skupnosti. Kristjan je tisti, ki se je naučil gostoljubnosti, sprejemanja.
Jezus jih ne pošlje kot mogočnike, kot lastnike, poglavarje, zadolžene za postavo in pravila. Ravno nasprotno, pokaže jim, da je kristjanova pot spremeniti srce. Gospod pa nam jasno pravi: v logiko evangelija se ne more prepričati z argumenti, strategijami, taktikami, ampak tako, da se naučimo gostoljubnosti.
Mnogokrat pozabimo, da obstaja zlo, ki je pred našimi grehi. Obstaja korenina, ki povzroča veliko,  veliko škode, ki tiho uničuje mnoga življenja. Obstaja zlo, ki si počasi naredi gnezdo v našem srcu in jé našo življenjsko moč. To je »osamljenost«. Osamljenost, ki ima lahko veliko razlogov, veliko povodov. Kako uničuje življenje! Kako nam škoduje! Ločuje nas od drugih, od Boga, od skupnosti. Zapira nas vase. Zato je lastno Cerkvi, materi, da se učimo  živeti bratstvo z drugimi. Bratsko sprejemanje je najboljše pričevanje o tem, da je Bog Oče, kajti, kot je rekel Jezus, »po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen«.
Bog se nikoli ne pusti premagati v gostoljubnosti, zato pošilja svojega Sina, ga podarja, izroča, deli, da bi se naučili pot bratstva. To je dokončno novo obzorje, nova Beseda za mnoge situacije izključevanja, razkrajanja, zaprtosti, izoliranosti. Je nova Beseda, ki razbije tišino osamljenosti.
Eno je gotovo: nikogar ne moremo prisiliti, da bi nas sprejel in gostil. A kako lepo si je predstavljati naše župnije, skupnosti, kapele, kraje … kot različna središča srečevanja in povezanosti med nami in Bogom. (po: E. Mozetič)

15. nedelja med letom

»In šli so ter oznanjali.« (prim. Mr 6,12)

Današnji evangelij (prim. Mr 6,7–13) pripoveduje o trenutku, ko Jezus pošilja dvanajstere v poslanstvo. Potem ko jih je enega po enega poklical po imenu, da ‘bi bili z njim’ (Mr 3,14), poslušali njegove besede ter opazovali njegove geste ozdravljanja, jih sedaj ponovno zbere, da bi jih ‘poslal po dva in dva’ (Mr 6,7) v vasi, kamor se je namenil iti. To je neke vrste ‘pripravništvo’ za to, kar bodo poklicani delati po vstajenju z močjo Svetega Duha. Evangeljski odlomek se zaustavi ob misijonarskem stilu, ki ga lahko povzamemo v dveh točkah: poslanstvo ima središče in poslanstvo ima obličje.
Učenec, misijonar ima predvsem svoje središče sklicevanja, ki je Jezus. Odhod in delovanje apostolov je prikazano kot razširjanje iz enega središča, torej kot predlaganje Jezusove navzočnosti in delovanja v njihovem misijonskem delovanju. To razodeva, kako apostoli nimajo nič svojega oznanjati, niti pokazati svojih sposobnosti, temveč govorijo in delujejo kot poslani, kot Jezusovi glasniki. 
Ta evangeljski dogodek se tiče tudi vseh nas; ne samo duhovnikov, temveč vseh krščenih, ki smo poklicani pričevati v različnih življenjskih področjih Kristusov evangelij. Prav tako pa je tudi za nas to poslanstvo pristno samo, če izhaja iz nespremenljivega središča, ki je Jezus.
Krščeni, ki ne čuti, da bi oznanjal evangelij, oznanjal Jezusa, ni dober kristjan. (Papež Frančišek)

Pustiti vse, kar imaš, in slediti Jezusu, njegovemu klicu …, pustiti vse, prevzeti naloge, se odločiti za pričevanje …, stopiti v žetev. To je bila vedno avantura in vedno bo nekaj, kar preseneti poklicane in tudi druge ob njih. V to avanturo smo tako ali drugače poklicani prav vsi, ki želimo in hočemo biti kristjani: Jezusovi učenci, prijatelji, bratje, pričevalci današnjega časa.
Jezus pa ob tem vedno znova kliče nekatere, da ne bi bili samo njegovi prijatelji, Božji otroci, pristni kristjani, temveč da bi bili na poseben način njegovi tesni sodelavci. Kliče ljudi, po katerih bi lahko na poseben način nadaljeval svoje odrešenjsko poslanstvo med nami. Zato nekatere kliče na »svojo njivo« s posebno nalogo, da bi postali redovniki, redovnice, misijonarji, misijonarke, duhovniki ali diakoni.
Tako bi njihovo življenje bilo kar najbolj podobno Jezusovemu. Postali bi dar za druge. (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V sobota 13. julija smo se s sv. mašo v cerkvi na Gomilskem, nato pa s obredom za rajne na gomilskem pokopališču poslovili od +Marije Grah (Naclnove Micike) s Šmatevža 5, zadnja leta pa je bila pri Lončičevih na Gomilskem. Bila je dejavna župljanka: sodelovala pri bogoslužju tudi med tednom, bila članica Župnijskega sveta v več mandatih, sodelavka Karitas Gomilsko že od ustanovitve, … Bog ji povrni v nebesih.

Nekaj napovedi za poletne mesece

Na junijski seji ŽPS je bilo sklenjeno:
– župnijsko romanje bo 10. 8. 2024, kam še ni odločeno, predloge kam bi romali še zbiramo, če imate kakšen predlog sporočite
– župnijski dan bo 25 8. 2024, na predvečer tega praznovanja je predvideno tudi slavljenje s skupino Svetnik

Oratorij 2024 v tem tednu.

Pomembno dogajanje za mladino in otroke, zato naj bi ga člani našega občestva dobrohotno spremljali in vsestransko podpirali. Zelo hvalevredna bo tudi molitev za blagoslov in srečen in uspešen teden. Prošnji pa naj sledi zahvala, zlasti na sklepu oratorija prihodnjo nedeljo v župnijski cerkvi na Gomilskem ob 10.00 uri. Vabljeni v čim večjem številu.

Animator moli

Gospod, naredi me za orodje svojega miru. Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen. Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje. Kjer je nesloga, naj prinašam edinost. Kjer je dvom, naj prinašam vero. Kjer je zmota, naj prinašam resnico. Kjer je obup, naj prinašam upanje. Kjer je žalost, naj prinašam veselje. Amen.

MAŠNI NAMENI

NED. – 14.7.
15. ned. med letom
Frančišek Solan, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Francija Turka in vse Rtvigove

PON. – 15.7.
Bonaventura, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Franca in Milko Rančigaj

TOR. – 16.7.
Karmelska Mati Božja, (Karmen)
19.00 za +Ivana –oblet. in Ivana Knez
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 17.7.
Aleš, spokornik
19.00 za +Marijo Rojnik

ČET. – 18.7.
Elij iz Koštabone, diakon, mučenec
17.00 za +Borisa Fišerja in starše (v Šentrupertu)

PET. – 19.7.
Arsenij Vel., puščavnik
19.00 za +Vero Kunst –oblet

SOB. – 20.7.
Marjeta Antijohijka, mučenka
19.00 za +Marijo Šmit –oblet in njene

NED. – 21.7.
16. ned. med letom
sv. Danijel, prerok
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo Grah – osmina
Sklep oratorija
Darovanje za animatorje

V tem tednu: vse dni oratorijsko dogajanje

Pozor! Krištofova nedelja z MIVO bo zaradi sklepa oratorija preložena na 28.7.; takrat bo tudi blagoslov vozil, druga maša bo v Grajski vasi.

Dežurni ministranti: Mitja Mak in še kateri, ki ne bo na oratoriju
Bralci v nedeljo: I. ki bodo pri jutranji sv. maši II. animatorja
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko II. in oratorijci

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela se godijo po njegovih rokah! Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?« In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je govóril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« (Mr 6,2–4)

BESEDA O BESEDI

VERA NAM ODPIRA OČI ZA BOGA Mr 6,1–6

Današnji evangeljski odlomek nas želi spomniti, da Boga v našem vsakdanjem življenju lahko prepoznamo in spoštujemo njegovo voljo, če imamo odprto in preprosto srce, ki ga hrani resnična vera. – Potem ko je Jezus, okoli trideset let star, zapustil Nazaret in že kar nekaj časa drugod pridigal ter ozdravljal s čudeži, se je vrnil v svoj kraj in začel učiti v shodnici. Sokrajani so strmeli zaradi njegove modrosti, saj so ga poznali kot Marijinega sina in tesarja, ki je živel med njimi. Namesto da bi ga sprejeli z vero, so se nad njim pohujševali. – Nazarečani ne morejo verovati vanj, ker so ga poznali kot enega izmed njih. Priznali so, da govori modro in da se po njem dogajajo čudeži. Pravzaprav so bili osupli nad tem, kar so slišali. Niso pa mogli razumeti, kako lahko nekdo, ki je odraščal med njimi, govori takšne stvari. Zastavljali so si tri pomembna vprašanja: »Od kod njemu to?«, »Kakšna je ta modrost, ki mu je dana?« in »Kako to, da se po njem godijo čudeži?« – Jezusa so zavrgli, kar pomeni, da na svoja vprašanja niso dobili pravih odgovorov. Hoteli so slišati odgovore, kot so si jih sami zamislili. Zaradi trdosrčnosti, nerazumevanja in velike nevere Jezus v domačem kraju ni mogel delati čudežev, čeprav je ozdravil nekaj bolnikov. Očitno je v njih le odkril zrno vere. Jezusovi čudeži so bili znamenje Božje moči in navzočnosti. Pri tem se je zanašal zgolj na to, kaj mu je naročal Bog. Ni šlo za magijo, temveč za Božjo moč. Jezus je s svojimi dejanji vabil ljudi k veri. Vero lahko razumemo tudi kot odprtost za Boga in pripravljenost, da v svoje življenje sprejmemo njegovo navzočnost.
Devica Marija je tista, ki je dejansko razumela. Zato blagor njej, ki je verovala. Marija se ni pohujšala nad svojim Sinom. Njeno občudovanje je bilo polno vere, ljubezni in veselja, ko ga je gledala tako človeškega in hkrati tako Božjega. Učimo se od nje, prepoznati v Kristusovi človeškosti popolno razodetje Boga. (po: E. Mozetič)

14. nedelja med letom

Srce in razum

Potruditi se moramo, da odpremo srce in razum za sprejem Božje resničnosti, ki nam prihaja naproti. Gre za to, da imamo vero. Pomanjkanje vere je namreč ovira za Božjo milost. Številni krščeni živijo, kakor da bi Kristus ne obstajal. Ponavljajo geste in znamenja vere, a to ne odseva njihove resnične pripadnosti Jezusu in njegovemu evangeliju. Vsak kristjan, vsi mi, vsak od nas pa je nasprotno poklican poglobiti to temeljno pripadnost s tem, da jo skuša pričevati s temu skladnim življenjem, katerega osnovna nit je dejavna ljubezen.
Prosimo Gospoda po priprošnji Device Marije, da raztopi trdoto srca in omejenost razuma, da bomo odprti za njegovo milost, za njegovo resnico in za njegovo poslanstvo dobrote in usmiljenja, ki je namenjeno vsem, brez kakršnega koli izključevanja. (papež Frančišek)

Veselje

Veselja ne moremo zaukazati. Pogosto se pojavi, ko ga sploh ne pričakujemo, in sicer takrat, če se neki aktivnosti popolnoma predamo. To je odločilni pogoj za izkušnjo veselja, da se lahko neki aktivnosti oz. trenutku dejansko popolnoma prepustimo.
Vsak dan lahko doživimo na tisoče koščkov veselja: veselje ob lepem vremenu, ob lepoti narave, ob vsakem srečanju … Drobnega dnevnega veselja bi se morali vedno zavedati; potem se bo v nas utrdilo pozitivno razmišljanje, ki bo na nas delovalo zdravilno.
Kdor takšne izkušnje drobnega veselja zanemari in jih ne vidi, ta se počuti utrujen, neprespan, slabega zdravja in prenapet … V teh okoliščinah o sebi slabo misli, predvsem pa se čuti manj ustvarjalen in pameten od drugih.
Čustvo veselja izžareva zdravilno moč. Vprašanje pa je, zakaj vedno bolj mislimo na svoje rane kot pa na vse lepo. Očitno so mnogi v svojem otroštvu izkusili, da so jih starši prej opazili, če je bilo z njimi kaj narobe. Tako se vrtimo okoli svojih ranjenosti, da bi dosegli naklonjenost okolice. Toda s to strategijo si ustvarjamo nenehno razočaranje, saj ne bomo nikoli našli dovolj naklonjenosti. Vsekakor je bolj zdravilno in smiselno, da se gledamo v pozitivni luči. In ta pozitivni pogled je spomin na preteklo veselje in hkrati poskus, da bi se vselej veselili sebe in svojega življenja. (po: A. Grün, Veseli se življenja)

Naslovljeno na vas

Nekaj napovedi za poletne mesece
Na junijski seji ŽPS je bilo sklenjeno:
– župnijsko romanje bo 10. 8. 2024, kam še ni odločeno, predloge kam bi romali še zbiramo, če imate kakšen predlog sporočite
– župnijski dan bo 25 8. 2024, na predvečer tega praznovanja je predvideno tudi slavljenje s skupino Svetnik

K utripu počitniškega časa bo prispeval tudi počitniški oratorij z naslovom Blagor zvestim, ki bo potekal med 15. in 21. julijem. To bo že kar naslednji teden. Začenjamo odštevati le še dneve do začetka letošnjega oratorija.

Začni z Bogom vsako delo, da bo dober tek imelo;
z Bogom delo dokončaj, pa prejel boš sveti raj!

To zagotovilo blagoslova velja tudi za počitniški oratorij.
Zaključimo (dokončamo) ga vsako leto z Bogom pri sv. maši na nedeljo ob koncu oratorijskega tedna.
Lepo in prav bi bilo, da bi oratorij tudi začeli z Bogom pri sv. maši prihodnjo nedeljo, na pragu tega težko pričakovanega dogajanja, da bo dober (po)tek imelo. Jezus vse udeležence oratorija z veseljem pričakuje.
Duhovni asistent oratorija, župnik Martin, pa prijazno vabim!

Počitniška molitev
Prosti čas – o Bog, kako lepo! Lahko se spočijem, zadiham, razmišljam. Lahko se veselim ljudi, ki jih imam rad, luči sonca, rož in dreves, petja ptic. Lahko slišim tvojo besedo in praznujem tvojo ljubezen z vsemi, ki verujejo vate. Zahvaljujem se ti, o Bog. Prosim te za tvoj blagoslov za ta dan in za vse počitnice!

MAŠNI NAMENI

NED. – 7.7.
14. ned. med letom
Ned. Slovencev po svetu
B. služab. Anton Vovk
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana Štuseja (v Šentrupertu)

PON. – 8.7.
Kilijan, škof, mučenec
19.00 za +Karola Semprimožnika

TOR. – 9.7.
Avguštin Zhao Rong in drugi kitajski mučenci
19.00 za +Jožefa –oblet. in Frančiško Rožič
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 10.7.
Amalija, redovnica
19.00 za +Miro –oblet. in Jožefa Rakun

ČET. – 11.7.
Benedikt, opat, zavetnik Evrope
17.00 za +Marijo Ribič –oblet. (v Šentrupertu)

PET. – 12.7.
Mohor in Fortunat, diakon, mučenca
19.00 za +Štefanijo Rančigaj

SOB. – 13.7.
Henrik II.,cesar
19.00 za +Antona Zupančiča

NED. – 14.7.
15. ned. med letom
Frančišek Solan, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Francija Turka in vse Rtvigove

V tem tednu: neposredna priprava na počitniški oratorij

Dežurni ministranti: Matevž in Tjaž Basle, drugi dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Majda Jelen; II. Lara Natek, Marija Rančigaj
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovali so se mu. On pa je vse odslôvil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. Prijel jo je za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar pomeni: Deklica, rečem ti, vstani! Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let.  (Mr 5,39–42)

BESEDA O BESEDI

VERA IN DOTIK Mr 5,21–43

Dogodek obuditve deklice, ki ga danes pred nas postavlja evangelist Marko, je izjemno prefinjeno opisan, kajti izjemne stvari, ki presegajo človeka, so opisane z izjemno preprostimi vsakdanjimi besedami, tako da bolj spregovorijo dejanja ko pa same besede.
Zdaj pa se bom skušal postaviti v vlogo očeta ali matere, ki sta imela ali pa imata sedajle »umirajočega« sinka ali hčerkico in poslušata to evangeljsko pripoved. Kaj si ob tem mislita? »In midva? In vsi tisti, ki ob postelji svojega otroka niso slišali izgovoriti Talíta kum – otrok, vstani!? Ali je torej evangelij ‘veselo oznanilo’ le za redke srečneže?«
Vprašanje je resno, kakor je resna bolečina in tesnoba, iz katere izhaja, in kdor oznanja evangelij, jo mora spoštovati in se potopiti v to bolečino. Včasih je tudi Jezus, preden je storil čudež (ali pa morda še prej, kot se je zgodil čudež), jokal z žalostnimi. Bog trpi z nami, ne omeji se na to, da bi nas le od daleč opazoval, ko trpimo.
Pravi ključ, da bi odgovorili na zastavljeno vprašanje, edina beseda, ki lahko vsaj malo osvetli temo bolečine, je »vera«. Ko Jezus priporoča ljudem, naj se obrnejo nanj v veri, ne misli le na vero v moč, da lahko stori čudež, za katerega prosijo, ampak na vero vanj. Vera – pa naj se pričakovani čudež zgodi ali ne – da ne bomo nikoli razočarani nad bistvenim.
Največji čudež je verovati »v« njega. Potem vse postane mogoče. Izkušnja številnih ljudi dokazuje, da se tudi takrat, ko se ne zgodi pričakovani čudež, zaradi vere lahko zgodi nekaj, kar daje življenju nov smisel.
Posebno mesto v današnjem evangeliju ima tudi dotik. Človeški dotik, če je iz prave ljubezni, povzroči boljše počutje in zdravi razbolelo dušo, Božji dotik pa ozdravlja celotnega človeka. Zato se Jezus dotakne deklice. Zato se žena dotakne Jezusa. Kjer je zaupanje, ljubezen, vera, tam dotik gradi, zdravi, razveseljuje. Je eden najbolj genialnih Božjih izumov. (po: E. Mozetič)

13. nedelja med letom

Evangelist Marko nam danes slika Jezusa kot vir življenja, kot njega, ki povrne življenje tistemu, ki mu popolnoma zaupa. Oba protagonista iz odlomka, torej dekličin oče in bolna žena, nista Jezusova učenca, pa vendar sta bila uslišana zaradi svoje vere. Imata vero v tega človeka. Iz tega razumemo, da so na Gospodovo pot sprejeti vsi. . Za dostop do njegovega srca, Jezusovega srca, je samo en pripomoček, da se čuti pomoči potrebnega in da mu zaupa. Vprašam vas: Vsak od vas čuti potrebo po ozdravljenju nečesa, kakšnega greha, kakšnega problema? In če to čuti, ima vero v Jezusa? Dva pripomočka sta za to ozdravljenje, za dostop do njegovega srca: čutiti potrebo po ozdravljenju in zaupati vanj. Jezus je odkril te osebe med množico in jih potegnil iz anonimnosti, jih je osvobodil strahu pred življenjem in da bi si upali. To stori s pogledom ter z besedo, ki jih postavi ponovno na pot po tolikem trpljenju in ponižanju. Tudi mi smo poklicani naučiti se in posnemati te besede, ki osvobajajo in te poglede, ki povrnejo tistemu, ki ga nima, veselje do življenja.
V današnjem evangeljskem odlomku se tako prepletata tematiki vere in novega življenja, ki ga je Jezus prišel ponuditi vsem. Ko je vstopil v hišo, kjer je bila mrtva deklica, je ven izgnal vse, ki so se vznemirjali in žalovali (prim. Mr 5,40) in rekel: »Otrok ni umrl, ampak spi« (Mr 5,39). Jezus je Gospod in pred njim je telesna smrt kot spanec, zato ni vzroka za obup. Da, tiste se moramo bati! Ko čutimo, da imamo otrdelo srce, srce, ki je otrdelo. Ko čutimo, da imamo trdo srce. Tega se moramo bati. To je smrt srca. Vendar pa tudi greh ni za Jezusa zadnja beseda, saj je prinesel brezmejno Očetovo usmiljenje. Četudi smo padli globoko, nas doseže njegov nežni, a močni glas: »Rečem ti: vstani!« Lepo je slišati to Jezusovo besedo, namenjeno vsakemu od nas: »Rečem ti: vstani. Pojdi. Vstani, pogum. Vstani.« In Jezus je dekletu povrnil življenje in je povrnil življenje ozdravljeni ženi, obema torej vero in življenje. (papež Frančišek)

Čestitke srebrnomašniku.
Včeraj, na Praznik sv. Petra in Pavla, je obhajal svoj srebrni mašniški jubilej g. Vlado Bizjak, ki je eno leto živel in deloval tudi v naši župniji.
Praznovanje tega pomenljivega jubileja je danes v žalski župnijski cerkvi.
Gomilski župljani slavljencu čestitamo in voščimo obilo Božjega blagoslova!

Naslovljeno na vas

Nekaj napovedi za poletne mesece
Na junijski seji ŽPS je bilo sklenjeno:
– župnijsko romanje bo 10. 8. 2024, kam še ni odločeno, predloge kam bi romali še zbiramo, če imate kakšen predlog sporočite
– župnijski dan bo 25 8. 2024, na predvečer tega praznovanja je predvideno tudi slavljenje s skupino Svetnik

K utripu počitniškega časa bo prispeval tudi počitniški oratorij z naslovom Blagor zvestim, ki bo potekal med 15. in 21. julijem.

ODPOČIJTE SE

Pojdite na samoten kraj in se nekoliko odpočijte!
Učenci začutijo: Jezus nam hoče dobro. Ve, kaj zdaj potrebujemo.
Ve, kaj vse smo naredili, in to ceni,
zdaj pa nas vabi, da se malo odpočijemo.
To vabilo velja tudi nam: odpočijte se, sprostite se.
To pravi Jezus vsakomur od nas.
Tvoje telo je darilo Boga. Privošči mu malo oddiha.
Vzemi si pa tudi čas za svojo dušo, za svoje srce.
Nekoliko se odpočijte!
Ni ti treba dokazovati, kako pomemben si.
V Božjih očeh si neskončno dragocen. Vzemi si čas, da to odkriješ.
Pri hrupu in prezaposlenosti ti to ne bo uspelo.
Za to so potrebni časi miru, popolne tišine.
Nekoliko se odpočijte!
Odpri svoje oči in svoje srce za male reči okoli sebe:
za smeh otroka, za lepo cvetlico, za ptičje petje, za sončni zahod,
za ljudi, med katerimi se dobro počutiš,
in za vse, kar ti je dan za dnem podarjeno. (Barbel Schumacher)

Naša domovina ima tako čudovite planine, tako lepe stopnice do Boga.
Če je le mogoče, se radi vzpenjajte po njih.
Vem, da boste z njih prihajali bogatejši in srečnejši. (Franc Bole)

MAŠNI NAMENI

NED. – 30.6.
13. ned. med letom
Prvi mučenci rimske Cerkve
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Pavlo Polak (v Grajski vasi)
Procesija sv. Rešnjega telesa

PON. – 1.7.
Estera, svetopis. žena
19.00 za +Antona –oblet. in Ano Laznik

TOR. – 2.7.
Evgenija, redovnica
19.00 za +Marijo Orožim in vse Mlinarjeve
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 3.7.
Tomaž, apostol
19.00 za +starše Ducman, Vido Krajnc in Darkota

ČET. – 4.7. prvi četrtek
Urh (Uroš), škof
17.00 za +Franca Doliška, Frančiško Šram molitev za duhovne poklice (v Šentrupertu)

PET. – 5.7. prvi petek
Ciril in Metod, slov. apostola, sozavet. Ev.
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
Litanije Jezusovega srca

SOB. – 6.7. prva sob.
Marija Goretti, devica, mučenka
19.00 za +Ivana Tekavca—oblet. , sorod.
Litanije Matere Božje

NED. – 7.7.
14. ned. med letom
B. služab. Anton Vovk
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana Štuseja (v Šentrupertu)

V tem tednu: stopamo v drugo polovico leta in novi mesec z prvim četrtkom, s prvim petkom in s prvo soboto. Vabljeni k zakramentom.

Dežurni ministranti: Hana Rančigaj, Kristina Štrajhar, drugi dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Anka Trogar; II. V Šentrupertu: Ana Remic, Anže Rožič
Urejanje in krašenje cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli:»Učitelj, ti ni mar, da se potapljamo?« In vstal je, zaprétil vetru in rekel morju: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« (Mr 4,37–39)

BESEDA O BESEDI

ALI ŠE NIMATE VERE? Mr 4,35–41

Današnji evangeljski odlomek se zdi prava provokacija. Učenci se mučijo, da bi vihar ne potopil čolna, Jezus pa spi. Še več, ko ga vseeno prebudijo, jim očita, da so strahopetni in brez vere. Kaj hoče reči s tem? Naj tudi oni počivajo in verjamejo, da se bo vse samo naredilo? Mar ne pravi celo pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Za kaj pravzaprav gre? Kaj naj bi pomenilo to Jezusovo spanje in v čem je zgrešeno delovanje apostolov?
Če pogledamo še enkrat v čoln, bomo videli, kako si apostoli predstavljajo, da je vse v njihovih rokah. Tako so zaposleni s svojimi strahovi, da pozabijo celo na to, da je na krovu z njimi Bog sam. Jezusov očitek, ali še vedno nimate vere, je v prvi vrsti opomin, naj ne pozabijo na Božje načrte in Božjo bližino.
Drugi opomin, ki ga daje Jezus učencem, je povezan z reševanjem težav. Ne smemo pozabiti, da brez njega ne moremo storiti ničesar. Bog je, ki vse rešuje, na nas je, da si prizadevamo in zaupamo.
In še tretji poduk: Občestvo! Tudi Jezus je del posadke, zakaj so v strahu pozabili, da bi ga tako pritegnili k iskanju rešitve. Kakor Peter so tudi drugi apostoli še vedno zaverovani v svoje moči, občestvo jih ne prepriča. Ko Jezus stopi v življenje apostolov, se vse spremeni. Nam je to danes opomin in vabilo:
– Vera je v tem, da vse svoje načrte uravnavamo ob njem.
– Vera je v tem, da tudi težave rešujemo z njim, ki naše stiske pozna in nam želi pomagati.
– Vera je v občestvu. Kjer se dva ali trije združijo v molitvi, tam je Bog med njimi.
Jezusov očitek: »Kaj še nimate vere?« pomeni izziv k globljemu dojemanju sveta in stvari. Ne k dodatnemu brezglavemu hitenju, niti k lenarjenju, ampak k premisleku, kje je v našem življenju Bog in kje so bližnji. (po: E. Mozetič)

12. nedelja med letom

Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da se potapljamo?« (Mr 4,38)

Podoba viharja, o kateri spregovori evangelij, nam ni tuja, vemo, kako je, če valovi pljuskajo v čoln, če veter lomi drevje in razkriva strehe. Kdo ne pozna ure, dneva, ko človeka kot oklep stiska tesnoba, da boli duša, kdo še nikoli ni bil viharjev notranjih igrača (Prešeren). Je kdo, ki še nikoli ni občutil strahu in morečega vprašanja, kaj bo z menoj!?
Strah človeka kar hromi. Kar sam od sebe se pojavi klic v tisto smer, od koder je še edina možnost za rešitev, k Bogu (mar ni pomenljivo, kako v trenutku tesnobe kliče Boga tisti, ki sicer nanj pozablja), kot zakliče psalmist: Zbudi se, Gospod, zakaj spiš, prebudi se, ne zavrni nas za vedno. Prava podoba vsega tega je današnji evangelij: viharjev vajeni ribiči v strahu vpijejo, Gospod pa na krmi spi.
Prilika o viharnem morju, ki je v Svetem pismu simbol sil teme, zla, tesnobe, je kot osebna pripoved slehernega človeka in kot zgovorna pripoved naših skupnosti, Cerkve, naroda: na poti smo, peljemo se na drugo stran, izpostavljeni smo preizkušnjam, ki nam nemalokrat jemljejo pogum, ob katerih se nam zdi, da se potapljamo, ne vidimo izhoda in rešitve.
Bog nam daje vedeti, da vendar ne spi, ve za nas, za naše strahove, pomirja – Jobu da vedeti, da je nesporen gospodar, ki ima pregled nad vsem: kdo je zaprl morje z vrati, do sem pojdeš in ne dalje, tu se zlomi kljubovanje tvojih valov. (p. M. Benedik)

Ko se je Jezus prebudil, je ukazal morju: »Utihni! Molči!« Veter je ponehal in nastala je globoka tišina. Potem pa jim je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?«
V čem je torej bilo pomanjkanje vere pri apostolih? Ne toliko v tem, da niso verovali v Jezusovo moč, kot v dejstvu, da so dvomili o njegovi ljubezni. Spraševali so se, ali Jezus zares skrbi zanje, za njihovo življenje in varnost: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« Vsi vemo, kako strašen je očitek ljubljenemu človeku: »Zame ti sploh ni mar!« In kakšno hudo krivdo mu s tem naprtimo. S tem smo ustvarili razdaljo, izkopali prepad nezaupanja med seboj in drugim. (po. R. Cantalamessa)

Naslovljeno na vas

Poročila sta se
V soboto,15. junija sta v podružnični cerkvi sv. Ruperta sklenila zakonsko zvezo in prejela zakrament sv. zakona ženin Urban Remic in nevesta Ana Šram. Novoporočencema čestitamo in voščimo obilo Božjega blagoslova na novi življenjski poti.

Napovednik: procesije sv. Rešnjega telesa bodo:
V nedeljo, 23. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Šmatevžu.
V nedeljo, 30. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Grajski vasi.

Vse tiste, ki pripravljate kapelice, prosimo to tudi za letos.
Kadar bo procesija pri kateri podružnični cerkvi, na Gomilskem ne bo sv. maše ob 10.00 uri.

Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo!

POČITNICE SO TUKAJ

Veroučnim počitnicam so se pridružile tudi šolske. Naj dosežejo svoj namen. Ta pa je: da se razvedrite, da se telesno in duhovno osvežite in okrepite, se obogatite z novimi srečanji in doživetji, da se izognete lenarjenju in zapravjanju dragocenega časa. Tudi počitniška ura izgubljena ne vrne se nobena! Lepa priložnost za prijetne in koristne počitniške dni bo tudi župnijski oratorij, ki bo pri nas od 15. do 21. julija. Naj bodo letošnje počitnice vsem lepe, srečne in blagoslovljene. Zlasti krščansko doživete nedelje!

»Vsak kristjan ima dve domovini. Obe sta dragocen Božji dar. Obe ceni in ju ima rad, zanju naj bi dal celo svoje življenje, če bi bilo to potrebno.
Ena domovina je Cerkev, katere del postane z zakramentom svetega krsta.
In še druga domovina! Draga in sveta! Že v materinem telesu smo njeni otroci. Hrepenenja naših dedov so se uresničila, da v dar nismo prejeli samo svoje domovine, ampak tudi svojo državo. Te dni bomo še posebej mislili nanjo. Se zanjo zahvaljevali in prosili za blagoslov.

MAŠNI NAMENI

NED. – 23.6.
12. ned. med letom
Edeltruda, opatinja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca Maka –oblet. in Antona Marijo Basle (v Šmatevžu)
Procesija sv. Rešnjega telesa

PON. – 24.6.
Rojstvo Janeza Krstn.
19.00 za + Magdo –oblet. in Ivana Mahor
Ves teden vrtnice

TOR. – 25.6. d. p.
Doroteja, mati, mistik
Dan državnosti
19.00 za +Viljema -oblet. in Pavlo Natek
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 26.6.
Ciril Aleksandrijski, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Greto (r. d.) in Stankota Lazar in starše

ČET. – 27.6.
Ema Krška, kneginja
19.00 za +Milana Košenina

PET. – 28.6.
Irenej Lyonski, škof, mučenec
19.00 za +Sandro Kolar in Jankota Pelicha

SOB. – 29.6.
Peter in Pavel, apostola
19.00 za vse +Brežnove in Travnarjeve in Stanko Gajšek

NED. – 30.6.
13. ned. med letom
Prvi mučenci rimske Cerkve
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Pavlo Polak (v Grajski vasi)
Procesija sv. Rešnjega telesa

V tem tednu: ves teden vrtnice

Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik, drugi tudi dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Jure Vasle; II. V Grajski vasi Melanija Hadolin, Aljaž Lončar
Urejanje in krašenje cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

In govóril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo? Takšno je kot gorčíčno zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.« (Mr 4,30–32)

BESEDA O BESEDI

BOŽJE KRALJESTVO KLIJE IN RASTE Mr 4,26–34

Prva prilika o človeku, ki vrže seme v zemljo, se zdi, da govori o nepredvidljivosti in Božji logiki Božjega kraljestva. Človek nima oblasti nad rastjo in njenimi zakonitostmi. Bog je postavil merila, po katerih stvari tečejo v svojo smer.
Druga prilika o gorčičnem zrnu, pa mi govori o neverjetnih razsežnostih, v katere se zrno razvija. In mogoče spregovori še o cilju rasti božjega kraljestva: da zavaruje ptice in jim daje prostor. Po človeških merilih se neverjetno drobno seme spremeni v ogromno drevo.
Božje kraljestvo verjetno ni mišljeno v prvi vrsti za naravo, iz katere so primere vzete, ampak za naju, ki to poslušava – zate in zame. Božje kraljestvo naj bi se razmahnilo najprej v nas samih in od tu naj bi prehajalo na druge. Kako?
S prav takšno nepredvidljivostjo, s kakršno raste bilka iz zrna in v podobno norih dimenzijah. Ob tem pa se pri ljudeh zelo pogosto srečam z neverjetnim odporom. Ne vem ravno, zakaj? Ko spodbujam k rasti, največkrat doživim odpor bližnjega. Ko o nekom govorimo, pogosto sogovornik reče, da iz onega, o katerem teče beseda tako ali tako ne bo nič.
In kje je vera v Božje kraljestvo, ki klije in raste, da sami ne vemo kako? Zakaj ne prosimo, naj Bog ustvarja Božje kraljestvo, naj daje rast in prebuja hrepenenja. Zakaj mi sami zatremo vsa hrepenenja s tem, da vase in v drugega ne verjamemo?
Ob priliki se sprašujem: Kako da človek ne vidi čudovitih možnosti, ki so še pred njim? Mar ni bolj žalostno, če moram reči, da sem na cilju in ničesar več ne morem? Ali ni lepše, da si lahko o sebi predstavljam, da lahko ustvarim še veliko. Ne nazadnje, kako pa naj vem, da je z mojo rastjo že konec. Če sem dosegel podobo zrelega klasa, še ne pomeni, da je z menoj konec. Zagotovo sem poklican, da padem v zemljo, in dam ponovno življenje tolikim zrnom, da zorimo v ljubezni, v potrpežljivosti, v modrosti, globini, veri. (po: E. Mozetič)

11. nedelja med letom – sklep veroučnega leta

Tisti čas je Jezus rekel množicam:
»Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo.
Spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako.
Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu.  (Mr 4,26–27)

Jezus nam danes sporoča, da naša duhovna rast ni odvisna od nas, ampak od Božje besede, ki je bila vsajena v naša srca. Božja beseda lahko reši naša življenja. Prevečkrat nas skrbi naše osebno napredovanje in se primerjamo z drugimi. Obnašamo se, kakor, da je vse odvisno od nas, od naše dobre volje in od naših prizadevanj. Obnašamo se, kakor kmet, ki bi hotel, da pšenica raste hitreje in bi jo zato vlekel navzgor. Zelo se motimo. Gospod pa nas vabi v zaupljivo prepustitev moči semena. To lahko storimo le v veri in ponižnosti. Najprej je pomembno, da sprejmemo seme Njegove besede, ki ima samo po sebi moč, da v nas obrodi sadove ljubečega, podarjenega življenja. Njegova Beseda v nas raste in še sami ne vemo kako. Potem ko je seme vrženo, ga zemlja takoj pokrije, tako, da ga težko najdemo. V semenu se skriva izredna življenjska moč, le pri miru ga moramo pustiti. Seme spontano raste.
Kakor na vseh področjih tudi v duhovnem življenju hočemo čim prej videti sadove. V resnici pa se je treba nasloniti na Gospoda in mu potrpežljivo zaupati, kajti on daje rast in prave sadove. Mi nimamo pravega merila za merjenje rasti, niti svoje, niti drugih. Od nas Bog pričakuje le vero, zaupanje in potrpežljivost. Ponižnost je prav v tem, da nas ne skrbi več zase in za svojo rast, ampak se veselimo, da Bog daje rast ob svojem času nam in bližnjim. (E. Mozetič)

Zahvala

Hvala Bogu za letošnjo veroučno setev. Hvala za osvojeno znanje, še bolj pa obogatitve srca in duha. Hvala za vsa lepa doživetja. Hvala za prijateljstvo in prijaznost, pa tudi za tolažbo in pogum v preizkušnjah.

Hvala tudi veroučiteljema gospe Mariji in gospodu Simonu. Bog jima obilo povrni, še zlasti vse, kar je bilo storjeno za Božji lon.

Veroučenci pa bodo najbolj pokazali svojo hvaležnost, če se bodo držali Jezusovega nauka, ki ga veroučna šola posreduje.

Naslovljeno na vas

Napovednik: procesije sv. Rešnjega telesa bodo:
V nedeljo, 23. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Šmatevžu.
V nedeljo, 30. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Grajski vasi.

Vse tiste, ki pripravljate kapelice, prosimo to tudi za letos.
Kadar bo procesija pri kateri podružnični cerkvi, na Gomilskem ne bo sv. maše ob 10.00 uri.
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo!

VEROČNE POČITNICE SO TUKAJ

Šolsko leto se počasi izteka in pred nami so še zadnji izzivi šolskih preverjanj. Naj bo Jezus s svojim blagoslovom tisti, ki nas varno pripelje do počitniških dni. S končanim veroučnim letom pa naj naša dejavna vera nikakor ne odide na počitnice. Naj bodo načrtovane tako, da naše proste dni obogatijo tudi versko obarvane vsebine. Skavtski tabor, počitniške duhovne vaje, romarski potepi in vsekakor tudi poletni oratoriji so priložnost, da si popestriš poletne dni. Ne pozabi preveriti ponudbe, ki je resnično bogata in ti ponuja, da ohraniš stik tako s sošolci in prijatelji kot z Jezusom in Marijo.

Sicer pa sta stalnici: vsakdanja molitev – resnično oseben pogovor z Bogom in nedeljska sv. maša – srečanje z Bogom in ljudmi.

V počitnicah še bolj aktualno

Veseli se svojih prijateljev! Ko razmišljaš o tem, kdo so tvoji prijatelji in prijateljice, imaš gotovo pred očmi kar nekaj ljudi. Toda tudi prijateljstvo je treba gojiti! Poznam veliko ljudi, ki tarnajo, da so osamljeni in da jih niče ne pokliče. Pogosto pa je resnica v tem, da ti ljudje sami od sebe ne bi nikogar poklicali. Seveda sem vesel, če me prijatelj/-ica pokliče in mi vošči morda za god ali rojstni dan. Toda ne smem pričakovati, da me bodo vedno klicali drugi. Če se sam od sebe nikoli ne oglasim, potem se jim zazdi, da mi ni veliko do njihovega prijateljstva.
Veseli se prijatelja/-ice, s katerim/-o se lahko tako odkrito pogovarjaš in mu/ji lahko pripoveduješ tudi o svojih slabostih in jezi. Zavedaš se, da te ne bo obsojal/-a. Toda tudi pomiloval/-a te ne bo, da bi po tvoji izpovedi oba pristala v samopomilovanju. Takšen/-na prijatelj/-ica ti ne bo pomagal/-a. (po: A. Grün, Veseli se življenja)

MAŠNI NAMENI

NED. – 16.6.
11. ned. med letom
Beno iz Meissna, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za dva +Antona Šlandra
Sklep veroučnega leta

PON. – 17.6.
Albert, tretjerednik
19.00 za + Ivana Sorčana, njegove starše
Ves teden vrtnice

TOR. – 18.6.
Marko in Marcelijan, mučenca
19.00 Ne bo sv. maše
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE. – 19.6.
Nazarij, koprski škof
19.00 za +Antona Jelena

ČET. – 20.6.
Florentina, devica, opatinja
19.00 za +Albina in Marijo Stepišnik –oblet. (v Šentrupertu)

PET. – 21.6.
Alojzij Gonzaga, redovnik
19.00 za +Albrehtove in Krumpakove

SOB. – 22.6.
Pavlin iz Nole, škof
19.00 za +starše Frančiško— (20.) oblet. in Martina Cirar

NED. – 23.6.
12. ned. med letom
Edeltruda, opatinja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca Maka –oblet. in Antona Marijo Basle (v Šmatevžu)
Procesija sv. Rešnjega telesa

V tem tednu: ves teden vrtnice

Seja ŽPS, zadnja pred poletnim premorom, bo ta ponedeljek ob 20.00 uri v Domu srečanj. Vsi člani lepo vabljeni!

Dežurni ministranti: Anamarija in Timotej Jordan, drugi tudi dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. kdor bo pri jutranji sv. maši; II. V Šmatevžu Mitja Mak, Neža Novak
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas