Oznanila – 21. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus na poti v Jeruzalem šel skozi mesta in vasi in učil. Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: »Gospod, odpri nam!« Pa vam bo odvrnil: »Ne vem, od kod ste.« (Lk 12,51–53)

BESEDA O BESEDI

VSTOPIMO SKOZI OZKA VRATA Lk 13,22–30

Današnji evangelij nas vabi k razmišljanju o zveličanju. Jezus se je vzpenjal iz Galileje proti mestu Jeruzalem in med potjo se mu je nekdo, kot pripoveduje evangelist Luka, približal in ga vprašal: ‘Gospod, je malo teh, ki se bodo zveličali?’ Jezus ni odgovoril naravnost na vprašanje, saj ni pomembno koliko se jih bo zveličalo, ampak je pomembno, katera pot vodi v zveličanje. Jezus je zato na vprašanje odgovoril z besedami: ‘Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli.’ Kaj je Jezus hotel reči? Katera so vrata, skozi katera moramo vstopiti? In še, zakaj Jezus govori o ‘ozkih vratih’?
Podoba vrat se v evangeliju večkrat pojavi in nam prikliče vrata hiše, domače ognjišče, kjer najdemo varnost, ljubezen, toplino. Jezus nam pravi, da so tudi vrata, skozi katera se vstopi v Božjo družino, v toplino Božje hiše, v občestvo z Njim. Ta vrata je Jezus sam. On je vrata. On je prehod za zveličanje. On nas vodi k Očetu. In vrata – Jezus – niso nikoli zaprta! Brez razlike, brez izključevanja, brez privilegijev so vedno in za vse odprta. Saj, kot veste, Jezus nikogar ne izključuje. Kdo med vami bi mi morda rekel: ‘Jaz sem zagotovo izključen, saj sem velik grešnik. Storil sem toliko grdega v življenju’. Ne, nisi izključen! Ravno zaradi tega si njegov ljubljenec, saj Jezus daje prednost grešniku, vedno, da bi mu odpustil, ga ljubil. Jezus te čaka, da te objame, da ti odpusti. Ne boj se! Čaka te. Premakni se, pogumno vstopi skozi njegova vrata. Vsi smo povabljeni, da vstopimo skozi ta vrata, da vstopimo skozi vrata vere, da vstopimo v njegovo življenje in da omogočimo, da vstopi v naše življenje, ga preoblikuje, prenovi ter podari polno in dolgotrajno veselje.   – Dandanes gremo mimo številnih vrat, ki nas vabijo vstopiti ter nam obljubljajo srečo, za katero ugotovimo, da je kratkotrajna, se sama izčrpa in nima prihodnosti. Ne bojmo se prestopiti vrat vere v Jezusa, mu pustiti vedno bolj vstopiti v naše življenje, da bomo izšli iz naših sebičnosti, zaprtosti, iz naše neobčutljivosti do drugih in bo Jezus razsvetlil naše življenje. (po: E. Mozetič)

21. nedelja med letom

Če se ustavimo pri vprašanju, ki smo ga slišali v evangeliju: »Ali je malo teh, ki se bodo rešili?«, in pri Jezusovemu odgovoru: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata.«, kmalu ugotovimo, da Jezus ni dal odgovora na vprašanje, ampak je povedal, kako se je mogoče rešiti, kako je mogoče priti do zveličanja. Zato nas Jezusov odgovor spodbuja, naj se ne ukvarjamo z vprašanjem, koliko jih bo rešenih, ampak se raje posvetimo Jezusovemu naročilu, kako priti do zveličanja. Jasno nam mora biti, da rešitev ni v moči človeka, tudi ne v privilegijih ali poznanstvih, tudi ne v posesti materialnih dobrin, ampak je zveličanje izključno in samo dar Božjega usmiljenja. Človeku ni mogoče, da bi se sam zveličal, mogoče pa je Bogu, ki človeka rešuje s svojo zastonjsko ljubeznijo.
Kako torej priti do rešenja, do sedeža ob mizi v Božjem kraljestvu? Jezus nam pravi, da je potrebno vstopiti skozi ozka vrata, še več, da si je potrebno prizadevati za vstop skozi ozka vrata. Ko mislimo na Božje usmiljenje, smo najbrž presenečeni, zakaj ozka vrata, če pa je usmiljenje neizmerno. Bolj na mestu bi bila široka in ne ozka vrata. Vendar ta ozka vrata niso zaradi Boga, ampak zaradi nas ljudi, ki smo preobilni. Ne po telesni teži, ampak zaradi zagledanosti v svoj prav, zaradi napuha in sebičnosti, zaradi ponosa, da zmoremo vse sami. Bolj ko smo zagledani v zlagano in namišljeno pravičnost, bolj se nam vrata ožijo in zato je potrebno več napora.
Začetek iskrenega in modrega prizadevanja za vstop skozi ozka vrata pa je in bo ponižnost, ki odpira srce. Z odprtostjo srca se namreč zahrepeni po Bogu in njegovih darovih, po njegovi milosti, ki jo potrebujemo za nenehno osebno prizadevanje. To prizadevanje pomeni, da se znamo soočiti s svojo realnostjo, ki je grešnost, da jo priznamo, jo obžalujemo in se kesamo. Prav v spoznanju in priznanju svojega greha pridemo do spoznanja, kdo je Gospod: On je tisti, ki nas neizmerno ljubi, ki odpušča in odrešuje. (po: F. Trstenjak)

Naše življenje ni video igrica ali telenovela. Naše življenje je nekaj resnega in cilj, ki ga moramo doseči, torej večno zveličanje, je zelo pomemben.
Po besedah Svetega pisma moramo izbirati med srečo in nesrečo, med življenjem in smrtjo, blagoslovom in prekletstvom. Odločitev je jasna.

Naslovljeno na vas

Devico Marijo – Vrata nebeška, prosimo, naj nam pomaga zagrabiti priložnosti, ki nam jih Gospod ponuja, da bi prestopili vrata vere in vstopili na širno pot, ki je pot zveličanja in je sposobna sprejeti vse tiste, ki pustijo, da jih zajame Ljubezen. Ljubezen, ki rešuje, ljubezen, ki je že na zemlji vir blaženosti tistim, ki v krotkosti, potrpežljivosti in pravičnosti pozabljajo nase in se podarjajo za druge. 

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov – 23. avgusta
Skupni evropski prostor vključuje prizadevanja njenih članic za odprto in poglobljeno razumevanje, sprejemanje in vrednotenje preteklosti, ki je bila v 20. stoletju zaznamovana z mnogimi vzponi in dosežki, pa tudi s stranpotmi in padci, ki so dosegli najnižjo točko z nacionalsocializmom, fašizmom in komunizmom. Od omenjenih totalitarizmov smo Slovenci okusili vse tri, ki so nas zaznamovali s številnimi človeškimi žrtvami, trpljenjem posameznikov, družin in skupnosti ter nas prikrajšali za dostojanstvo, mir in življenje v svobodi za dolga leta in desetletja.
Za evropske kristjane je ta spominski dan predvsem čas molitve za žrtve nehumanih ideologij in sistemov, za zacelitev še odprtih ran in za spravo.

Še zadnji celi počitniški teden.
Čas hitro beži, še zlasti počitniški. Že je treba postopno se odlepljat od brezskrbnih dni prostosti, da ne bo nenadno slovo preveč stresno, kar bi bila slaba popotnica v novo šolsko leto. Gotovo dober občutek imate vsi, ki ste tudi v počitnicah mislili na Boga in mu posvetili vsakdanjo molitev in praznovanje nedelj. Nekaj bo mmogoče dopolniti še te zadnje dni. Pa spremljajte obvestila glede novega veroučnega leta. Priprave so že v teku.

Darovi za nabavo šolskih potrebščin
Darovi se zbirajo na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: SI 00 362, namen: Otroci nas potrebujejo.  
Darujete lahko tudi s poslanim sporočilom SMS s ključno besedo ZVEZEK5 na 1919 in prispevali boste 5 EUR za šolske potrebščine.

MAŠNI NAMENI

NED – 21.8
21. ned. med letom
Pij X., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ Ivana in družino Rojnik

PON – 22.8.
Devica Marija Kraljica
19.00 Za + Justino Hudomalj

TOR – 23.8.
Roza iz Lima, devica, redovnica
19.00 za +Milko Rančigaj in Majdo Lenko

SRE – 24.8.
Jernej (Natanael), apostol
19.00 za +Franca Orožima in vse Mlinarjeve

ČET – 25.8.
Ludvik IX. Francoski, kralj
19.00 za +Franca Šrama –oblet. (v Šentrupertu)

PET – 26.8.
Zefirin, papež
19.00 za +Vladkota Juharta (r. d.)

SOB – 27.8.
Monika, mati sv. Avguština
19.00 za +Antona Praznika in vse njegove

NED – 28.8.
22. ned. med letom
Avguštin, škof, c. učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za + Elizabeto Obreza

V tem tednu: osmina praznika Marijinega vnebovzetja—Devica Marija Kraljica, god apostola Jerneja – Izraelca v katerem ni zvijače, vzornice mater, oz. staršev, ki molijo za vernost svojih odraslih hčera in sinov.

Ministrantski izlet bo v četrtek, odhod ob 8.30 ure izpred cerkve. Vabljeni. Udeležbo potrdite do torka zvečer.

Dežurni ministranti: Zala in Karin Jelen, Hana Rančigaj
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Matjaž Rožič; II. Saša Griguljak, Lara Natek
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila – 20. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Mislite, da sem prišel na zemljo prinašat mir? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.« (Lk 12,51–53)

BESEDA O BESEDI

OGENJ SVETEGA DUHA Lk 12,49–53

Ogenj, o katerem govori Jezus, je ogenj Svetega Duha, ta v nas živa in delujoča navzočnost od dneva našega krsta. Ta ogenj je ustvarjalna moč, ki očiščuje in prenavlja, ki sežge vsako človeško bedo, vsako sebičnost, vsak greh, nas od znotraj spremeni, obnovi in naredi sposobne ljubiti. Jezus želi, da Sveti Duh vzplamti kakor ogenj v našem srcu, saj samo, če se – bodite pozorni na to – požar Božje ljubezni začne v srcu, se lahko razširi in stori, da Božje kraljestvo napreduje. Ne začne se v glavi, ampak v srcu. Če se bomo popolnoma odprli delovanju Svetega Duha, nam bo On podaril drznost in gorečnost, da zaplujemo po odprtem morju in oznanimo Jezusa ter njegovo tolažeče sporočilo usmiljenja in zveličanja vsem, brez strahu. Ogenj se začne v srcu. 
Da bi izpolnila njegovo poslanstvo v svetu, Cerkev, torej vsi mi, potrebujemo pomoč Svetega Duha, da bi nas pri tem ne zaviral strah ter preračunljivost in se ne bi navadili hoditi znotraj varnih meja. Apostolski pogum, ki ga v nas kot ogenj prižge Sveti Duh, nam pomaga iti preko zidov in ovir, nas naredi ustvarjalne ter nas priganja, da stopimo na pot še neodkritih ali nelahkih poti ter vsem, ki jih srečamo, nudimo upanje. S tem ognjem Svetega Duha smo poklicani, da vedno bolj postajamo skupnosti ljudi, polnih razumevanja, razširjenega srca ter veselega obraza. Bolj kot kdaj koli je potreba po duhovnikih, posvečenih osebah ter vernih laikih s pozornim pogledom na apostolat, ki so pretreseni ter se ustavijo ob trpljenju ter ob materialni in duhovni bedi. Tako bodo zaznamovali pot evangelizacije ter poslanstva z ozdravljajočim ritmom bližine. Ravno ogenj Svetega Duha je, ki nas vodi k temu, da postajamo bližnji drugim, osebam, ki trpijo, ki so pomoči potrebne, toliki človeški bedi, tolikim težavam, tistim, ki trpijo. To je ogenj, ki izhaja iz srca.
Prosimo Devico Marijo, da moli z nami in za nas ter prosi nebeškega Očeta, da razlije na vse nas vernike ogenj Svetega Duha, božanski ogenj, ki ogreje srce in nam pomaga biti solidarni z veseljem ter trpljenjem naših bratov in sester. (po: E. Mozetič)

20. nedelja med letom

Kako je z Božjim ognjem v tebi?

Ogenj pri preroških napovedih spremlja Božjo sodbo. Evangelist Luka ima v evangeljskem odlomku v mislih krst v Duhu in z ognjem, ki se je začel na binkoštni praznik. Tedaj se je Sveti Duh razlil nad apostole v obliki ognjenih jezikov, ki so simbol Božje ljubezni.
V vseh jezikih sveta je ljubezen povezana z ognjem: nekoga goreče ljubimo, zanj v ljubezni gorimo, se zanj razvnemamo, po njem vroče hrepenimo. Ljubezen, srečna ali nesrečna, je vedno žar, ki greje in osrečuje ali pa žge in boli. Nekdo je zapisal globoko modrost: »Tvoja vrednost se meri po velikosti plamena, ki ga nosiš v sebi.« V skrivnostnem poročilu v Razodetju beremo opomin: »Vem za tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč. O, ko bi le bil mrzel ali vroč. Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem na tem, da te izpljunem iz svojih ust.«
Profesor Matjaž Puc je krščanstvo doživljal kot čudovito novost, ki ga je opajala, kot opaja planinca razgled z gorskega vrha, ki ga je s težavo osvojil. Bil je globoko razočaran nad kristjani, ki so jim bile vse te čudovite stvari vsakdanje, ker so se nanje pač navadili. Zdeli so se mu hladni, brez pravega ognja, brez navdušenja. Sčasoma je tudi sam občutil, da se človeško srce ohladi tudi za najlepše stvari. »Hladnih« kristjanov ni več obsojal, temveč je skupaj z njimi prosil: »Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.«
Ogenj ljubezni greje, sveti, očiščuje, privablja ljudi in jih združuje. Zamislite si, kako je bilo na svetu v pradavnini, ko človek še ni poznal ognja. Vse je bilo hladno in mračno. Tak hlad in mrak bi vladala na svetu, če ne bi prišel Kristus, ki je vrgel ogenj na svet v želji, da bi se ta vnel. Ali se je tebe ta Božji ogenj že prijel? Ali je plamenica tvoje vere, ki jo moraš posredovati naprej, prižgana ali ugasnjena? (po: S. Čuk, Misli srca)

Ogenj je skrivnostna sila v človekovi notranjosti, ki ga priganja k delovanju, ustvarjalnosti. Nasprotje ognja v tem pomenu je hladnost, otrplost, brezbrižnost, okostenelost. Vse to hoče iz naših src pregnati tisti ogenj, o katerem govori Jezus v današnjem evangeliju. Če bo v nas ogenj, naša vera ne bo hladna, neživljenjska, samozadostna in toga.

Naslovljeno na vas

Posovili smo se
Na prvo avgustovsko nedeljo smo se s sv. mašo v župnijski cerkvi in nato s cerkvenim obredom za rajne na gomilskem pokopališču poslovili od + Marije (Minke) Kunst iz Grajske vasi. Bila je dejavna v župnijii, a je zdaj že precej let bivana Vranskem v domu starejših, kjer je bila soočena s težko boleznijo. Bog naj jo sprejme v družbo tistih, ki so šli za Kristusom po poti križa.

PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA – VELIKI ŠMAREN
Največji Marijin praznik bo ta ponedeljek, 15. avgusta
Poimenovanje in pomen praznika
Pri Slovencih je praznik Marijinega vnebovzetja izredno priljubljen in ima različna imena. Največkrat mu pravimo veliki šmaren, pogosto velika maša, nekoliko redkeje velika gospojnica. Vsa ta in še druga imena hočejo poudariti, da je to eden največjih Marijinih praznikov. Zelo pomenljivo je, da so bile najstarejše cerkve v tistih krajih, kjer se je krščanstvo med Slovence širilo iz Ogleja, vse posvečene Mariji vnebovzeti.

Praznično bogoslužje v romarski petrovški baziliki
V nedeljo, 14. avgusta, na predvečer praznika, ob 19. 30 uri, bodo večernice s sveto mašo. Po maši bo procesija z Marijinim kipom in lučkami po vasi. Slovesnost bo vodil polzelski župnik Urban Lesjak. V nedeljo, 15. avgusta, bodo svete maše: ob 6.30, 8.00, ob 10.00 bo maša na prostem, maševal bo celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Ob 12.00 uri bo maša za ostarele in bolne. Ob 19.00 bo maševal bo Martin Golob, župnik iz Grosuplja. Pri maši bo igrala slavilna glasbena skupina – Veselje. Pri vseh mašah bo priložnost za sveto spoved. Častilci Marije vnebovzete lepo vabljeni!

V 94. letu je umrl duhovnik g. Vladimir Rutar
Bil je župnik na Vranskem. Tam je bival tudi po upokojitvi. Pokojni duhovnik bo ležal v župnijski cerkvi na Vranskem 15. 8. 2022, od 16. ure dalje. Pogreb – z začetkom sv. maše – bo v torek, 16. 8. 2022, ob 16. uri na Vranskem. Pokojnega duhovnika priporočamo v zahvalno molitev za njegovo duhovniško darovanje.

MAŠNI NAMENI

NED – 14.8.
20. ned. med letom
Sikst II., papež, mučen.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ Marijo Kunst—osmina

PON – 15.8. d. p. d.
MARIJINO VNEBOVZETJE
Veliki šmaren
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Dragota Vovka
Posvetitev D. Mariji

TOR – 16.8.
Rok, romar, spokornik
19.00 ne bo sv. maše

SRE – 17.8.
Evzebij, papež, mučenec
19.00 ne bo sv. maše

ČET – 18.8.
Helena (Alenka), cesarica
19.00 za +Janeza Potočnika (v Šentrupertu)

PET – 19.8.
Janez Eudes, duhovnik
19.00 za +starše Vitanc in vse njune

SOB – 20.8.
Bernard, opat, cerkveni učitelj
19.00 za +Mojco Rojnik –oblet. in sorod.

NED – 21.8.
21. ned. med letom
Pij X., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ Ivana in družino Rojnik

V tem tednu:
Peš romanje v Petrovče—15. avgust
Tudi letos bo peš romanje v Petrovče na Veliki šmaren. Odhod izpred župnijske cerkve bo ob 5.20. pri križu na Rezani se bomo pridružili romarjem iz Jurija. vabljeni!

Dežurni ministranti: Matevž in Tjaž Basle
Bralci na veliki šmaren: bodite na razpolago pri kateri maši boste, v ned.: I. Tilen Hadolin, Anka Trogar II. Brigita Stvarnik Novak, Ivi Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila – 19. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče jesklenil, da vam dá kraljestvo. Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce. (Lk 12,18)

BESEDA O BESEDI

BOŽJA LJUBEZEN – RESNIČNI ZAKLAD Lk 12,32–48

Evangelij današnje nedelje govori o želji po dokončnem srečanju s Kristusom. To je želja, zaradi katere smo budnega duha in vedno pripravljeni, saj ga pričakujemo iz vsega svojega srca, z vsem, kar smo. To je temeljni vidik življenja.
Kristjan je torej tisti, ki nosi v sebi veliko in globoko željo,  srečati se s svojim Gospodom skupaj s svojimi brati, sopotniki na poti. Vse to pa, kar nam Jezus pravi, je povzeto v znanem Jezusovem izreku: »Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce«. Vsi mi imamo kakšno željo? Ubogi tisti ljudje, ki nimajo nobene želje! Željo iti naprej, proti obzorju. Za nas kristjane je to obzorje srečanje z Jezusom, srečanje ravno z Njim, ki je naše življenje, naše veselje, tisti, ki nas osrečuje.
Ali imaš srce, ki si nekaj želi, ali je tvoje srce zaprto, zaspano, omrtvičeno, odprto zgolj za stvari življenja? Je prisotna želja iti naprej na srečanje z Jezusom … In kje je tvoj zaklad, tisti, ki si ga želiš? Katera resničnost je zate najpomembnejša, najbolj dragocena, tista resničnost, ki kakor magnet privlači srce? Ali lahko rečemo, da je to Božja ljubezen, ki je hotenje delati dobro drugim, živeti za Gospoda in za druge?
Nekdo bi lahko rekel: »Zame je pomembno, da imam delo, družino in zame je najpomembneje, da gre življenje naprej z družino, z delom …« Seveda je to res; pomembno je, da je vse prav z delom in družino, toda katera je tista moč, ki drži skupaj to moje delo in družino? Ljubezen je tista. V naše srce jo seje Bog. Gre torej za Božjo ljubezen. In ravno ta Božja ljubezen je tista, ki daje smisel majhnim vsakodnevnim prizadevanjem in ki tudi pomaga pri soočanju z velikimi in majhnimi preizkušnjami našega življenja. Resnični človekov zaklad je to, da gremo v življenju naprej z ljubeznijo, in to s tisto ljubeznijo, ki jo je Gospod posejal v naše srce. In to je resničen in neprecenljiv zaklad. (po: E. Mozetič)

19. nedelja med letom

Bodi pripravljen v tem trenutku, živi zdaj, odsevaj bogastvo ljubezni

Ljudje so včasih sposobni izkusiti življenje le tako, da doživijo kolikor je mogoče raznolikih stvari, če gredo na primer na daljna potovanja ali pa na dopustu počnejo nenavadne stvari. Morda gredo zaradi tega na dopust k animiranim dogodkom, da bi drugim dopustili, da animirajo njihovo življenje, da jih vznemirijo, da bi začutili življenje. Toda to je zgolj površina življenja. S tem vstopajo v občutek življenja, ki bo najverjetneje že v naslednjem trenutku minil in zapustil plehek priokus.
Resnično zna živeti le tisti, ki je sposoben živeti v danem trenutku. Je povsem pri sebi. Je povsem pri svojih čutih. Čuti sam sebe. Hodi skozi gozd, duha vonjave gozda, posluša šumenje vetra in petje ptic. Gleda lepote dreves, vidi, kako sonce prodira skozi liste dreves in kako se vse potaplja v čudovito luč. Obstoji, ko pride na jaso, in dovoli, da ga obsije in ogreje sonce. Z vsemi čuti zaznava, kar ga obdaja. Kar je majhno, zanj postane veliko in pomembno. Ne motijo ga druge misli.
Če sreča človeka, se povsem posveti temu srečanju, in zato bo obdarjen s tem, kar drugi človek izžareva in mu posreduje. Človeka, ki živi z vsemi svojimi čuti, ni treba priganjati k življenju. Živi življenje v polnosti. Naj bo tvoje bogastvo srca podeljeno z drugim.
Naj nas Jezus najde pripravljene v vsakem trenutku. (po: A. Grün)

Človek lahko naredi bogastvo za malika. Bogastvo zavaja k lakomnosti in častihlepju. Bogataš živi za zemeljske skrbi in užitke. Pozablja na Boga. Obstajata dve drži, ki zaznamujeta krščansko ravnanje z dobrinami tega sveta: po eni strani razdeljevanje dobrin, po drugi strani pa brezskrbnost in notranja svoboda v ravnanju z lastnino. Namesto da skrbi zase, naj človek zaupa v Boga. Bog skrbi za njega. Kristjanu naj gre za Božje kraljestvo, za to, da Bog vlada v njem, da biva v njegovi duši. Bog je resnični zaklad. Samo če naše srce počiva v Bogu, bo prosto zemeljskih skrbi. Samo če ima človek temelje v Bogu, se lahko odreče svoji lastnini in da svoje darove ubogim. (po: A. Grün, Jezus – podoba človeka)

Naslovljeno na vas

Peš romanje v Petrovče – 15.avgust

Tudi letos bomo romali v Petrovče na Veliki Šmaren.
Odhod izpred župnijske cerkve ob 5.20. Pri križu na Rezani se bomo pridružili romarjem iz Tabora. Vabljeni!

Obvestilo
Po odločitvi Slovenske škofovske konference se bo s 1. avgustom 2022 priporočeni dar za sv. mašo (sv. maše se ne plačuje) zvišal na 23,00 EUR.
Pri tem pa velja, da je to samo priporočena vsota; v primeru, da kdo težko da ta dar, lahko da manj ali nič pa bo sv. maša prav tako po njegovem namenu. Hvala za razumevanje.

Darovi za nabavo šolskih potrebščin
Darovi se zbirajo na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana,
TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: SI 00 362, namen: Otroci nas potrebujejo.  
Darujete lahko tudi s poslanim sporočilom SMS s ključno besedo ZVEZEK5 na 1919 in prispevali boste 5 EUR za šolske potrebščine.

MAŠNI NAMENI

NED – 7.8.
19. ned. med letom
Sikst II., papež, mučen.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za + Ivana Novaka
V cerkvi »procesija« sv. Rešnjega telesa
11.30 pogreb z mašo + Marije (Minke) Kunst

PON – 8.8.
Dominik, duhovnik, utanov. dominikancev
19.00 za +Elizabeto Kocmut

TOR – 9.8.
Terezija B. od Križa (Edit Stein), muč., s. Ev.
19.00 za +družino Merzelj

SRE – 10.8.
Lovrenc, diakon, mučenec
19.00 za +Slavko –oblet. in Jožeta Tiselj

ČET – 11.8.
Klara (Jasna), devica, redovna ustanoviteljica
19.00 za +Veroniko Kunst –30. dan

PET – 12.8.
Ivana Š., vdova, redov.
19.00 za +Antona –oblet. in Marijo Turk

SOB – 13.8.
Rufin, mučenec
15.00 poroka Aleš Kovačič-Nika Grabner
19.00 za +Ido Lazar (r. d.)

NED – 14.8.
20. ned. med letom
Sikst II., papež, mučen.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ Marijo Kunst—osmina

V tem tednu: goduje sv. Dominik, ustanovitelj dominikancev, sv. mučenka Edit Stein, sozavetnica Evrope, sv. Klara, ustanoviteljica klaris

Dežurni ministranti: Urška Rančigaj
Bralci v nedeljo: I. Elza Vasle, Sandi Završnik; II. Tilen Natek, Marija Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila – 18. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

In rekel je: »Tole bom storil: podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vso pšenico in svoje blago. In rekel bom svoji duši: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‹ Toda Bog mu je rekel: ›Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?‹ Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu.« (Lk 12,18–21)

BESEDA O BESEDI

BOGAT NA PRAVILEN NAČIN Lk 12,13–21

Nekdo iz množice Jezusa prosi, naj posreduje pri razdelitvi dediščine. Jezus pa spregovori o našem odnosu do denarja. Pomislimo, koliko družin poznamo, ki so se prepirale, se prepirajo, se ne pozdravljajo, se sovražijo zaradi dediščine. To je samo eden od primerov. Ni najpomembnejša ljubezen v družini, ljubezen med otroki, brati, starši, ampak denar. In to uničuje. To je problem, ki ga srečujemo vsak dan. Veliko družin je uničenih zaradi denarja, ko se brat dvigne proti bratu, in oče proti otroku. To je prvo, kar povzroči drža navezanosti na denar – uniči! Ko je oseba navezana na denar, uničuje sebe, uničuje družino. Denar uničuje! Denar sicer služi za doseganje dobrih stvari, za razvijanje človeštva, a ko je srce nanj preveč navezano, te uniči. 
V evangeliju Jezus pripoveduje priliko o bogatašu, uspešnem podjetniku, ki mu je polje dobro obrodilo. A ta je hotel še več. Človeku to škodi. To je lakomnost. Imeti vedno več. Ne denar sam po sebi, ampak človekova drža, ki se imenuje pohlep, lakomnost – zaradi nje človek zboli, kajti vse postane odvisno od denarja. In navsezadnje, in to je najpomembnejše, lakomnost je orodje, ki vodi po poti, ki je nasprotna tisti, ki jo je za nas namenil Bog. Sv. Pavel nam pravi, da je Jezus Kristus, ki je bil bogat, za nas postal ubog, da bi nas obogatil. To je namreč pot Boga: ponižnost, ponižati se za služenje. Pohlep pa vodi po nasprotni poti.
Naše srce je kakor magnet: pusti se privlačiti ljubezni, vendar pa se lahko pritrdi le na enem mestu in mora izbrati: ali bo ljubilo Boga ali bo ljubilo bogastvo sveta; ali bo živelo za to, da bo ljubilo, ali pa bo živelo zase. Vprašajmo se, na kateri strani smo. Vprašajmo se, na kateri točki smo v naši povesti ljubezni z Bogom. Ali se zadovoljimo s kakšno zapovedjo ali sledimo Jezusu kot zaljubljeni, resnično pripravljeni kaj pustiti zaradi Njega? Skratka, nam zadošča Jezus ali iščemo mnoge druge gotovosti sveta? (po: E. Mozetič)

18. nedelja med letom

SREČA TI NE BO PADLA V NAROČJE

Kako misliš biti sploh kdaj srečen, če vedno vse pričakuješ od drugih? Če za vse, kar se v tvojem življenju izjalovi, krivdo prevališ na druge? Življenje je dajanje in jemanje. Ampak očitno so ljudje naučeni samo jemanja. Zahtevaj, vzemi, profitiraj, ne dovoli, da ti bo kaj všeč, protestiraj! In človek zahteva in jemlje in profitira in vsak, ki mu stoji na poti, postne sovražnik. Jeza, prepir, konflikt so tu. Človek se počuti ogroženega in pozablja, da si je sam ustvaril sovražnike.
Sreča je pravzaprav le drugo ime za mir, zadovoljstvo, prijateljstvo, veselje. Te stvari ti ne padejo v naročje. Ne moreš jih enostavno zahtevati do drugih. A dobiš jih zastonj, če premagaš svojo utrujenost in vzameš nekaj sam v svoje roke, če lahko ljudem prinašaš zaupanje, če lahko tudi v največji stiski misliš na to, da bo enkrat vse drugače.
Kdor hoče biti srečen, mora začeti ne jemati zase, ampak dajati za druge in sebe pri tem pozabiti. – Obstajajo ljudje, ki niso nikoli prav srečni. Zanje je sreča odvisna od tisoč stvari in nekaj jim vedno manjka.
Pozabljajo, da je sreča sestavljena iz veliko delov. Vedno je neki del prekratek. –
Vse življenje strmijo v manjkajoči del. Slepi so za mnoge druge dele, s katerimi bi lahko bili srečni. Vendar jih ne vidijo – majhnih, običajnih stvari. (po: P. Bosmans, V tebi je sreča)

Znamenje, da nismo v grehu malikovalstva bogastva, je dajanje miloščine, dajanje tistim, ki potrebujejo. A ne površno dajanje, ampak tisto, ki me stane določene odpovedi. To je dobro znamenje. Pomeni, da je ljubezen do Boga večja od navezanosti na bogastvo.
Zato obstajajo tri vprašanja, ki si jih lahko zastavimo. Prvo vprašanje: Dam? Drugo vprašanje: Koliko dam? Tretje vprašanje: Kako dam? Dajem kakor Jezus, z ljubeznijo? Ali pa, kot da plačujem davek? Kako dajem? Ko pomagaš človeku, ga gledaš v oči? Se dotakneš njegove roke? To je Kristusovo meso, to je tvoj brat, tvoja sestra. Ti pa si v tistem trenutku kakor Oče, ki nikoli ne dopusti, da bi pticam neba zmanjkala hrana. S koliko ljubezni daje Oče! Pa mi premoremo vsaj nekaj take ljubezni?

Naslovljeno na vas

ŽUPNIJSKO ROMANJE smo doživeli v soboto 30. julija
To soboto je bilo župnijsko romanje. Pot nas je najprej vodila v Šentilj v Slovenskih goricah (nova poslikava stropa župnijske cerkve), romarska cerkev Marija Snežna /Zgornja Velka, kjer je bil glavni cilj romanja s sv. mašo in kosilom, nato v Apače. Nato smo se vračali po drugi poti preko Lenarta v Slov. goricah. Tam smo zavili še v Sv. Jurij v Slovenskih goricah in si ogledali tamkajšnji Jurijev trg. Občudovali lepo vinorodno pokrajino in našli »mirne oaze« za duhovno osvežitev. V molitvi smo se spominjali tudi župljanov, ki niso mogli iti z nami.

Prihodnjo soboto, 6. avgusta pa bo župnijsko romanje Šentjurčanov po isti poti (na začetku bomo poromali še v cerkev blaženega Antona M. Slomška v Košakih-Maribor). Odhod izpred cerkve v Taboru bo ob 7.00 uri. Kdor od gomilskih župljanov tokrat ni imel priložnosti romat, se lahko pridruži šentjurskim romarjem. Čas za prijavo je do srede zjutraj lahko župniku na tel. 041 673 716.

Obvestilo
Po odločitvi Slovenske škofovske konference se bo s 1. avgustom 2022 priporočeni dar za sv. mašo (sv. maše se ne plačuje) zvišal na 23,00 EUR.
Pri tem pa velja, da je to samo priporočena vsota; v primeru, da kdo težko da ta dar, lahko da manj ali nič pa bo sv. maša prav tako po njegovem namenu. Hvala za razumevanje.

Darovi za nabavo šolskih potrebščin
Darovi se zbirajo na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, sklic: SI 00 362, namen: Otroci nas potrebujejo.  
Darujete lahko tudi s poslanim sporočilom SMS s ključno besedo ZVEZEK5 na 1919 in prispevali boste 5 EUR za šolske potrebščine.

MAŠNI NAMENI

NED – 31.7.
18. ned. med letom
Ignacij Lojolski, duhovnik, ustanov. jezuitov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ starše Dobnik in vse njune

PON – 1.8.
Alfons Marija Ligvori
19.00 za +Marto Kunst in Julijano Pepel

TOR – 2.8.
Evzebij iz Vercelija
19.00 za +Ano Slakan

SRE – 3.8.
Konrad, redovnik
19.00 za +Janeza Hočevarja

ČET – 4.8. prvi četrtek
Janez M. Viannej, arški župnik
19.00 za +Jožeta Zupančiča

PET – 5.8. prvi petek
Marija Snežna (Nives)
19.00 za +Radota in Anico Drev

SOB – 6.8. prva sobota
Rufin, mučenec
19.00 ta dan doma ne bo sv. maše

NED – 7.8.
19. ned. med letom
Sikst II., papež, mučen.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ Ivana Novaka (v Šentrupertu)
V cerkvi »procesija« sv. Rešnjega telesa

V tem tednu: so trije pomembni dnevi v mesecu – prvi četrtek, prvi petek in prva sobota v mesecu. Ne prezrimo jih.

Počitničarjem in dopustnikom pa lep nov teden v novem mesecu! Pa na Boga ne pozabite!

Dežurni ministranti: Matevž in Jakob Lončar
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Magda Šalamon; II. V Št.R.: Tea Pogorelc, Anže Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila – 17. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Nekoč je Jezus na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti,kakor je tudi Janez naúčil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar mólite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi mi odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne daj, da pademo v skušnjavo!« (Lk 11,1–4)

BESEDA O BESEDI

OČE NAM NIKOLI NE BO DAL KAČE Lk 11,1–13

V današnjem evangeliju smo slišali priliko o nadležnem prijatelju, ki med spanjem zmoti celotno družino. Ta nas želi podučiti, da je v molitvi treba vztrajati. Jezus nam da primer očeta, ki ima lačnega otroka: »Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo?« S temi besedami nam Jezus pojasni, da Bog vedno odgovori, da nobena molitev ne ostane neuslišana, kajti on je Oče in ne pozabi svojih otrok, ki trpijo.
Takšne trditve nas seveda postavijo v krizo, kajti za mnoge naše molitve se zdi, da niso ničesar dosegle. Kolikokrat smo prosili, a nismo dobili? Kolikokrat smo trkali in naleteli na zaprta vrata? V teh trenutkih nam Jezus priporoča, naj vztrajamo in se ne vdamo. Molitev vedno spremeni realnost. Vedno. Molitev vedno spreminja. Če se ne spremenijo stvari, se vsaj mi spremenimo, spremeni se naše srce. – Lahko smo prepričani, da bo Bog odgovoril. Edina negotovost je v času. Morda bomo morali vztrajati vse življenje, a On bo odgovoril. To nam je obljubil. Ni kakor oče, ki da kačo namesto ribe. Nič ni bolj gotovega: želja po sreči, ki jo vsi nosimo v srcu, se bo nekega dne izpolnila. In to bo dan slave in vstajenja. Molitev je od takrat zmaga nad osamljenostjo in obupom. Molitev je v gibanju, je na poti. In na koncu vsake poti je Oče, ki čaka, vse čaka z razširjenimi rokami. Glejmo v tega Očeta. – Če torej želimo posnemati Jezusa, tudi mi začnimo tam, kjer je začenjal On, to je pri molitvi. Lahko se vprašamo: ali mi kristjani dovolj molimo? Pogosto nam v trenutku, ko naj bi molili, pride na misel veliko izgovorov, toliko nujnih stvari, ki jih moramo narediti … Včasih damo molitev na stran zaradi aktivizma, ki pa postane brezploden, ko pozabimo na “boljši del”, ko pozabimo, da brez Njega ne moremo storiti ničesar.
Dejstvo je, da molitev spreminja naše srce, kajti pomaga nam bolje spoznati Boga, kakršen je v resnici. S tem pa pomaga tudi nam, da lahko rastemo. (po: E. Mozetič)

17. nedelja med letom – Krištofova nedelja (MIVA)

ABBA – OČKA

Kadar je Jezus molil, je uporabljal besedo, ki se je njegovi rojaki za Boga ne bi upali nikoli uporabiti. Imenoval ga je »Abba«, kar je v njegovem materinem jeziku, aramejščini, pomenilo »dragi oče« ali »očka«. Tako so namreč v tistem času Judovski otroci klicali svoje očete. To je bilo drzno in hkrati osupljivo – toda izražalo je tesni in zaupni odnos, ki ga je imel z Bogom. Potem se je obrnil k učencem in jih naučil uporabljati isto besedo. Vsak ne more z Bogom tako govoriti. A vsi mi smo Božji otroci in zato je primerno, da ga tudi mi nagovarjamo kot očeta. On nam je dal zgled, dal nam je predlog oblikovanja molitve, na nas pa je, da molitev v našem življenju tudi udejanjimo.
A ob jasnem Jezusovem zgledu moramo poudariti, da Jezus ni postavil nobenih železnih pravil za samo molitev in da tega tudi mi ne bi smeli delati. Bog ve za pritiske, ki jih čutimo. Sicer želi, da si prizadevamo za molitev in nikoli ne odnehamo, istočasno pa noče, da bi se čutili krive, ker ne izpolnimo svojih lastnih pričakovanj ali celo pričakovanj okolice.
V zadnjem času marsikdo poudarja potrebo po redni molitvi ob določenem času in celo po določenih obrazcih, vzorcih, zaradi česar mnogi občutijo molitev kot neke vrste suženjstvo, ker jim nikoli ne uspe moliti na pričakovani način ob določenem času. Formalne molitvene navade niso jamstvo »za uspeh«. Molitev mora ostati to, kar je v osnovi bila, to, kar je razvidno iz Jezusovega zgleda: pogovor z našim Očetom. Ta pa je prijazen, spoštljiv, spontan …, obogaten s tem, kar prihaja iz našega srca. (po: J. Balchin, Kaj kristjani verujemo)

Ob praznovanju Krištofove nedelje se Misijonsko središče Slovenije iskreno zahvaljuje prav vsakomur, ki daruje za potrebe projekta MIVA. To je dar, ki bo omogočil nakup vozil misijonarjem na vseh koncih sveta. Naj bo sleherna pot blagoslovljena in vožnja varna, predvsem pa naj nas vse spremlja varstvo sv. Krištofa na vseh poteh življenja.

Dobri Bog, bodi z nami na cestah tega življenja. Obvaruj nas in vse udeležence v prometu pred nevarnostmi in nesrečami. Varuj nas pred nepazljivostjo, lahkomiselnostjo in hitenjem. Na priprošnjo svetega Krištofa nas spremljaj, da se z vseh poti vedno varno vrnemo domov. Ko pa bomo na poslednji poti, nam daj doseči končni cilj pri tebi. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. (povzeto po: www.missio.si)

Naslovljeno na vas

Počitek

Pripraviti je potrebno prtljago, kontrolirati avto, prešteti denar … Kolone na cestah in čakanje na letališčih … Kam gremo? Kaj iščemo?
Kakšno plažo, da bi živeli brez bridkosti in tesnobe. Kakšen gorski kraj, da bi se znebili trpljenja in težav. Kakšen otoček, da bi pozabili na skrbi in bolečine. Kakšno mesto, ki slovi po umetnosti, da bi si odpočili oči od vsakdanjih »grdot«. Kakšen »drug kraj«, kjer bi lahko živeli brez zakonov, brez omejitev, brez urnikov in kjer nam ne bi nihče gospodoval in nam ne bi bilo potrebno polagati računa nikomur.
Vrnili se bomo bolj nemirni kakor prej, krivdo pa bomo valili na promet, na slabo vreme, na cene, na stavke, na onesnaženost narave, na prekratke počitnice …
»Ampak drugo leto bo drugače …«
Gospod, med kolonami, čakalnimi dobami, tveganim obnašanjem, kršenimi načeli zdravega razuma, ne da bi vedeli, iščemo tisto »mesto«, ki si nam ga ti vtisnil v srce, kjer bomo tvoje ljudstvo in boš ti, Gospod, z nami, da nas resnično pomiriš. Da se lahko spočijemo. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

ŽUPNIJSKO ROMANJE, v soboto 30. julija
To soboto bo župnijsko romanje. Pot nas bo najprej vodila v Šentilj v Slovenskih goricah (nova poslikava stropa župnijske cerkve), romarska cerkev Marija Snežna /Zgornja Velka, kjer bo glavni cilj romanja s sv. mašo in kosilom, nato v Apače. Nato se bomo po drugi poti preko Lenarta v Slov. goricah in če bo še čas, se bomo še dlje ustavili. Zaobšli bomo prometno gnečo, občudovali lepo vinorodno pokrajino in našli »mirne oaze za duhovno osvežitev. Mesta v avtobusu so bila že pred časom zapolnjena. Morda pa bi se nam kateri pridružili s svojim prevozom /za kosilo pa bi se tu prijavili/. Avtobus bo ob 7.00 uri odpeljal izpred cerkve na Gomilskem, vstopili pa boste lahko tudi na Rezani , v Grajski vasi in v Trnavi. Vrnitev okrog 20. ure. Prispevek za prevoz in kosilo 25 eur. Dodatne informacije na tel. 041 673 716.

MAŠNI NAMENI

NED – 24.7.
17. ned. med letom
Krištof, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ Borisa Turnška oblet. (v Grajski vasi)
Blagoslov vozil

PON – 25.7.
Jakob Starejši, apostol
19.00 za +Ano Mahor

TOR – 26.7.
Ana in Joahim, starši Device Marije
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

SRE – 27.7.
Gorazd, Kliment in drugi učenci Cirila, Metoda
19.00 za +Ano in Anko Šlander in vse Koprivove

ČET – 28.7.
Viktor (Zmago), papež
19.00 za +Vido Krajnc in starše Ducman

PET – 29.7.
Marta, Marija in Lazar
19.00 za +Ano Semprimožnik in starše

SOB – 30.7.
Rufin, mučenec
7.00 odhod na romanje, kjer bo sv. maša
19.00 ta dan doma ne bo sv. maše

NED – 31.7.
18. ned. med letom
Ignacij Lojolski, duhovnik, ustanov. jezuitov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za+ starše Dobnik in vse njune

V tem tednu: praznuje več znamenitih svetnikov: sv. Jakob, apostol, sv. Ana—vzornica mater, sv. Marta —zavetnica gospodinj

Dežurni ministranti: David Zupančič, Maks Turšek
Bralci v nedeljo: I. Brdnik Simon, Majda Jelen; II. Saša Griguljak, Simeona Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl