Naše zbiranje na župnijskem dnevu postaja tradicionalno, saj je letos potekalo že tretje leto. Z uradnim delom smo začeli takoj po oratorijski sv. maši, ki je hkrati tudi uvod v praznovanje župnijskega dne. Priznati je potrebno, da je bilo težko preklopiti. Dogajanju se je bilo potrebno docela prilagajati. Ni namreč bilo kaj dodati, vse je bilo povedano. Pa ne samo z besedami. Vsi prisotni smo bili pod močnimi vtisi, ki jih je pustila tovrstna sv. maša. Samo “pokvarili” bi lahko kaj. Animatorji so dokazali, da gre računati na mlade in da znajo ne samo delati, ampak tudi ustvarjati. En sam praznik je to bil! Poleg pogleda na otroke, ki so počasi začutili prazne želodčke in se odpravili na prostor, kjer so potešili lakoto in žejo, je bil eden najlepših pogledov pod šotor, kjer so sedeli starejši župljani. Ravno tisti, ki si najbolj zaslužijo takšno razpoloženje. V preteklosti, pa še sedaj, po svojih močeh in zmožnostih na različne načine pripomorejo, da se imamo lepo. Na nas so prenašali vrednote, ne samo z besedami tudi z dejanji in vzgledi. Pa vendar smo se morali držati napovedanega uradnega dela.
Arhivi avtorja: Avtor-gomilsko
Oratorij 2013
Hitro je leto naokoli in tako so priprave na letošnji Oratorij začele kazati svojo zunanjo podobo. Slike so dovolj zgovorne in ne rabijo komentarjev, da bi z njimi pojasnjevali zavzetost odgovornih za izvedbo. Skupina petindvajsetih animatorjev je pripravljena in čaka na svojih skoraj devetdeset varovancev. Dogodek bo trajal od ponedeljka, 1. 7. do nedelje, 7. 7., ko se bo zaključil z oratorijsko sv. mašo, ki bo hkrati uvod v praznovanje Župnijskega dneva.
Letošnja Oratorijska zgodba ima naslov “Bog je z nami”. Svoje osrednje sporočilo zajema iz knjige Zgodbe iz Narnije: Potovanje Jutranje zarje.
Zaključek veroučnega leta 2013
Zgodil se je težko pričakovani dogodek za vsako generacijo šoloobveznih otrok. Zaključek šolskega leta in prav tako zaključek veroučnega leta s podelitvijo spričeval, ki se je letos zgodil 23. 6. 2013! Prednje klopi v cerkvi so bile napolnjene kot že dolgo ne. Tudi v bogoslužje so bili osnovnošolci zelo vpeti, brali so berili in prošnje. Osrednjo vlogo so imeli devetošolci, saj je to mejnik v njihovem življenju. Že kar na začetku sv. maše so se tako Jaka, Blaž, Marko, Leon, Klara, Anja, Tjaša in Breda zbrali ob oltarju, skupaj s svojim veroučiteljem, g. župnikom, Martinom Cirarjem (na sliki od leve proti desni). Breda in Marko sta prebrala vsak svoje berilo. Nikica je zaradi obveznosti obisk sv. maše opravila že zjutraj. Jan, Samanta in Anika pa bodo to skušali opraviti ob prvi priložnosti.
Telovo 2013
Na praznik Sv.Rešnjega telesa in krvi, se Jezusove navzočnosti med nami še posebej spomnimo in se zanjo zahvalimo. Zaradi slabega vremena letos na praznik ni bilo procesije okrog župnijske cerkve, procesija je bila v nedeljo, 2.6.2013 pri podružnici v Šentrupertu, v nedeljo, 9.6.2013 pri podružnici v Grajski vasi in v nedeljo, 16.6.2013 pri podružnici v Šmatevžu.
Prvo sveto obhajilo 2013
Vsako leto se župnija posebej veseli tiste nedelje in tistih naših najmlajših, ki prvič prejmejo zakrament sv. Evharistije, ki velja za Najsvetejšega in v katerega so naravnani vsi ostali zakramenti. Letos je bilo kar devetnajst prvoobhajancev in bila je nedelja, Sv. Trojice, 26. 5. 2013.
To je praznik za vso župnijo in za vsakega od nas. Skoraj ni odraslega človeka, ki ne bi imel kakršnega koli spomina na ta dan. Pogled na zbiranje prvoobhajancev pred cerkvijo, njihova enotna, angelsko bela oblačila in prihod g. župnika z ministranti, prebudi posebna čustva pri vseh prisotnih. Mimohod v cerkev skozi slavolok, na katerega so starši na prednjo stran zapisali: »Pozdravljeni prvoobhajanci«, je bil zelo slovesen! Že ob vhodu v cerkev nas je na čisto poseben dan opozarjalo žitno klasje, domiselno speto v snopiče, v cerkvi pa usklajeno še z nežnimi marjeticami. Tudi slovesni mašni plašč je nosil znamenje klasja in grozdja, ki čaka na spremembo preko kruha in vina v Jezusovo telo in kri.
Pozdravni nagovor sta svečano opravila Ana Jelen in Aljaž Lončar. Nekaj spodbudnih besed je letošnjim prvoobhajancem v imenu vseh njihovih predhodnikov, namenila Melanija Hadolin. Prižiganje in podaja krstnih sveč za obnovitev krstne zaobljube, pa posebej močno predrami čustva staršev, botrov in ostalih najožjih sorodnikov prvoobhajancev, utrne se tudi kakšna solza in pridejo trenutki spominov.
Pritegnil nas je obred polaganja darov na oltar skupaj s spremnim besedilom, ki ga je prebrala Nika Jelen. Po opravljeni evharistiji, spremembi kruha in vina, se je zgodil najbolj pričakovan dogodek. Prvi zaresen prejem in okus sv. hostije.
Ob koncu slovesnega bogoslužja se je Karin Kugler v imenu vseh prvoobhajancev zahvalila g. župniku, Martinu Cirarju, za brezpogojen trud in potrpežljivost, dober vzgled in nauke, ki so jih prejeli. Večina staršev se vse bolj zaveda težavnega obdobja za svoje otroke in naporov, ki so potrebni za njihovo pravo vzgojo. V imenu staršev je Saša Podbregar poudarila, da je za premagovanje neizogibnih težav pomembno upanje, močna volja in vztrajnost. Svoje izvajanje je podkrepila z Jezusovimi besedami: »Jaz sem luč sveta, kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja.« G. župnik je vsakega prvoobhajanca posebej obdaril: Staša, Zalo, Gašperja, Žana, Tajo, Ano, Niko, Davida, Davorja, Jureta, Tamaro, Karin, Aljaža, Paskala, Miho, Anjo, Leo, Nejca in Urbana. Tudi župnijsko občestvo ni ostalo brez zahvale g. župniku za njegov trud in staršem, ki so delovali v skladu z Jezusovim naročilom: “Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in jim ne branite, kajti takšnim je namenjeno božje kraljestvo.” Manjkalo tudi ni darilo za prvoobhajance. Slika, na kateri je izvezen znak evharistije, kelih in hostija, jih bo v veroučni učilnici spominjala na enega najlepših dni v življenju in vzpodbujala k ravnanju, ki nam ga je naročil Jezus: »To delajte v moj spomin!«
Večina je cerkev zapustila pod slavolokom, na katerega drugo stran so starši zapisali: »Jezus, ostani z nami!«
Tekst: Marija Rančigaj
Foto: Marija Orožim