Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Tisti čas je šel Jezus iz templja in zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. Njegovi učenci so ga vprašali: »Učitelj, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« Jezus je odgovóril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak na njem naj se razodénejo Božja dela. Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal. Pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč sveta.«Ko je to izgovóril, je pljunil na tla in s slino narédil blato. Pomazal mu je z blatom oči in mu rekel: »Pojdi in se umij v vodnjaku Síloa!« Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl. (Jn 9,1–7)
BESEDA O BESEDI
SMO SPREGLEDALI? VIDIMO?
Kaj je pravzaprav problem slepote, o kateri v današnjem evangeliju govori Jezus? To, da se ustavljamo v lagodju in nehamo rasti. Da lovimo veter v svoja jadra in ne iščemo prave smeri in si ne prizadevamo za resnico. Lagodje uniči vsak občutek za resnično, dobro, popolno. V lagodju ni več prostora za Boga, ni prostora za tisto več. Trdimo, da vidimo, a smo v resnici popolnoma zaslepljeni z lagodjem in utrjeni v svojih položajih, ki niso pravi, ki niso dobri.
Obstajata pravzaprav dve poti. Pot k neprestanemu globljemu gledanju – iz teme k luči, ter druga pot od luči k vedno večji temi. Ozdravljeni izbira. Če bo tvegal tudi naslednji dan in dneve po tem govoriti resnico, bo ostajal v luči in videl svet vedno globlje. Če pa se bo umaknil, bo vse bolj postajal podoben farizejem oz. celo pristal med njimi. O njih pa vemo, da so prepričani, da vse vedo in vse prav vidijo. Kljub temu da jih vodi le eno – njihova korist in oblast. Kljub vsem čudežem ostajajo v svoji drži vsevednosti. Vidijo in njihov greh ostaja. Morali bi priznati svoj napuh, pohlep in zlaganost.
Post se je prevesil v drugo polovico. Če smo se v prvi polovici trudili spoznavati, kdo smo, danes že dobro vemo, da je potrebno neprestano spreminjanje. Poslani smo, da se vsak dan umijemo in pričamo o luči. Radikalno se odločimo za luč, za pot pričevanja o njej, naj stane, kolikor hoče. Naj bo to odločitev tega letošnjega posta, da vztrajno iščemo luč, vztrajamo v resnici in se upiramo vsakemu farizejstvu. Naj k temu v teh dneh priprave na največji krščanski praznik prispeva tudi dobra spoved. Naj bomo kot ozdravljeni, a ozdravljeni vsak dan in navdušeni nad lučjo in resnico vsak dan, za vsako ceno.
Tisti, ki ozdravlja, nam želi polno življenje. Vzemimo ga zares! (po: E. Mozetič)
4. postna nedelja
KRALJ DAVID
Čas Davidovega kraljevanja postavljajo zgodovinarji v leta 1010–970 pred Kristusom. Njegov prvi uspeh na prestolu je bilo zavzetje trdnjave Ofel v Jeruzalemu in določitev Jeruzalema za prestolnico kraljestva. Jeruzalem naj bi bil tudi versko središče vsega naroda, zato je dal prenesti skrinjo zaveze iz Karjatjarima v Jeruzalem in jo postavil v sveti šotor na Sionu.
Sicer pa v današnjem prvem berilu beremo, da je Bog za kralja svojega izvoljenega ljudstva poklical Davida od čred, ki jih je pasel v okolici Betlehema. Preroku Samuelu je Bog rekel, naj ne gleda na zunanjost tistega, ki ga je izbral. »Gospod ne vidi, kakor vidi človek. Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce« (1 Sam 16,7). Vendar tudi Davidovo ‘srce’ (življenje) ni bilo brez madežev. Eden največjih je bil, da je prešuštno grešil z Betšebo, ženo Hetejca Urija, ki ga je potem, da bi svoj greh prikril, poslal v bojni metež, v smrt. Ta Davidov greh in zločin, povsem v slogu orientalskih despotov, je bil v kričečem nasprotju z Mojzesovo postavo. Prerok Natan mu je predočil njegovo hudobijo, David je svoj greh ponižno priznal in je bil pripravljen zanj zadoščevati (svojega spokornega duha je izpovedal v 50. psalmu, ki spada med najgloblje spokorne molitve). David sicer ni bil svetniški, imel pa je veliko lepih lastnosti: bil je bistrega duha, premišljen v svojih sklepih, pravičen v odnosih do bližnjega, pogumen v bojih, velikodušen do nasprotnikov. Bil je tudi velik umetnik. Svoja čustva, zlasti verska, je izpovedoval v pesmih in psalmih. Njemu pripisujejo avtorstvo 73 psalmov, ki so nepogrešljivi del judovskega in krščanskega bogoslužja. (po: s. Čuk, Svetopisemski liki)
V postni spovedi posnemajmo Davidovo ponižno priznanje greha in iskreno skesanost. Lahko zmolimo tudi 50. psalm.
DOBRODELNI KONCERT ODMEV DOBROTE – 20 let Župnijske Karitas
NEDELJA, 15. MAREC 2026, 15.00 – DVORANA PREBOLD VSTOPNICE (10 EUR): V ŽUPNIŠČU, PRI SODELAVCIH KARITAS, ŽPS, ŽGS, PRED KONCERTOM.
ČETRTEK – 19. 3. 2026 – SV. JOŽEF
Na praznik sv. Jožefa, Jezusovega rednika, vabljeni k sv. maši in priprošnji za njegovo varstvo naših družin.
To je dan očetov in začetek tedna družine.
Naslovljeno na vas
SPOŠTOVANI KANDIDATI ZA PRIHODNJI ŽUPNIJSKI SVET (ŽPS)
IN VSI, KI STE SODELOVALI PRI IZBIRANJU
V tem tednu bo še zadnje dejanje oblikovanja ŽPS za obdobje 2026. do 2031.— škofova potrditev. Potem bo sestav objavljen.
OBHAJANJE OBLETNICE SMRTI BOŽJEGA SLUŽABNIKA IZIDORJA ZAVRŠNIKA
83. obletnico Božjega služabnika smo slovesno obhajali. Najprej z bogoslužje v nedeljo popoldne v Celju, kjer se je skozi mesto odvijal Izidorjev Križev pot in se zaključil v stolnici. Hvala vsem, ki ste s svojo udeležbo zastopali naše župnijsko občestvo.
Za nas pa je bilo seveda glavno dogajanje na Gomilskem v torek, 10. marca popoldne, prav na dan njegove smrti. Sv. mašo je daroval naš škof Maksimilijan ob somaševanju upokojenega škofa Stanislava, osmih duhovnikih in sodelovanju stalnega diakona in, hvala Bogu, kar lepega števila Božjega ljudstva. Pridružili so se tudi Šentjurčani in od drugod. Po slovesnosti v cerkvi je bil drugi, tudi zelo pomemben del: uradni začetek škofijskega postopka za njegovo beatifikacijo, kateremu je bila priča polna dvorana prisotnih.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi, vsem, ki sodelovali, še posebno pevcem, bralcem, ministrantom, …. Gospodinjam, ki ste prispevale sladke dobrote in vsem, ki ste ljudem postregli. Bog povrni!
Sveti Duh, večna Modrost, ti vse čudovito urejaš in vodiš. Prosimo te, vodi nas, da bomo na volitvah izvolili sposobne in modre voditelje države, ki bodo resnično delovali za skupno dobro.
Podpri vse volivce, da se volitev odgovorno udeležijo in oddajo svoj glas za tiste, ki se zavzemajo za pravičnost in življenje, za dobrobit družin in otrok ter bolnih in slabotnih; ki jim je resnično mar za zdravo okolje, duhovno dobrobit ljudi in versko svobodo. Navdihuj nas, da izvolimo ljudi, ki bodo dostojno predstavljali našo državo v svetu.
Naj vsi skupaj gradimo Božje kraljestvo na zemlji, ki je kraljestvo miru, pravičnosti in ljubezni. Amen.
Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas! (molitev za domovino pred volitvami)
MAŠNI NAMENI
NED. – 15.3.
4. postna nedelja
Klemen Dvoržak, red.
7.00 češčenje /križev pot, rožni venec
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Matildo Vaš –oblet.
PON. – 16.3.
Hilarij Oglejski, škof
18.00 za +Ljudmilo –oblet. in Alojza Lukman
TOR. – 17.3.
Jerica (Jedrt), devica
18.00 za +Viljema –oblet. in Pavlo Natek
Slavljenje – Bog je Ljubezen
SRE. – 18.3.
Benedikt, škof
18.00 za +Danijela in vse Brišnikove
ČET. – 19.3.
JOŽEF, Jezusov rednik
18.00 za +Jožefa Kunsta
Začetek tedna družine
PET. – 20.3.
Klavdija, mučenka
18.00 Križev pot: Za dobro pripravo na birmo – vodijo devetošolci
cerkev: za +Antona in vse Veselakove
SOB. – 21.3.
Serapion, mučenec
18.00 za +Andreja Urankarja –oblet.
NED. – 22.3. spovedna
5. postna ned. – tiha
Lea, vdova
7.00 češčenje /križev pot, rožni venec
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Mirico Možina
Pri obeh mašah spoved
V tem tednu: Praznik sv. Jožefa, Jezusovega rednika, križev pot, …
Postni večer za mlade bo v petek v Celju –Sveti Duh od 20.30 do 21.45 ure. Mladi, zlasti animatorji—to bo lep uvod v naslednji dan, priprava na VN.
Prvi oratorijski sestanek: bo v soboto ob 9.00. uri v Domu srečanj.
Tudi vsi, ki bi se želeli pridružili animatorjem in ste končali 9. r, pa tudi starejši, lepo vabljeni!
Dežurni ministranti: Tjaž Basle, Alen Griguljak
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Elza Vasle; II. Matic Basle, Brigita Stvarnik Novak
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava