V soboto, 15.februarja 2014 smo se člani ŽPS, cerkveni ključarji, bralci, pevci, krasilci, sodelavci Karitas, udeležili celodnevne duhovne obnove za župnijske sodelavce v samostanu v Olimju pod vodstvom patra Ernesta.
Peš romanje v Petrovče – 15.8.2013
15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja smo šli že drugič peš v Petrovče. Pri brvi na Rezani smo se zgodaj zjutraj pridružili romarjem iz župnije sv. Jurij iz Tabora. Nekaj romarjev je bilo tudi iz drugih župnij.Pot smo nadaljevali skozi Grajsko vas in Kapljo vas do Prebolda. Na poti se nam je pridružilo še nekaj romarjev iz naše župnije, vseh skupaj nas je bilo 38. V Preboldu nas je sprejel g. župnik Damjan Ratajc, ki nam je podelil romarski blagoslov.
Hitro, prehitro mine čas in ponovno smo bili zbrani pri sv. maši, katere “glavni igralci” so bili veroučenci. Še posebej pa tisti, ki so letos zaključili osnovnošolsko izobraževanje in s tem tudi veroučno. Teh je bilo letos le šest: Nika, Eva Č., Eva S., Jan, Tilen in Richard. Za njimi je najlepše obobje, ki se konča s prehodom v svet odraščanja in velikih sprememb. Vstop v srednjo šolo je za mnoge težka prelomnica. Še posebej, ker velja sistem, ki bi ga lahko primerjali s “krutim kapitalizmom”, saj je na koncu spet pomemben seštevek točk in njihova število. Proti temu obstaja sicer obramba, ki se ji reče delo, delo in delo ter pogovor, pogovor in pogovor o morebitnih problemih. Sicer pa bodo s pomočjo sv. Duha, prav gotovo vse bolje obvladovali in pravi čas prepoznali posamezne situacije.
V naši župniji se zakrament sv. birme podeljuje vsaki dve leti. Pravilo je, da vsake štiri leta ta zakrament podeli g. škof. Letošnji birmovalec je torej bil sam celjski škof, g. dr. Stanislav Lipovšek. Sv. birma pa je potekala na nedeljo, 18. maja, od 9. ure dalje.
Prvo sveto obhajilo je letos bilo 25. maja, ko se je našemu župnijskemu občestvu s “pravico” použitve Jezusovega telesa in krvi, ki ga daje prejem najpomembnejšega zakramenta, pridružilo šest novih članov. Janez, Katarina, Manja, Marko, Neža in Nika so nas s svojimi enotnimi belimi oblačili, ki dajejo vtis veličastne skromnosti in ponižnosti, resnično prevzeli. Kaj šele starše in botre, da ne govorimo o starih starših. Odslej jim ne bo potrebno več prekrižati rok na prsih in s tem sporočati, da so pripravljeni le za blagoslov, ne pa za prejem hostije. Roke bodo lahko nežno in čim pogosteje približali pateni z namenom prejema hostije. Vse skupaj se pravzaprav začne dan prej s spovedjo, torej s prejemom zakramenta sv. pokore, ki je zelo pomemben dogodek. Otrok spozna, da ga ima poleg staršev in ostalih, rad tudi ali predvsem, Jezus. Da se mu lahko zaupa, se z njim pogovori o zanj bolj ali manj prijetnih dogodkih in izkušnjah in da lahko zaupa v njegovo Ljubezen.