Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
»Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti po besedi, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti.« (Jn 15,1–5)
BESEDA O BESEDI
VSI SMO MLADIKE NA TRTI Jn 15,1–8
Vinska trta je že v številnih starodavnih kulturah podoba vitalnosti, rodovitnosti, veselja in ustvarjalnosti. Med najpogosteje omenjenimi rastlinami v Svetem pismu je vinska trta, posebej še grozdje in vse, kar so iz njega pridobivali. Vinograd predstavlja eno najbolj dragocenih imetij.
Tudi v naši slovenski kulturni zavesti je trta žlahtna rastlina. Blaženi A. M. Slomšek je o njej veselo zapel: »En hribček bom kupil, bom trsek sadil …« Na istem ljudskem občutju do vinske trte je nastala ena najlepših slovenskih evharističnih pesmi: »Jezus, ti si vinska trta, polna milosti odprta. Mi mladike tvoje smo, ki na tebi rastemo.« – Vsi vemo, da rastlina lahko raste in postane mogočna, če ima globoke temelje, močne korenine, ki dajejo trdnost in moč. Zato je prav, da se ob današnjem evangeliju vprašamo: Na čem gradimo svoje življenje?
Eno je jasno: brez močnih temeljev, brez prave zakoreninjenosti smo izgubljeni. Usidran si takrat, ko nekje poženeš globoke korenine, ko si dejaven, popolnoma na razpolago skupnosti, v kateri živiš. Jezus je to zelo lepo prikazal s primero o trti in mladikah. – Jezus je močna vinska trta, ki daje življenje vsemu človeštvu. Na tej trti smo namreč vsi. Seveda pa je treba upoštevati en pogoj: na tej trti moraš biti kot mladika aktiven, sicer se posušiš. Vse, kar je suho poberejo in vržejo v ogenj. V idealnih razmerah je vse v najlepšem redu, življenje pa ni nikoli zgolj idealno. A vinogradnik dobro ve, da na letino vpliva marsikaj. Spomladi se najbolj boji pozebe, ki lahko pridelek popolnoma uniči. Ko grozdje zori, je večkrat nevarnost toče. Enako se dogaja v našem duhovnem življenju: ni dovolj, da si lepa mladika, kajti škodljivcev, ki prežijo nate, je zelo veliko.
Kako se dovolj dobro zavarujemo? Jezus je glede tega dovolj jasen: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo!« (po: E. Mozetič)
4. velikonočna nedelja
4. maj: Sveti Florjan, praznik vseh gasilcev
Bogoslužje v soboto v cerkvi Sv. Krištofa ob 17. uri z gasilci
Še danes na mnogih stavbah vidimo podobo rimskega častnika s čelado ali zastavo ter z vedrom v roki, s katerim gasi gorečo hišo. Njegov kip ali slika krasi tudi pročelje marsikaterega gasilskega doma.
Sveti Florijan (ali Cvetko) je zaveznik proti požarom in proti povodnji. Naši predniki so se mu radi priporočali v molitvi, da bi jih varoval zemeljskega in večnega ognja.
O življenju tega svetnika ne vemo prav veliko. Najverjetneje je prihajal iz Norika, čeprav ga zgodovinski viri postavljajo tudi v druge kraje.
Med preganjanjem za časa cesarja Dioklecijana je izšel v rimski provinci Norik ukaz, da mora vsakdo darovati rimskim državnim bogovom ali pa umreti. Večina kristjanov (med njimi je bilo tudi veliko vojakov) je vztrajala v svoji veri, zato so jih dale oblasti zapreti.
Florijan je za to izvedel v svoji odsotnosti, ko pa se je vrnil v mesto, se je brž odločil, da bo zaprtim kristjanom vliv poguma s svojim zgledom. Brez strahu je priznal, da je kristjan in da je za Kristusa pripravljen trpeti tudi najstrašnejše muke. Medtem ko so ga trpinčili, je obrnil oči k nebu in molil za pomoč.
Naposled je bilo odločeno, da ga vržejo v reko. Okoli vratu so mu zavezali težak kamen, vendar ga še niso potisnili v reko. Mimo pa je prišel neki mladenič, ki je Florijana sunil in zvrnil v reko. Ko se je to zgodilo, je mladenič hipoma oslepel.
Čaščenje sv. Florijana se je razširilo po vsem svetu. Pri Linzu je bil ustanovljen sloveči samostan St. Florijan, Dunaj pa ga časti kot svojega zavetnika.
Florijanovo je bilo od nekdaj na Slovenskem praznik gasilcev, ki imajo sv. Florijana za svojega zavetnika. »Sicer pa so šege za Florijanovo povezane z ognjem, bodisi da se na ta dna ne sme kuriti, ali pa nasprotno, da je treba obredno prižgati ogenj na ognjišču, ki ga mladi fantje potem raznesejo po vaseh od hiše do hiše,« je zapisano v knjigi Leto svetnikov.
Naslovljeno na vas
Priprava na prvo sv. spoved, na prvo sv. obhajilo in sv. birmo
Otroci, boste imeli v tem tednu počitnic zatišje. Ste pa od srede, 1. maja, vsak večer prav lepo vabljeni k šmarnicam. Z Marijo, Jezusovo materjo, se boste prav gotovo lepo pripravili na oba pomembna dogodka v hoji za Jezusom. Naslednji teden—po 5. maju pa bo zelo pester. Že v ponedeljek bo prva sveta spoved, nato bodo nekajkrat priprave, starši pa boste urejali cerkev za slovesnost. S tem ste starši in otroci že dobro seznanjenje, pa naj to vedo tudi člani občestva, da vas bodo kaj spremljali v duhu, ter podpirali z molitvijo.
Kandidati za sv. birmo pa ste prav tako od prvega dne vabljeni k šmarnicam. Zato obstaja močna utemeljitev: tudi apostoli so bili zbrani z Marijo v pričakovanju Jezusovega poslanja Svetega Duha! V četrtek in petek se lahko pridete pred šmarnicami ali po njih kaj javit, če lovite zaostanek. V petek pa bo od 9. do 15 ure pa bo v duhovnem središču A. M. Slomška obvezen program. Z vami bo tudi nekaj naših animatorjev, ki so pripravljeni del počitniškega časa podariti vam. Naj bi bilo pa tudi za njih lepo. Srečali se boste z mladim salezijanskim duhovnikom, z misijonarjem Afričanom, ki je prišel k nam misijonarit in verjetno tudi z sestro redovnico. Starši so rekli, da ni potrebno organizirat skupnega prevoza, ker bodo sami vaši taksisti. Seveda pa je smotrno, da se med seboj dogovorite, pa se vas pelje več skupaj. Molitvena podpora pa bo prišla še kako prav tudi našim birmancem!
ŠMARNICE
Ves cvetoči mesec maj je namenjen tudi posebnemu češčenju najlepše cvetlice raja — Jezusove in naše nebeške Matere Marije z lepo ljudsko pobožnostjo šmarnicami. V naši župniji bodo, kot smo navajeni, ob delavnikih skupaj s sv. mašo ob 19.00 uri. Ob nedeljah pa ob 16.00 na prostem pri kakšnem znamenju, kapelici, križu… Na prvo majniško nedeljo se bomo zbrali pri šmatevški cerkvi (če bo neugodno vreme v cerkvi). Drugo nedeljo, 12.5. pri Mlinarjevi kapeli (nasproti Doma krajanov), tretjo nedeljo, 19.5 pri grajski cerkvi (če bi pa kje drugje želeli imeti, pa sporočite župniku), zadnjo nedeljo pa nas bodo sprejeli pri Mahorjevi (Bitenčevi) kapeli v Zaklu. Za otroke—šmarničarje bo za šmarnice ob nedeljah veljala dopoldanska maša
Vabljeni vsi – odrasli, mladi in otroci! Po Mariji k Jezusu!
MAŠNI NAMENI
NED. – 28.4.
5. velikonočna ned.
Peter Chanel, duhovnik, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Dobnik in vse njune
PON. – 29.4.
Katarina Sienska, dev., cerkv. uč, sozavet. Ev.
19.00 v zahvalo in starše Virant in Antona Kovačič
TOR. – 30.4.
Pij V., papež
19.00 za +starše in brata Škoberne
Slavljenje – Bog je Ljubezen
SRE. – 1.5. d. p.
Jožef Delavec
Začetek Marijinega meseca in šmarnic
17.00 za +Mateja Valenčaka
19.00 za Jožefa Rakuna
ČET. – 2.5. d. p., prvi čet.
Atanazij, škof, cerkv. uč.
19.00 za duhovne poklice
Molitve za duhovne poklice
PET. – 3.5. prvi petek
Filip in Jakob, apostola
19.00 za vse Šoštarjeve
Posvetitev Jezusovemu srcu
SOB. – 4.5. prva sobota
Florijan, mučenec, zavetnik gasilcev
17.00 za žive in +gasilce – sedmih PGD (v Grajski vasi)
19.00 za +Ano Mahor in Jožeta Zupančiča
Posvetitev Marijinemu srcu
NED. – 5.5. Ned. turizma
6. velikonočna ned.
Gotard, menih, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Milana in Marijo Korun –oblet. (v Šentrupertu)
V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala ta ponedeljek ob 19.45 uri. Lepo vabljeni.
Dežurni ministranti: Šmarničarji
Bralci v ned.: I. Anka Trogar, Jure Vasle; II. Melanija Hadolin, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava