BESEDA ŽIVEGA BOGA
… je stotnik poslal k njemu prijatelje in mu sporočil: »Gospod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da prideš pod mojo streho. Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi šel k tebi, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. »Ko je Jezus to slišal, se je začudil in se je obrnil ter množici, ki ga je spremljala, rekel: »Resnično, povem vam, še v Izraelu nisem našel tolike vere.« (Lk 7,6a–7.9)
BESEDA O BESEDI
POGAN KRISTJANE UČI VEROVATI (Lk 7,1-10)
Evangelijski odlomek pred nas postavlja vojaka, stotnika rimske zasedbene vojske v Palestini. V dobi, ko so sužnje kupovali in prodajali kot blago, ni samoumevno, da je stotniku njegov služabnik oziroma suženj »zelo drag«. Še manj, da pošlje k Jezusu celo delegacijo s prošnjo, naj mu, na smrt bolnemu, pride rešit življenje. Odposlanstvo judovskih starešin podkrepi prošnjo z laskavim spričevalom: »Vreden je, da mu to storiš …«
Stotnikov plemeniti značaj in njegovo vero pa najlepše razodeva njegovo sporočilo Čudodelniku: »Gospod, ne trudi se. Nisem vreden, da stopiš pod mojo streho …« Evangelij nam ni ohranil niti stotnikovega imena. Toda pri sleherni sveti maši, tik pred prejemom obhajila, duhovniki in verniki za tem poganom ponavljamo to pretresljivo izpoved vere in ponižnosti. V predkoncilskem mašnem obredu so te besede celo trikrat ponovili.
Častnik torej veruje, da more Jezus ozdravljati tudi na daleč, z močjo svoje besede. Sluti, da je za njim višja moč. Sklepa po vojaško: za njegovo, stotnikovo, besedo stoji cesar, za Jezusovo pa Bog.
Jezus ostrmi nad tem odgovorom: »Povem vam, niti v Izraelu nisem našel tolike vere.« In mu ozdravi služabnika.
Ta dogodek podaja Jezusov zgled človeškega in krščanskega razmerja do tujcev, drugače mislečih in drugovercev. Gre za veliko več kot za strpnost. V tem trenutku odmisli vse razlike, ki ločujejo dva naroda in dve veri, ter poišče in poudari v človeku tisto, kar je v njem najboljšega. Kakšno spričevalo o poganu in drugovercu so besede: »Niti v Izraelu nisem našel tolike vere!« (po: Družina)
9. nedelja med letom
Apostol Pavel, kakor beremo v drugem berilu, Galačanom oznanja evangelij. Ko je začutil, da so v veri dovolj utrjeni, ga je apostolska vnema gnala drugam. Kmalu pa dobi sporočilo, da je med Galačani nastala verska zmeda. Kristjani iz judovstva so trdili, da se brez izpolnjevanja Mojzesove postave nihče ne more zveličati.
Pavel se z vso apostolsko samozavestjo upre temu učenju. Če bi sam angel prišel med Galačane in jih učil drugače, kot uči Pavel, bi morali Galačani poslušati Pavla, in ne angela. Evangelij, ki ga Pavel oznanja, je namreč prejel od samega Kristusa. Kdor se oddaljuje od njegovega nauka, se oddaljuje od Kristusa. Opozorilo velja tudi nam: »Ne oddaljujmo se od Kristusa.« To je edina, prava pot. (po: F. Cerarju)
Judovski mislec Martin Buber je takole prevedel Jezusovo zapoved ljubezni, ki se kaže tudi v Lukovem evangelijskem odlomku: »Ljubi svojega bližnjega, saj je prav takšen, kot si ti.« Dosledno temu bi lahko dodali: Ljubi svojega sovražnika, saj ni nič drugačen, kot si ti. Morda je celo boljši! Jezus bi utegnil tudi danes pri kakšnem tujcu, poganu, »sovražniku«, najti globljo vero, večjo ljubezen, plemenitost in nesebičnost, kot pri članih »izvoljenega ljudstva«. (po: Bogdan Dolenc)
Družinska molitev
Moli za otroke, moli z otroki! Pobožnost molitve je tisto dragoceno olje, s katerim počastimo Jezusa, najboljšega družinskega prijatelja. Toda k molitvi se ne da prisiliti. Otrok ne učimo moliti s šibo, temveč z lastnim zgledom. Mati, poklekni z otrokom, moli glasno v njegovi navzočnosti, kmalu bo v svojem srcu, nato tudi s svojimi usti s teboj molil. Otrok, ki moli, je enak angelom. O, starši, učite vendar svoje otroke moliti! Toda molite tudi za svoje otroke, da jih Bog blagoslovi, da jih njegovi sveti angeli varujejo. Materini vzdihi, očetove molitve za otroke se pred Bogom nikdar ne izgubijo. Molite tudi skupaj v družinskem krogu. Ne sramujte se pobožnosti. Vera je luč, molitev in pobožnost pa olje za luč. Odvzemite svetilki olje, tedaj mora luč ugasniti, zato je vera izginila iz tolikih hiš, ker se ni več gojila domača pobožnost.
Blagor tisti pobožni družini, tistemu mestu, tisti deželi, kjer je še pobožnost v družinskem krogu, kjer najde ta svoje zatočišče v družinski izbi. Tam je še Jezus, Odrešenik sveta, doma. Če so družine izgubile vero, če so v svojem načinu življenja postale pogani, tedaj izlije angel Božjo jezo na takšne družine. (po: A. M. Slomšku)
Naslovljeno na vas
MESEC IN PRAZNIK SRCA JEZUSOVEGA
V juniju pa vabljeni k češčenju Jezusovega srca – vrtnice.
Praznik Srca Jezusovega je lansko leto papež Benedikt XVI. izbral za začetek leta duhovništva. Na letošnji praznik Srca Jezusovega ga sklepamo. Še enkrat si prikličimo v spomin nekaj temeljnih usmeritev, ki nam jih je sveti oče položil na pot tega leta, a nikakor danes ne smejo postati preteklost, ampak dobiti samo še dodatno svežino in moč za nadaljevanje.
Začeti leto duhovništva na praznik Srca Jezusovega je bilo nekaj izredno simbolnega. Jezusovo Srce simbolizira Jezusovo Božje-človeško ljubezen kot neizmerno zavzetost za človeka; ljubezen, ki nikoli ne odstopi, prav nikoli in nikdar, ljubezen, ki se nikoli ne utrudi! To Srce je simbol ljubezni, ki gre celo preko smrti.
To je prebodena Stran, to je s sulico odprto Srce, iz katerega pritekajo vsi zakladi modrosti in vednosti, vse potrebne milosti. Nenazadnje je to odprto Srce izvor tudi milosti vsakega duhovništva. In sveti arški župnik Janez Marija Vianney je to resničnost v svoji sveti preprostosti izrazil z izredno globino: »Duhovništvo je ljubezen Jezusovega Srca.«
Papež je že na začetku močno poudaril preprosto nujnost duhovništva za svet, pa naj se svet tega zaveda ali ne. Poslanstvo duhovništva je nujno za Cerkev in svet, zato zahteva polno zvestobo Kristusu, ki je za duhovnika njegova pot svetosti.
Kristus računa na duhovnike, da bodo širili njegovo ljubezen in resnico v svet, in sicer še na drugačen način kot vsak kristjan. Duhovnik, ki se pusti osvojiti Kristusovemu Srcu, je v svetu glasnik upanja, sprave in miru, niza svoje misli papež.
Duhovniki se vam priporočamo v molitev in se vam zanjo zahvaljujemo.
MAŠNI NAMENI
NED—2.6.
9. nedelja med letom
Marcelin in Peter, muč
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.00 za +Ivana Štusej -oblet. (v Šentrupertu)
Procesija sv. Rešnjega telesa
PON—3.6.
Karel Lwanga in drugi ugandski mučenci
18.30 za rast v veri (R.)
Vrtnice – češčenje Jezusovega srca
TOR—4.6.
Kvirin, škof, mučenec
17.00 za +Albina Stepišnika – osmina (v Šentrupertu)
18.30 za +Lončičeve
SRE—5.6.
Bonifacij, škof, mučenec
18.30 za +Silvota in Majdo Lenko
ČET—6.6. -prvi četrtek
Norbert, škof, redovni ustanovitelj
17.00 za +Marjana Žnidar -oblet in sorod. (v Šentrupertu)
18.30 za +Mahorjeve
Molitev za duhovne poklice
PET—7.6. -prvi petek
Srce Jezusovo
Robert, opat
18.30 za +Jožija Klajnšek (r. d.)
Posvetitev Srcu Jezusovemu
SOB—8.6.
Srce Marijino
Sobota po prvem pet.
18.30 za +Marijo Pustoslemšek -obl. in njene
Posvetitev Marijinemu srcu
NED—9.6.
10. ned. med letom
Primož in Felicijan, mučenca
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Amalijo Merzelj (v Grajski vasi)
Procesija sv. Rešnjega telesa
Ob 11.00 v župnijski cerkvi sv. krst
Karitas: sestanek sodelavcev bo v torek ob 19.15 uri (po sv. maši) v župnišču. Vsi lepo vabljeni. Dobrodošli tudi novi sodelavci.
Starši veroučencev naj si ne vzamejo predčasnega dopusta kar se tiče spremljanja verouka. Škoda je odstopiti pred ciljem.
Bralci v ned: II. Sonja Mandelc, Matjaž Rožič II. V G. v. Ana Šlander, Tjaša Zakonšek
Dežurni ministrant(ka): Leon in Miha Mahor
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava
Obvestilo: v naslednjih nedeljah bodite pozorni na čas nedeljskih sv. maš (natančneje: druge sv. maše), ker bodo nekatere spremembe: v nedeljo 2.6. bo druga sv. maša v Šentrupertu s procesijo ob 9.00 uri, nato pa v Grajski vasi in v Šmatevžu ob 9,30 uri. Tri nedelje, ko bodo sv. maše s procesijami pri podružnicah, v župnijski cerkvi druge sv. maše ne bo. Vnaprej hvala za razumevanje in upoštevanje!